ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Mateja Kozlevčar | Šolska inšpekcija: osebni pogled v luči zakonskih okvirov | str. 34 - 35 | 34 ŠOLSKA INŠPEKCIJA: OSEBNI POGLED V LUČI ZAKONSKIH OKVIROV 1 Mag. Mateja Kozlevčar, inšpektorica – višja svetnica, vodja Sektorja za šolstvo School Inspection: Personal View in Light of Legal Framework 2 IZVLEČEK Zakonska pristojnost izvajanja nadzora izhaja iz načel samostojnosti in neodvisnosti inšpekcijskega delovanja, varstva javnega in zasebnega interesa, načela javnosti in sorazmernosti ter določanja pristojnosti in ukrepanja inšpektorja. Na- men prispevka je prikazati način razmišljanja pri načrtovanju dela šolske inšpekcije, identifi cirati nekaj ključnih izzivov, pred katerimi se je znašel sistem nadzora, oziroma sporočiti kako naprej. Prikazan je praktični vidik vsakodnevnega iskanja ravnotežja med javno koristjo ter pravicami in dolžnostmi strank v inšpekcijskih postopkih. Ključne besede: šolska inšpekcija, inšpekcijski postopki ABSTRACT The statutory power to carry out inspections is based on the principles of autonomy and independence of inspection interventions, the protection of public and private interests, the principles of publicity and proportionality, and on the regulation of inspectors’ powers and conduct. Following the explanation of the reasoning behind school inspection’s activities, this article helps identify major challenges facing the inspection system and communicates the way forward. In addition, it shows the practical aspect of constantly seeking a balance between the public good on one hand, and the rights and duties of the parties involved in inspection procedures on the other. Keywords: school inspection, inspection procedures S em pred izzivom. Prebiram prejete pobude. Ta teden, čeprav predprazni čen, prinaša novo število pritožb. Od novembra 2021 pa do šolskih po čitnic decembra se jih je nabralo več kot 300. »Pišem vam, ker po mojem mnenju, šola v Individualiziranem programu, ki ga je sestavila za mojega otroka, ne zagotavlja vseh prilagoditev oziroma ne v zadostni meri /…/. Potem sem jo samo še vprašal, da kdo so oni, da lahko izbirajo, kaj bodo in kaj ne bodo iz odločbe izpolnili.« »Pomagajte nam, v razredu imamo u čenca, ki neprestano moti pouk, je nasilen do drugih u čencev, pa nihče ne ukrepa. Otroci se ga bojijo, razredni čar- ka pa pravi, da ni česar ne more storiti.« Kako med vsemi pisanji najti najbolj optimalno in u čin- kovito pot pri delu šolske inšpekcije? Zagotovo ne v kvan- titeti izdanih odlo čb in vodenih prekrškovnih postopkov. Odgovore iš čem v na činu nadzora. Namen je, da bodo naši zavezanci delovali pravilno in zakonito. Cilj je ugotoviti, da je inšpekcijski nadzor uspešen, ker se pri zavezancu ne ugotavljajo ve č ponavljajo če se kršitve in se odgovorna oseba zaveda svoje odgovornosti. Moje delo bo namenje- no iskanju ustreznih rešitev in partnerski sili v razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema, brez diskreditacije mene kot inšpektorice ali našega organa kot nadzorne- ga organa v družbi. Ne, ne napišem si zakonodaje, ki jo nadzorujem, ne vem, kako naj si predstavljam življenjski nadzor, in nisem odvetnik pobudnikov. Ne predstavljam sodišča, ki lahko odlo ča o ustavnosti in zakonitosti predpisov v naši državi. Predstavljam pa organ nadzora, ki ga nihče ni vesel, pa vendarle daje sistemu povratno informacijo o tem, kako se zakoni izvršujejo v praksi. In tudi odgovorim pobudniku, da je zavod ravnal zakonito in da njegova pri čakovanja nimajo zakonske podlage, ali pa sprejmem ukrepe proti zavodu, da vzpostavi zakonito stanje. Vrnimo se k prejetim pobudam. Upoštevam dolo čene prioritete 3 dela inšpektorata. Le kršitve iz prve prioritete pomenijo tudi neposreden izredni nadzor. V vseh pre- ostalih zadevah je treba ugotavljati širši javni interes. Nova pisanja se nanašajo na podro čje uresni čevanja pra- vic in dolžnosti otrok in udeležencev izobraževanja ter izpolnjevanje nalog ravnatelja. Uvedeni postopki bodo iskali odgovore, v kolikšni meri je šola že zaznala opisano problematiko, katere ukrepe in aktivnosti je že izvedla in/ ali ter kako je že ukrepala. Naš namen je stremljenje k za- gotavljanju postopnosti obravnav posameznega pisanja 1 Namerno izpuš čeno citiranje zakonodaje. 2 Citation of legislation omitted purposely. 3 Kriteriji za dolo čitev prioritet dela Inšpektorata RS za šolstvo in šport št. 010-56/2020/1 (I1-01) z dne 31. 12. 2020, dostopni na: https://www.gov.si/assets/orga- ni-v-sestavi/IRSSS/DOKUMENTI/kriteriji_prioritete-dela-IRSSS.pdf. ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 35 znotraj vzgojno-izobraževalnega zavoda. Še posebej če gre za primere in podro čja, ki jih mora po funkciji primar- no urejati ravnatelj. S tem vplivamo tudi na u činkovitost sistema. Na področju ocenjevanja znanja se ob konkretnih na- vedbah (ne v primeru navedb, da so ocenjevanja znanja pretežka) poleg zakonskih dolo čb o na čelih, na činu oce- njevanja in preverjanja znanja ter zagotavljanju javnosti le tega preverjajo tudi strokovna vprašanja, kjer v postopkih sodelujejo izvedenci. Iščemo odgovore, ali so uporabljeni načini ocenjevanja in dolo čeni kriteriji ocenjevanja skladni z učnim na črtom predmeta, ali so vsebovani minimalni standardi znanja, ali so morebiti bile storjene druge stro- kovne napake pri ocenjevanju znanja. Kako poteka ocenjevanje pri u čencih s posebnimi potre- bami? Kako se upoštevajo prilagoditve pri ocenjevanju na podlagi izdanih odlo čb o usmeritvi in izdelanih indivi- dualiziranih programih? Kako so pripravljeni individua- lizirani programi za u čence, dijake in kako se strokovno prilagaja delo? Šola tako v postopku nadzora pridobi in- formacije o ustreznosti spoštovanja zakonskih dolo čil, ki urejajo podro čje preverjanja in ocenjevanja znanja, hkrati pa prek izvedeniških mnenj tudi odgovore na strokovno delo. V primeru pritožb nad delom posameznega u čitelja preve- rimo, ali je šola že obravnavala morebitne pritožbe, kako ravnatelj spremlja delo strokovnih delavcev, jim svetuje in ukrepa v primerih kršitev. Na podro čju vzgojne problematike iš čemo odgovore na to, kako se šola odziva na vzgojna odstopanja, kako ukrepa skladno s sprejetimi internimi akti, kako obveš ča starše, kako poteka obravnava v strokovnih organih, kako se na vprašanje vzgojne problematike odziva svetovalna služba. Tovrstni nadzor poleg pregleda spoštovanja za- konodaje pri ukrepanju sami šoli nudi evalvacijo, ali (in koliko) izbrana in zapisana vzgojna izhodiš ča dejansko uporabljajo kot vzgojne smernice pri razreševanju pro- blematike. Na podlagi zgornjih odgovorov in opravljenih nadzorov se sprašujem, kje vidim izzive v prihodnosti: – V zavedanju, da zakonodajni okvir varuje slehernega posameznika in ne pomeni le formalizma, ki ovira peda- goško delo. Da vsako postavljeno vprašanje ne pomeni napada, da smo kot javni uslužbenci lahko nadzorovani. Zunanji nadzor šolske inšpekcije ne zavira šolske avto- nomije. – V postavljanju meja med vsemi deležniki. V preskoku lažne solidarnosti. V sobivanju, poslušanju, vendar ne v poseganju v strokovno delo. V odnosu do šolskega okolja in dela s strani otrok, v sistemu ki bo redefiniral vlogo in družbeno veljavo u čiteljev. V zavedanju, da prvo mejo postavlja pedagoški vodja in odgovorna oseba, saj vstopa v normativni okvir poleg izvajanja pedagoškega procesa tudi v ravnanju z zaposlenimi, starši in otroki. – V redefiniciji vloge inšpektorata, v preteklosti že naka- zane z ustanovitvijo projektnega sveta. V iskanju opti- malnih sistemskih nadzorov, usmerjenih na posamezna izpostavljena pravna vprašanja v pritožbah po podro č jih. O vzgojno-izobraževalnem sistemu kot elementu družbe, na katerem gradimo danes in jutri, bodo pisali strokovnjaki s šolskega podro čja, moje razmišljanje pa bo sledilo pot- rebni in smiselni pravni ureditvi nadzornega mehanizma za zagotavljanje javnega interesa na šolskem polju. Zavedam se naše odgovornosti in vloge, zato bom tudi v prihodnje sledila napisanim prav- nim normam. Čas je, da se lotim dela. Zato naj dopis »Poziv za izjasnitev in posredovanje dokumentacije«, klic o napovedi nadzora ali nenapovedan prihod odgovorna oseba sprejme kot izziv, potrditev, da dela prav, ali na čin, da je lahko pri svojem delu še boljša. Ne nazadnje se lahko, kljub skrbnosti, motimo vsi. S spoštovanjem do izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela.