štev. 6 Cena 15 cKn PTUJ, 12. februarja 1960 Letnik XIII Ko so se prejšnji teden zbrali v Moskvi člani političnega po- svetovalnega Sveta Varšavske zveze, so na Zahodu pričakovali in tudi obljubljali velike spre- membe. Nemalo so bili presene- čeni, ko v deklaraciji po posveto- vanju niso odkrili ničesar tako novega, kar ne bi v eni ali drugi obliki poznali že iz prejšnjih po- stavk. Nekaj so seveda morali najti in zato so na kratko ugo- tovili, da je deklaracija politič- na linija za prihodnja leta, ven- dar v tej smeri pogrešajo stvari, ki jih niso napisali. V dokumentu so začeli brati med vrsticami. Tokratno moskovsko posveto- vanje je samo eno izmed števil- nih posvetovanj na Vzhodu in Zahodu pred sestankom »na vrhu«. Značilno pa je to, da so- vjeti doslej niso sklicali svojih zaveznikov, temveč so nastopali pred Zahodom vedno kot So- vjetska zveza. Bržda so sklicali konferenco iz dveh razlogov: prvič, da bodo lahko Zahodu po- vedali, da so se posvetovali s svojimi zavezniki, drugič pa za- to, da dokončno strnejo okoli svoje politike vzhodnoevropske države, ki niso vse kazale dovolj razumevanja za pomirjevanje in politiko miroljubne koeksisten- ce. Češka je na primer kaj rada deklarirala koeksistenco, v prak- tični politiki pa je delala dru- gače, saj je bila prepričana, da je pomirjevanje v svetu samo enodnevna fraza. Pri tokratni deklaraciji pa smo kljub temu postali pozorni na stališče do Nemčije. Niti po voj- ni, še manj pa v prejšnjih letih, ni prišel do izraza takšen strah pred oživljanjem nemškega mi- litarizma, kot tokrat. Nekoliko- krat so ponovili, da je potrebno preprečiti oživljanje nemškega revanšizma in militarizma, da je vzhodna meja dokončna in da so pripravljeni z orožjem braniti morebitne nemške zahteve po ozemljih iz prejšnjega tretjega raj ha. Hruščev je v razgovoru v itali- janskem veleposlaništvu šel še korak naprej ter vzkliknil: »Kaj sploh hočejo, saj so izgubili voj- no in mirovno pogodbo bomo diktirali zmagovalci!« Novo je namreč poudarjanje druge sve- tovne vojne in njenega zaključ- ka. Napak bi bilo, če bi trdili, da so to doslej prezrli, toda takega poudarka na premagance in zmagovalce pa nismo opazili že več let. Kaže, da hočejo pridobiti zahodne dežele z nekdanjim za- vezništvom in jim predočiti, da morajo pri reševanju nemškega problema začeti s koncem druge vojne, ne pa s stališča sedanjih zahodnih ali vzhodnih zavezni- kov. Pri takem izhodišču bi pač zahodne države morale svojega sedanjega zaveznika gledati kot sovražnika in pri takšni oceni bi mu laže naprtili mirovno po- godbo z izgubo vzhodnih pod- ročij. V to smer je zaradi tega spe- ljana tudi vsa deklaracija, v ka- teri posebej poudarjajo oživlja- nje nemškega revanšizma, ki lahko postane usoden za vzhod- ni, kot za zahodni svet. Zahodni Nemci se ne morejo sprijazniti z mislijo, da sta dve Nemčiji, da pa je vzhodna meja pjotisnjena glokobo na Zahod, pa jim sploh ne gre v glavo. Poleg dveh raz- ličnih Nemčij je mejni problem tisti, ki ga v svetovni politiki iz- koriščajo za jeziček na tehtnici političnega ravnotežja. Zahod se dobro zaveda, da je sam privolil v teritorialne spre- membe po drugi svetovni vojni, toda kljub temu sedaj nočejo uradno deklarirati, da je vzhod- na meja dokončna in nespre- menljiva. Ali ne bi lahko ves sedanji položaj okoli Nemčije primerjali s starim pregovorom — kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima? Drugo vprašanje — ali ne izkoriščajo Zahodni Nemci svoje sedanje zavezništvo zaradi svojih lastnih interesov, ne pa zaradi tako imenovanega boja proti svetovnemu komu- nizmu? Podobnih vprašanj je še mnoso. snnmlna politična šola ptuj Za nov način izobraževanja kadrov Na prvem predavanju gostje iz Maribora in Ptuja, slušatelji in člani kolek- tivov ^ Tovariš Kavčič o komuni in podjetjih ^ Izobraževanje kadrov * Plačevanje po enoti ::)roizvoda * Servisna služba stanovanjskih skupnosti v četrtek, 4. jebr. 1960, je za- čela s poukom Sindikalna politič- na šola v Ptuju in je bilo preda- vanje v dvorani komiteja ZKS. Na otvoritev šole so prišli: pred- sednik republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Stane Kav- čič, predsednik OLO Maribor Jože Tramšek, predsednik OSS Mari- bor Stjepan Saubert, tajnik OSS Maribor Ivo Kamnik, predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj Janko Vogrinec, sekretar Občin- skega komiteja ZKS Ivan Kranj- čič, podpredsednica Občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik, sekretar Obč. odbora SZDL, slu- šatelji Sindikalne politične šole, predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij, predsedniki delavskih svetov, sekretarji osnovnih orga- nizacij ter člani mnogih kolekti- vov. Dvorana je bila tesna za vse delovne ljudi, ki so prišli na slo- vesen pričetek Sindikalne politič- ne šole Obč. sindikalnega sveta Ptuj. Vse zbrane goste, slušatelje in ostale udeležence otvoritve šole je pozdravil predsednik Občinskega sindikalnega sveta Jože Šegula med drugim z besedami: »Na območju naše občine smo že dalj časa občutili, da je nuj- no potrebno načrtno izobraževa- nje kadrov, ki delajo v organih družbenega upravljanja in onih, ki so zaposleni v proizvodnji. Ta- ko so potrebe narekovale, da čim- prej ustanovimo Delavsko univer- zo za vsestransko izobraževanje naših prebivalcev na območju ob- bčine Ptuj. Delavska univerza že redno po- sluje in služi namenu, za katere- ga je bila ustanovljena. Tako ima- mo več oddelkov in v njenem se- stavu je Sindikalna politična šola. V načrtu imamo tudi izobraže- vanje kadrov, ki delajo v organih delavskega in družbenega uprav- ljanja. Željo po njem so izrazile sindikalne podružnice pa tudi sa- me potrebe. Posebno se je poka- zalo v preteklem letu, ko je imel Občinski sindikalni svet razne se- minarje za sindikalne funkcionar- je, za funkcionarje LMS, za pred- sednike delavskih svetov in uprav- nih odborov. Tak način izobraže- vanja kadrov bo tudi v Kidriče- vem in v Majšperku, kjer bodo oddelki sindikalne šole in centri za izobrazbo kadra, ki bodo zače- li poslovati že v tem mesecu. Vsem sindikalnim podružnicam, gospo- darskim organizacijam in ustano- vam na območju naše občine bo dana možnost vsestranskega iz- obraževanja sindikalnih kadrov in kadrov, ki delajo v organih de- lavskega in družbenega upravlja- nja, prav tako pa tudi funkcio- narjev LMS. Velik interes za Sindikalno poli- tično šolo je pokazalo 80 odst. sindikalnih podružnic, gospodar- skih organizacij in ustanov. ' Ob tej otvoritvi Sindikalne poli- tične šole se v imenu Občinskega sindikalnega sveta zahvaljujem vsem, ki ste prispevali in sodelo- vali, da smo lahko pričeli s pre- davanji. Občinski sindikalni svet bo vesel nadaljnjega vsestranske- ga sodelovanja kakor tudi nasve- tov političnih organizacij, Občin- skega ljudskega odbora, podjetij, organov delavskega upravljanja, posebno pa Delavske univerze. Prepričan sem, da se bodo rezul- tati izobraževanja te šole odraža- li v delu in vlogi sindikata v naši občini.« Po uvodnih besedah Jožeta Šegula je odgovoril tov. Stane Kavčič na nekaj vprašanj, ki so mu jih slušatelji pismeno sporo- čili. Na vprašanje odnosov, ki se naj razvijajo med komuno in podjetji, je tov. Kavčič med dru- gim odgovoril: V političnem pogledu je pred- vsem naloga sindikalnih in po- litičnih organizacij, da pride do povezave med interesi komune in interesi podjetij. Tu so si ma- terialne koristi najbližje. Nobenega dvoma ni, da je da- nes nasprotje med materialnimi interesi podjetja in materialnimi interesi celotne naše družbe. Na- sprotje obstaja. V čem je to na- sprotje? V tem, da bi vsak de- lavec, ki je v nekem določenem podjetju, rad imel zase in za svoj kolektiv čim prej in čim višje plače in čim prej in čim višji standard, družba pa tega vsem podjetjem ne more dati, ampak mora od njih jemati določen del viška dela, mora razvijati naše proizvajalne sile in mora ta ne- posredni interes in zahtevo ljudi odlagati. Možno jo bo realizirati šele v kasnejši dobi. Vse disku- sije o tem, kam gre denar, kdo ga ima, kako se deli, kje se gradi nova tovarna, to vse skupaj ni nič drugega kakor koncem kon- cev odraz vseh teh nasprotij. Med podjetji in komuno takih neposrednih nasprotij ni. Vse, kar se pravzaprav vlaga v ko- muno, v njene potrebe, se tako- rekoč vrača nazaj v posredni ali neposredni obliki. Nova šola pomeni dobrino za vse, ki stanujejo na njenem ob- močju odnosno za njihove otro- ke, nova ambulanta, trgovina, cesta itd. ravno tako. Naš razvoj mora težiti za tem, da bomo imeli bolj dolgoročne uredbe, predpise, pravila itd., na osnovi katerih bi za splošne komunalne potrebe odvajali določen del sredstev, ki jih podjetja ustvar- jajo ozirorna ki jih dajejo pod- jetja v obliki skladov za splošno porabo. V naslednjih letih mo- ramo stvari obrniti, da bo vsaka komuna nekako pridobila v pri- stojnostih, da že lahko za neko- liko let naprej ve, s kakšnimi sredstvi bo razpolagala, da si bo lahko vsako podjetje za neko- liko let vnaprej izračunalo, ko- liko teh svojih skladov splošne porabe bo moralo dajati za sploš- no komunalne potrebe. V celoti je tov. Kavčič pojasnil navzočim, kako je treba razu- meti pojem komune, odnos ko- mune do podjetij in obratno, na- črte podjetij, soodgovornost ko- mune in podjetij, povezavo inte- resov, dolgoročno planiranje, obliko in vsebino diskusije, po- sluh za reševanje vprašanj, gla- sovanje na sejah delavskih sve- tov in upravnih odborov, pla- čevanje po učinku, delitev do- bička ter fizične napore in du- ševno delo. fNadailjevanJ« na 2. strani) Nekaj osnovnih nalog družbenega plana občine Ormož v občini Ormož družbenega plana za leto 1960 sicer še niso sprejeli, vendar želimo naše bralce seznaniti z nekaterimi na- logami, ki jih bo naložil gospo- darstvu v občini za tekoče leto še pred njegovim sprejemom. Predvsem bo terjal družbeni plan občine povečanje proizvod- nje na vseh področjih gospodar- ske dejavnosti. Gre za izvršitev perspektivnega plana 1957—61 že v letu 1960. Po predhodnih izračunavanjih se bo z izpolnit- vijo letošnjega plana gospodar- stvo močno približalo realizaciji perspektivnega plana. Plan pa ne bo terjal večje proizvodnje za vsako ceno, temveč bo posvetil potrebno pozornost tudi poveča- nju produktivnosti dela. Da bi se zvišal življenjski nivo na področju občine, bo torej po- trebno občutno povečati produk- tivnost dela in da bi bilo to laže dosegljivo, podvojiti prizadeva- nje za izobraževanje kadrov. Nato bo nujno dalje izpopol- njevati delovne metode in sistem delitve dohodka v gospodarskih organizacijah, da bi se dosegla večja potrošnja zaposlenih, tudi tistih v kmetijstvu. Plan bo predvidel določen ob- seg gradnje stanovanj, šolskih zgradb in nekaterih komunalnih naprav, kar bo tudi s svoje stra- ni prispevalo k zboljšanju živ- ljenjskih pogojev. Investicijske naložbe bi naj bile tako usmer- jene, da bodo čim bolj pripo- mogle k povečanju proizvodnje v letu 1960 in v naslednjih letih. Podjetja bo plan usmerjal na sodelovanje na proizvodni pod- lagi ter jih silil k uvajanju so- dobnih proizvodnih postopkov, k specializaciji proizvodnje in k čim ekonomične j šemu poslova- nju. Investicije Družbeni plan bo predvidel znatna investicijska vlaganja v kmetijstvo v višini 315 milijonov dinarjev. Precejšen del teh sred- stev bo porabljen za nabavo osnovne črede kmetijskega go- spodarstva in zadružnih ekono- mij ter za gradnjo hlevov za govejo živino. Določena sredstva bodo porabljena za gradnjo pita- lišč za teleta tudi pri kmetijskih zadrugah, ki bi naj v bodoče pitale vsaj po lOOO telet. Pri kmetijskih zadrugah bi se naj investiralo okrog 63 in pol milijona' dinarjev za nadaljnjo izpopolnitev strojnega parka, razno opremo in skladišča ter za strojne lope, medtem ko bi obrt bila deležna 21 milijonov din in- vesticij, ki bi jih porabili pred- vsem podjetji Remont in Slog za razširitev poslovnih prostorov in za proizvodno opremo. V komunalo bo predvidel plan vlaganje v višini 6 milijonov di- narjev za nabavo avtobusa za lokalni promet in za načrte za vodovod, medtem ko bo šolstvo deležno zneska okrog 7 milijo- nov dinarjev. V pogledu stano- vanjske graditve je važen zne- sek 30 milijonov din, ki bo po- rabljen za gradnjo bloka KG v Ormožu, ter znesek 50 milijonov dinarjev, kolikor bo vloženih v novi blok na mestu bivše davka- rije. Na kulturnem področju bi naj znašale investicije okrog 3 in pol milijona dinarjev. Ta znesek bi uporabili za ureditev ormoške- ga kinematografa. Zdravstvo pričakuje vsoto 3 milijone dinar- jev, ki bodo uporabljeni za na- črte za novi zdravstveni dom. Občinski proračun V letu 1959 je imela občina kot organ upravljanja okrog 134 mi- lijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Glede na s strani republiškega izvršnega sveta določeni limit, po katerem lahko občinski ljudski odbori povečajo proračunske globale za največ 19®/o, bo znašal občinski proračun za letos približno 170 milijonov dinarjev. Prešernova proslava Gimnazija m Glasbena šo^a Ptuj Sita bili letos prirediteljioi Prešer- nove proslave, ki je bila v pone- deljek, 8. februarja 1960, dopol- dne v Mestnem gledališču za di- jake in učence ptujskih šol, zve- čer pa za odrasle. Letošnja Prešernova proslava je bila FK) svoji vsebini netkaj čisto novega, ker je bila posvečena sipominu največjega slovenskega besednega umetnika dr. Franceta Prešerna, obenem pa je bila uvod v prireditve gimnazije v zvezi z 90-letnico njenega obstoja. Po uvodni besedi in glasbenem uvo- du je nekaj dijakov bralo odlom- ke iz znanih del slovenskih pi- sateljev, nekdanjih dijakov ptuj- ske gimnazije, potem pa so čitali še svoje literarne sestavke. Gledališče je bilo tokrat polno mladine in odraslih, ki so na- vdušeno pozdravili prof. Ivana Ar- harja, ki je govoril o Prešernu, ploskali pa so tudi po vsaki tcčki sporeda. — Godalnemu orkestru Glasibene šole je dirigiral prof. Drago Hasl. Plan kmetijske proizvod- nje za leto 1960 v torek 9. februarja t. L, je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnaval predlog družbenega plana kmetijske proizvodnje za leto 1960, ki bo v obravnavi na prihodnji seji Občinskega ljudske- ga odbora. Viden napredek kmetijske pro- izvodnje in izkušnje v zadnjih le- tih so omogočile povečanje kme- tijske proizvodnje. Zato se tudi v planu predvideva povečanje pro- izvodnje v letu 1960 za 45,6 "/o glede na 1959. leto. Največja bo proizvodnja v vinogradništW in sadjarstvu predvsem zaradi tega, ker sta prav ti dve kulturi zaradi slabe letine lani razočarali. Velik napredek zadnjih let nam omogo- ča, da že letos presežemo 5- letni plan v poljedelstvu za 7,2 ®/o, v živinoreji pa za 10,7 »/o. 5-letni plan kmetijske proizvodnje bo mogoče pri ugodnih pogojih v celoti realizirati že letos. S planom kmetijske proizvodnje so planirane tudi potrebne inve- sticije, ki se morajo vložiti v kmetijstvo za realizacijo plana proizvodnje. Predračunska vred- nost investicij znaša za leto 1960 2 milijardi dinarjev. Po možnosti črpanje teh bo pa letos realizirana 1 milijarda 367 milijonov dinarjev. Investicije bodo vložene predvsem v melioracijska dela, nasade, na- bavo opreme ter gradnjo gospo- darskih poslopij. Poleg plana in investicij je svet potrdil pravila in cenik Veterinar- ske postaje, potrdil sklepe zaduž- nih svetov o združevanju nekate- rih zadrug ter razpravljal o pro- blematiki osemenjevanja ter dru- gih tekočih zadev. Tovariš J. Vogrinec - sekretar Občinskega komiteja ZKS Ptuj v sredo, dne 10. t. m. je bila redna seja Občinskega komiteja KZS Ptuj, na kateri so obrav- navali priprave na letne konfe- rence osnovnih organizacij ZKS in nekatere kadrovske spre- membe. Dosedanji sekretar občinskega komiteja, tov. Ivan Kranjčič, je podrobneje utemeljil potrebo po kadrovski okrepitvi občinskega političnega vodstva. Glede na vse večje družbeno-politične na- loge, ki jih terja naš hitri druž- beni razvoj in na razsežno pod- ročje občine, saj je naša občina ena največjih v Sloveniji, je bil dosedanji profesionalni politični kader v občini preobremenjen z vsakodnevnimi nalogami in jih v bodoče ne bi zmogel. Zato je nujna kadrovska okrepitev. Prav tako je treba ločiti funkciji sekretarja občinskega komiteja ZKS in predsednika občinskega odbora SZDL, ker vsaka od teh funkcij zahteva polnega člove- ka, do sedaj pa je obe zelo od- govorni funkciji opravljal tov. Kranjčič sam. Občinski komite ZKS bo v bodoče reševal pred- vsem ideološko-politična in ka- drovska vprašanja. Socialistična zveza delovnega ljudstva pa se mora vse bolj uveljavljati kot široka politična organizacija, ki bo vodila, usmerjala in povezo- vala delo vseh drugih družbenih organizacij in društev. Zato bo mesto predsednika občinskega odbora SZDL prav tako po- membno in odgovorno, kot me- sto sekretarja občinskega komi- teja ZKS. Utemeljitev so člani občinske- ga komiteja sprejeli z razume- vanjem, upoštevali predlog se- kretariata okrajnega komiteja, ki ga je obrazložil org. sekretar OK ZKS Tcne Kropušček, in so- glasno izvolili za novega sekre- tarja občinskega komiteja ZKS tovariša Janka Vogrinca. Tova- riš Ivan Krajnčič se bo kot pred- sednik občinskega odbora SZDL posvetil predvsem delu organi- zacij Socialistične zveze, kot član sekretariata komiteja pa bo s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem še naprej pomagal pri uspešnem delu občinskega komiteja ZKS. Občinski komite ZKS prav ta- ko priporoča občinskemu ljud- skemu odboru, da na prvi pri- hodnji seji razreši tovariša Vo- grinca dolžnosti predsednika občinskega ljudskega odbora, da bo tako lahko prevzel novo — odgovornejšo dolžnost. Tovariš .TANKO VOGRINEC kot dolgoletni predsednik občin- skega ljudskega odbora in viden družbeno-politični delavec je vsemu prebivalstvu ptujske ob- čine dobro poznan in uživa splošno priljubljenost. Njegova življenjska pot je bila težka, kakor je bila težka pot vseh revolucionarjev. 2e v zgod- nji mladosti se je, kot mizarski vajenec in kasneje pomočnik, vključil v napredno delavsko gibanje in se dosledno boril za pravice malega, izkoriščanega delovnega človeka. V članstvo Zveze komunistov, oziroma KPJ je bil sprejet v naj- težjih pogojih dela in sploh ob- stoja našega naroda — junija 1941. leta v organizaciji Želez- niških delavnic v Ptuju, kjer je bil zaposlen od 1935. leta. Nad eno leto aktivnega dela v težkih pogojih ilegale in potem tri leta trpljenja in mučenj v nacistič- nem taborišču Dachauu mu je močno zrahljalo zdravstveno stanje. Kljub temu pa se je po osvoboditvi z vso predanostjo revolucionarja vključil v aktiv- no politično delo. Vsa leta je uspešno opravljal vrsto odgovor- nih političnih in družbenih funk- cij. Leta 1947 je bil izvoljen za predsednika takratnega MLO Ptuj, ki je po letih prerastel v sedanjo občino. Na tem položaju je bil nepretrgoma vsa leta, vzorno opravljal svojo dolžnost in s tem opravičil zaupanje vo- livcev. Poleg tega pa je še oprav- ljal in še opravlja vrsto odgovor- nih funkcij v okrajnih in občin- skih forumih. Na novem, še od- govornejšem položaju mu iskre- no želimo nadaljnjih uspehov. V torek. 16. februarja 1960, ob 20. uri bo v velik: dvo- rani komiteja ZKS v Ptuju predavanje v okviru sindikalne politične šole o temi: Delavsko gibanje in gibanje napredniti sil ter sodobna socialistična misel v svetu Predava tov. dr. JOŽE POTRČ. Predavamje je odprto za vse. — Politični aktiv prsehe.^ vabljen. Občinska konfe- renca SZDL Redna konferenca SZDL občine Etuj bo v sredo, 17. februarja 1960, ob 8. uri v veliki dvorani Občinskega komiteja ZKS Ptuj, Miklošičeva 14. Zanjo je pripra- vilo predsedstvo pr^lcg dnevne- ga reda v sledečem: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev organov konferen- ce: a) delovnega predsedstva, b) zapisnikarja in dveh overovate- Ijev, c) verifikacijske komisije, d) kandidacijske komisije. 3. Poročila: a) pK>liitično poroči- lo (predsednik tov. Ivan Krajnčič), b) organizacijsko poročilo (sekre- tar tov. Andrej Mršek), c) blagaj- niško fx>i"očilo (blagajnik tov. Jo- že Stropnik), d) pvoročilo nadzor- nega odbora (predsednik tov. Jo- že Vrbnjak). 4. Razprava pK> p>croci;ih. 5. Volitve: a) delegatov za V. zvezni kongres SZDL, ki bo v za- četku aprila 1960 v Beogradu, b) občinskega odbora SZDL, c) nad- zornega odbora. 6. Predlog: in sklepi. 7. Zaključek konference. Vsem delegatom so bila razpo- slana vabila s prifKmbo, naj se opravičijo vsaj tri dni pred kon- ferenco delegati, ki ne bi mogli iz opravičljivih razlogov priti na konferenco. Konferenca bo trajala ves dan. STRAN » PTUJSKITEDNIK ptuj. 12 februarja 1960 Viiji morda še ne povzročilo nesreče, če bi... Vsi smo bili mnenja, da bi se tu moralo po- seči vmes s strogimi ukrepi. Za- kaj pustijo šoferjem voziti toliko časa brez počitka, hrane, okrep- čiia' Delavec na manj nevarnem in odgovornem mestu dela osem ur, šofer pa .. . In vino? Nihče ni bil preti temu. da ne b; smel tudi šofer popiti kdaj kozarec vina. Toda kdaj? Ali v službi? Vsi, ki so o tem ze kdaj pisali, pravijo, da ne in tudi mi bi pritegnili. Na- mesto vina bi si v službi privoščil kako drugo krepilno in osvežujo- čo pijačo (sadni sok. malinovec, kokto, limonado, mleko). Toda ali tako pijačo tudi dobi? Ne po- vsod. Zahtevajmo v našem Ptuju v gostilni sadni sok, mleko... Morda dobimo, pa ne povsod, ali pa tudi ne. Zahtevajmo tako pija- čo v samotni obcestni gostilni. Kak odgovor bomo dobili? Imajo vino, brizganec, morda tudi pivo. Ali naj vzame šofer s seboj na pot tako brezalkoholno pijačo v termos-steklenici? Kdo naj mu jo pripravi? V prvi sobi, v točilnici stoje pri šanku trije mladi ljudje. Eden ima zunaj tovornjak, drugi trak- tor, tretji je menda spremljeva- lec. Pijejo vino, brizganec. Prišli so, da se malo okrepčajo. Ne utegnejo, da bi sedli in da bi si vzeli iz aktovke malico ali naro- čili vsaj skromen sendvič. Njiho- vo geslo je: izpij, potem pa da- lje. Dalje po cesti, kjer bodo srečavali druga motoma vozila, kolesarje, vprežne vozove, pešce, šolske ofjoke, onemogle starce, ki • se Je počasi izcflibajo... Saj niso vinjeni, krivico ^ jim delal, če bi to trdil Samo okrepčali so se in če vozijo kakih 50, 100 km daleč, se bodo medip:toma okrepčali še enkrat, morda dvakrat. To bo sku- paj tri brizgance ali kake tri čaše vina. Tudi ta količina, popita v enournih ali dveumih časovnih presledkih jih ne bo upijanila. Le mala, koma-j zaznavna meglica bo v možganih in — prazen žekdec. Potrebni b; bili toplega kosila in počitka. Nekateri si vse to prii- vcščijo, nekateri bodo obedovali, ko se vrnejo domov. Včasih vza- me šofer v vozilo sopotnika, pri- jatelja ali znanca. Saj so tu neki predpisi, če se to sme ali ne. No, ta znanec je hvaležen šoferju, ker mu je prihranil pešačenje. Hoče mu plačati, šofer odkleni. »Pa vsaj kozarec vina p>opijva, glej. zdaj bova pri gostilni,« pravi sopotnik. Tudi zdaj šofer okleva, a nazadnje le pristane. Toda v gostilni je ta- ko prijetno vzdušje, in tudi nata- karica je kar prijazna. Šofer in sopotnik popijeta ne en koza- rec, temveč dve ali tri čaše ix> dva dea. Ko šofer spet sede za volan, hoče nadomestiti izgubljeni čas. Požene motor. Prenaglo je. Na ovinku se zgodi. .. Pešec, ko- lesar ali kdor kolii in kar koli. Drugi dan beremo šoferjevo ime v časniški rubriki »Prometne ne- sreče« . .. Take in podobne stvari smo razpravljali v predmestni gostilni. Potem smo odšli. Ko smo odhaja- li, smo vide'i. da sta se pred go- stilno spet ustavila dva tovornja- ka. Skozi mesto gredoč smo jih videli pred znano gostilno še več. Vozniki so se krepčali pri »šan- ku« ... Na križišču sedmih cest pri že- lezniških zapornicah smo se ko- maj izogiibali številnim vozilom, ki so prihajali od vseh strani in prečkali železniško progo. Dva učenca popoldanske izmene sta se vračala iiz »M adike« proti do- mu. Morda iz nepremišljenost i. n>orda iz otroške objestnosti sta hotela »izsiliti prednost«, ko sta šla čez progo. V tistem trenutku je pri vozil sem od mosta avto. Precej naglo. Ko je voznik opazil dečka, je zavrl, da so zavore za- cvilile. Za las "je manjkalo... -c DOPISUJTE V PTUJSKI TEDNIK Ormoške gospodarske vesti Knjigovodski servis začel z delom v Ormožu so v lanskem letu v ■ mesecu juniju ustanovili knjigo- ' vodski servis, ki pa ni mogel za- četi takoj z delom, ker ni imel potrebnega kadra in prostorov. ' Ko je letošnjega zadnjega janu- arja prenehala z delom ormoška f>aslovna zveza, so bili na raz- polago potrebni prostori in nekaj ljudi, ki bi lahko delali v tak- šnem servisu. Ustanovitev servisa je nareko- va'o stanje knjigovodstva v enaj- stih ormoških podjetjih in usta- novah, kjer so bili knjigovodje večji del honorarci. Ti niso mogli izdelovati analiz poslovanja in go- spodarjenja na splošno, zaradi česar je često nastajala v i>od- jetjih škoda. Servis šteje pet ljudi, ki vodijo za omenjena p^jetja in ustanove vse knjigovod'ske posle. Novo podjetje Svet za gosipodarstvo občine Ormož je pripravil za ObLO pred- log o ustanovitvi novega podjet- ja z nazivom »Pivo-slatina«. Novo podjetje bi naj prevzelo oskrbo s pivom in slatino na pK>dročju ob- čine. Doslej je opravljala te po- sle Vinarska zadruga. Po svoji pripojitvi h KG Jeruzalem-Ormož je prenehala s tem in bi nastale pri preskrbi s temi proizvodi te- žave. Obrtništvo v krizi Na p>odročju občine Ormož je v preteklih treh letih odjavilo obrt 73 mojstrov. Kct razlog odjave so največkrat navajali previsoko ob- davčitev, dejansko pa — nekateri obrtniki so tudi sami tako izjav- ljali — pa so bili razlogi za od- javljanje obrti v zgledu šušmar- jev, ki so (nekateri) imeli več dela kot mojstri, pri tem pa niso bili zavezanci dajatev. Svet za gospo- darstvo občine je zato pooblastil tržnega inšpektorja za nadzorstvo nad šušmarji ter določil za šuš- marstvo najstrožje kazni, i>oleg drugega tudi odvzem delovnega orodja. Svet je tudi proučil ob- davčitev obrtnikov ter prišel do sklepa, da obdavčitev na sploš- no ni bila previsoka. Da bi zašči- til uslužnostno obrt, je predložil ObLO delno znižanje stopnje ob- činske doklade za obrtnike, kar naj bi veljalo tudi še za leto 1959. V Ormožu odslej občin- ski komunalni zavod Mestna komunalna ustanova v Ormožu se bo v d^oglednem času reorganizirala v občinski komu- nalni zavod. Do tega sklepa je prišlo v svetu za komunalne in stanovanjske zadeve ObLO, ker bo novi zavod moral reševati nekaj vprašanj, ki so več^sga pomena za vso občino. To je predvsem skrb za ceste 4. reda, skrb za lo- kalni premet itd. Zavod bo tudi skrbel za začetna dela pri grad^ nji vodovoda (načrti, lokacije itd.). Mestna urbanistična vprašanja Svet za komunalne in stano- vanjske zadeve pri ObLO Ormož je določil posebno komisijo, ki bo določala lokacijo bodečim grad- njam na ormoškem mestnem pod- ročju. Komisija bo delovala vse dotlej, dckler ne bo izdelan do- končen urbanističen načrt za mesto. Ustanovitev podjetja za izdelovanje kovinskih izdelkov v Ormožu pripravljajo vse po- trebno za ustanovitev novega pod- jetja za izdelovanje kovinskih iiz- delkov. Tozadevni sporazumi z ne- katerimi podjetji, s katerimi bo novo podjetje izdelovalo nekate- re izdelke v kooperaciji, so že do- seženi. V obratu bo delalo več težkih strojev, katerih dobava je že zagotovljena. Predvidevajo, da bo doseglo novo podjetje že le- tos bruto produkt v višini sto milijonov dinarjev. Prav tako se predvideva usta- novitev družbenega obrtnega obra- ta za izdelovanje izdelkov iz pla^- stičnih mas. Tak obrat (privaten) v Ormožu že obstaja in je po- vpraševanje po njegovih izdelkih zelo veliko. Izdeluje izdelke za potrebe avtomobilske industrije. BRALCI NAM PIŠEJO Naš naročnik P. I. iz Obreža pri Središču nam piše: Oglašam se na članek, ki ste ga objavili v prejšnji številki Ptuj- skega tednika o nevarnostih, -ki jih predstavlja Drava na področju Obreža. Naši vaščani namreč me- nijo, da bi bili izdatki za vodo- obrambna dela na obreškem pod- ročju nesmisel, v kolikor bo pri- šlo do uresničenja načrta o pre- kopu, po katerem bi speljali večji del dravske vode v Savo. Če bi s temi deli res že letos začeli, ka- kor se med ljudmi o tem mnogo govori, bi verjetno bilo rešeno vprašanje vodoobrambnih del na levem bregu Drave, kjer je sedaj mnogo zemljišč resno ogroženih. S tem bo odpadel tudi pomen do- sedanjih obrežjevarovalnih del, če- prav so bila izvedena delno celo z lomljenjem, ki so ga prevažali ob slabem vremenu in močno poško- dovali naše lokalne ceste, da so še sedaj skoraj neuporabne. Pa tudi nekateri domačini često uporab- ljajo ceste ob najslabšem vremenu, čeprav ni za to resne potrebe. Najbrž si hočejo zaslužiti večji cestni prispevek. ptuj, 12. februarja 1960 ptujski tednik STRAN 3 GASILSKO DRUŠTVO PTUJ Za 120 milijonov preprečene škode Izvežbano članstvo ^ Dve cisterni v akcijah * Pomoč v požarnih in drugih nesrečah * Redne vaje in disciplina * Udeležba na prireditvah in proslavah * Obnova starega ali graditev novega doma ^ Usposobitev tudi za poplave * Skrb za naraščaj ' Za uspešno 90-letno požarno in življenjsko preventivno in opera- tivno delo je dobilo Gasilsko dru- štvo Ptuj republiško priznanje I. stopnje, ki ga bo nosilo na gasil- skem praporu. Prinesel jim ga je jn svečano izročil' 30. januar- ja 1960 vpričo funkcionarjev in članstva ter gostov poveljnik Okrajne gasilske zveze tov. Milan Klemenčič iz Maribora, ki je dru- štvu čestital in mu tudi želel v bodoče mnogo vsestranskih uspe- hov. g Gasilsko društvo Ptuj šteje 61 članov, in sicer 4 častnike, 7 podčastnikov, 18 izprašanih gasil- cev in 32 gasilcev in lepo število pionirjev. Gasilska odlikovanja za 40-letno sodelovanje ima 1 član, za 50-letno 2 člana, za 20-letno 14 članov in 10-letno sodelovanje 6 članov. (• Lani je bilo društvo poklica- no na pomoč v 34 požarnih in re- šcfvalnih primerih v ptujskem po- žarnem okolišu, v samem Ptuju pa 11 primerih, in sicer pri 5 po- žarih, 2 življenjskih reševanjih, pri enem iskanju utopljenca in pri 4 črpanjih vode iz kleti. V vseh akcijah je društvo preprečilo nad 120 milijonov din škode z lokali- ziranjem in zadušitvami požarov in preprečitvijo drugačne premo- ženjske škode podjetij in-zaseb- nikov. Ob 2 cisternah in drugih sposobni opremi je operativna moč društva učinkovitejša kot nekdaj. Temeljitejša pa je tudi operativ- na služba po podjetjih in stano- vanjskih zgradbah s pregledom gasilskih naprav in sposobnosti takojšnje gasilske intervencije ob spretnosti ljudi in priročnih pri- prav za gašenje. @ Glede na vaje članov in pio- nirjev, udeležbo na raznih mla- dinskih, gasilskih in drugih javnih prireditvah, na sodelovanje z okoliškimi društvi in z okrajno in republiško Zvezo gasilskih dru- štev je Gasilsko društvo Ptuj na zelo dobrem glasu, so pa še stva- ri ki jih sproti urejuje in izbolj- šuje. V tem letu se mora tehnično opremiti in usposobiti za reševa- nje ob poplavah m drugih podobnih nesrečah in izvežbati mora član- stvo pri uporabi dihalnih apara- tov. ® Med najbolj pereča vpraša- nja Gasilskega društva Ptuj pa nedvomno spada vprašanje, ali bo imelo sredstva za nadaljnje vzdr- ževanje gasilskega doma, ali pa mu bo omogočena graditev kom- binirane zgradbe s prostori za na- prave in opremo ter cisterne, nad temi prostori pa stanovanja za gasilce. Glede na novogradnje zraven Minoritskega samostana in druge lokalne spremembe, bi bolj kazalo sedanji gasilski dom po- dreti kot ga ob visokih stroških za adaptacije dalje vzdrževati in obnavljati. Glede na sedaj razpo- ložljiva sredstva se društvo še bolj zavzema za obnovo. Če bo imelo nove možnosti, se bo sprijaznilo tudi z novimi načrti. e V poročilih, ki so jih na zbo- ru dali predsednik Bajgot, tajnik Ačko, poveljnik Preac in ostali in v diskusiji ter pohvalnih izjavah navzočega predsednika Okrajne gasilske zveze Maribor Klemenči- ča in Obč. GZ Berliča ter ostalih, je dobilo društvo nove izpodbude za bodoče delo in družabnost v društvu, ki ga ustvarja in utrjuje humana služba v pomoč ljudstvu. Ob tej priliki so navzoči pionirji s šopkom čestitali predsedniku društva Ivanu Bajgotu za 50-let- nico in uspehe v društvu. Čestit- kam so se pridružili tudi odrasli. Imenovani se je za pozornost za- hvalil in obljubil, da se bo enako kot doslej tudi v bodoče zavzemal za napredek, operativno sposob- nost in tudi udarnost tega dru- štva ob vseh prilikah, ko ga bo ljudstvo klicalo na pomoč. Med čitanjem poročil predsednika in poveljnika Predsednikovo poročanje KIDRIČEVO Industrijsko gasilsko društvo Kidričevo se poteguje za svoj ga- silski avtomobil, da bi laže pohi- telo v slučaju požarne nesreče z novo moderno brizgalno na lice mesta. Brizgalno je društvu po- klonila tovarna in upajo, da jim bo ta tudi pomagala pri nabavi avtomobila. Skupno imajo 4. mo- torne brizgalne s kapaciteto 500— 1200 litrov v minuti. Letos name- ravajo nabaviti nekaj tlačnih cevi, ker stare ne zdržijo več tlačnega pritiska. Letos bi radi število članstva od 35 povečali na 50 članov, po- leg tega pa bi radi vse delavstvo naučili ravnati z gasilskimi apa- rati, predvsem bi radi v gasilsko društvo pridobili tovarniške stro- kovnjake, ki bi pomagali organi- zirati gasilski tečaj, na katerem bodo poučili o vsem vse članstvo kolektiva. Letos bi radi nabavili primerno gasilsko opremo, ker sedanja v celoti ne odgovarja, predvsem pa ne obutev. Na svojem občnem zboru, 16. jan. 1960, so se dobro pomenili o vseh vrlinah in slabostih društva kot celote in njenega članstva. Zbor je podčrtal važnost gasilske čete v takem industrijskem cen- tru kot je Kidričevo glede na to- varno in kmetijsko gospodarstvo, zlasti pa sposobnost društva za akcijo v primeru požara ali kake eksplozije. Tudi v -Kidričevem je zelo važna preventivna gasilska služba, ki mora skrbeti za uporab- nost vseh gasilskih naprav in apa- ratov, za izvežbanost članstva za pomoč v vseh primerih nesreč, in za usposobitev vseh članov kolek- tiva za intervencijo v slučaju po- žara v kateremkoli delu tovarne ali uprave. Zbora se je udeležil predsed- nik Občinske gasilske zveze Ptuj; ki je govoril zbranim o mestu in naiogah industrijskega gasilskega društva, vabil gasilce iz Kidriče- vega na sodelovanje v raznih ak- cijah in prireditvah, poudaril važ- nost lastnega motornega vozila in razdelil spričevala za izprašane gasilce Dragu Dodleku, Stanku Palu in Antonu Purgu. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Anton Kokol, za pover- jenika Andrej Toplak, blagajnika Milan Mojzer, sanitejca Avgust Šoštar in sekretarja Stanko Pal. PODLEHNIK Zadnje dni je bilo v Podlehniku vse v znamenju vseh mogočih občnih zborov. Tako so imeli občni zbor Prosvetno društvo. Strelska družina. Rdeči križ in Kmetijska zadruga Podlehnik. Posebno zanimiv je bil občni zbor kmetijske zadruge, ker se je na njem obravnavalo vprašanje zdrur^itve zadruge s kme-tijsko zadrugo Žetale. V Podlehniku je ustanovljen tudi iniciativni odbor za ustamo- vitev gasilskega društva, ki šte- je okrog 30 članov. V Podlehniku imamo sedaj redno enkrat mesečno kino pred- stave. ker prihaja kniprojek- tor iz Maribora. To je znatno po- živilo življenje v našem kraju. MOŠKANJCI v Moškanjcih je 21. januarja t. 1. zasedal zadružni svet kme- tijske zadruge ter razpravljal o predlogu, da bi se KZ Moškanjci pridružila zadrugama v Gorišnici in v Muretincih. Zadružni svet za- druge v Moškanjcih se je strinjal s tem predlogom, vendar samo pod p>ogojem, da bi bil sedež nove zadruge v Moškanjcih. To je ute- meljeval z največ.iim številom članov, ki jih ima med vsemi tremi zadrugami, z največjimi tispehi. ki jih je dosegel doslej na področju pospeševanja kme- tijske proizvodnje, ter s tem, da razpolaga s potrebnim- prostori. Tudi zadružni zastopniki iz vasi Strmec. Žamenci, Brezovci in Ti- bolci bi se pridružili novi zadru- gi, če bi bil sedež v Moškanjcih, ker bi jim to mnogo bolj ustre- zalo kakor zadruga v Juršincih. ★ V KZ Moškanjci te dni pospe- šeno sklepajo kooperacijske po- godbe ter kontrahirajo prašiče. Pred nekaj dnevi je bilo tudi ro- svetovanje žena zadružnic, ki ga je vodila Marija Obranova. Za- družnice so se zelo zanimale za razna vprašanja kmetijske pro- izvodnje. predvsem pa za rejo pa- semsko čistih prašičev. GORIŠNICA v Gorišnici se zadnje čase vne- to razpravlja o bližnjem združe- vanju kmetijskih zadrug. Na na- šem področju gre za zadruge Go- rišnic, Moškanjci in Muretinci in so se zadružni sveti že sporazu- meli za združitev. Odprto je le še ostalo vprašanje, kje bi naj bil sedež bodoče velike kmetijske zadruge, ali v Gorišnici, ali v Moškanjcih. ★ Gk>rišničani predvidevajo za le- tošnji 1. maj otvoritev dokončno dograjenega zadružnega doma in otvoritev kino dvorane. Glede kinematografa sicer še stvar ni dokončno urejena, vendar v Go- rišnici upajo, da jim bo uspelo. Nedvomno je v Gorišnici potreba pK) kino dvorani in kinoprojektor- ju in si obojega prebivalstvo tudi močno želi. V zadružnem domu bo odprta tudi gostilna. Glede na dograditev zadružnega doma je postalo zopet aktualno vprašanje fKistavitev spomenika padlim borcem in žrtvam faši- stičnega nasilja, ki bi naj stal pred zgradbo zadružnega doma. Zveza borcev NOV je na svojem občnem zboru, ki je bil pred kraitkim. sklenila, da se spomenik čimprej fx>stavi in da bi naj bilo odkritje že letos na dan ob- činskega praznika občine Ptuj. 8. avgusta, ko bi lahko bila cen- tralna proslava v Gorišnici ob odkritju spomenika. Polenšak Na Polenšaku sedaj pozimi sicer ni nič posebnega. Če je sneg, lahko vidite nekaj starih vprežnih sani in nekaj iz desk zbitih otroških sank ter gručo otrok, ki se za zimo dosti ne zmenijo. Ce pa povprašate lju- di, kaj je novega, tudi dosti ne povedo. Imajo svoje skrbi in težave, o katerih se le med se- boj menijo. Drugi ne zvedo zlepa zanje. Blato in ceste Ko pridejo skupaj na sesta- nek ali zbor Socialistične zve- ze, ni nič posebnega, če spre- govori ta ali drugi možakar o slabih cestah, ki so bile spo- mladi in jeseni blatne in lep- ljive ter se po njih ugrezajo noge živali in kolesa. Ce bi bil gramoz bližje kot je ponj do Rogoznice, bi ga bili že zdav- naj sami navozili, tako pa se- daj čakajo na denar in na avto- mobile z gramozom. Ljudje bi še prišli gramoz razmetat po cesti, če bi ga kdo pripeljal. Sedaj pač čakajo, kaj bodo o tem rekli na občini. Samo vodnjaki ne zadoščajo Tudi o vodnjakih povedo, da jih je premalo. Štirje vodnjaki za vso okolico res ne zadošča- jo. Rabijo jih še pet ali šest. Dva v Bratislavcih, enega v Hlaponcih, enega v Lasigovcih in dva v Polencih. To so za te kraje najpotrebnejše male asa- nacije. Nekaj bi storili brez- plačno, za ostalo pa • je zopet potreben denar. Tudi sobo v gasilskem domu bi radi uredili, da bi se tam sestajali, ker se v gostilniški sobi tudi ne da v nedogled shajati. Na skrbi imajo še ploščo v spomin pad- lim borcem. Ukaželjen aktiv mladih zadružnikov Mladina je zadovoljna še 7 manjšimi stvarmi, zato ji ie zlasti pozimi lahk pomagati, ko se zbere in rada posluša predavanja. Zlasti aktiv mladih zadružnikov je zelo ukaželjen. Odrasli pa bi se najraje pogo- varjali o vsem, kar se bo spo- mladi dogajalo na cestah, nji- vah, travnikih in sadovnjakih, kako se bo razvijalo sodelova- nje z zadrugo, gnojenje, oranje, setev, kako bo s semenjem, s škropivi in ostalim. Na mnoge stvari najdejo odgovore v ča- sopisih. na druge v radijskih oddajali in od aktivistov. IVe zadošča pa samo poslušanje. Včasih povedo to in drugo iz svojih izkušenj. Med n}imi je mnogo takih, ki so bili že daleč po svetu in videli marsi- kaj, pa tudi doma niso ostali med zadnjimi. Ce jih kdo po- sluša, je dobro, če pa povedo kaj premalo učeno, nič hudega; govorijo kakor mislijo in se prostovzeti v rokec in razmisliti, da mu faši- stična boldateska razen sramot- nega podoficirskega čina ni mogla dati nič pametnega. Ljudje so ga gledali, ko je ne- kaj kvasil, in nazadnje zamah- nili z roko: >Taki pa že ne bodo v našem imenu govorili!« Z Ernejčičem pa bi se moral nekdo iz občine resno pome- niti in ga spametovati, da se bo otresel svojih zastarelih modrovanj in bo začel trezneje misliti in več delati kot go- voriti. Češnje bodo hitro po^de Češnje imajo tudi na Polen- šaku že popke. Sneg je kar na lepem usahnil in na soncu je bilo kar prijetno toplo. Kmalu ne bo več časa za sestanke in zbore. Prijeli bodo zopet za delo, ki ga kmalu ne bo več konec. Ob nedeljah se bodo zo- pet shajali in pomenkovali o vsem potrebnem. Ko bo prišel zopet kdo iz občine, Kmetijske proizvajalne poslovne zveze ali drugod, se bodo zbrali v šoli in se pomenili o gospodarskih vprašanjih in vsem, kar bo pri- nesel čas tudi v Slovenske go- rice. Razno iz Markove v ponedeljek, 8. februarja 1960 je sedel rdeč petelin na slam- nato streho družine Meglič v sre- dini vasi Markovci. K sreči so bili ljudje Megličevim takoj v pomoč in so ogenj na vrh sleme- na takoj zadušili. Tokrat se je izkazala stara praksa gašenja z dodajanjem veder, polnih voda. Kmalu so prišli v pomoč tudi gasilci iz Markove s svojo ročno črpalko in Ptujčani s svojo ci- sterno. Gasit so prihitele še dru- ge bližnje gasilske čete. Materialna škoda je neznatna in bo krita z zavarovalnino. Do požara je prišlo zaradi isker iz dimnika, ki so padle na slam- nato streho. Ljudje so nesrečo takoj opazili in tudi pomagali, da ni prišlo do večjega požara, ki bi sicer uničil stanovanjsko hišo Megličevih, nevaren pa bi bil tudi bližnjim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem. Na dogonu v petek, 5. februar- jt t. 1. je bilo v Markovcih pro- danih 27 svinj, ki so jih pripeljali na prodaj kmetovalci iz Mar- kove, Nove vasi. Borove in Bu- kove. Največ svinj je odkupilo podjetje »Mesnine«, Ptuj. V nedeljo, 14. februarja t. 1., ob 14. uri bo v telovadnem domu »Partizana« Markovci letni obč- ni zbor tega društva. Med drugim bodo na zboru obravnavali o preureditvi prosvetne dvorane v telovadnico, ki jo pogreša šola in 120 članov društva. PREDAVANJE O POŽARNO- VARNOSTNI SLUŽBI V ŠIKOLAH Gasilsko društvo šikole je organiziralo nadaljevalni tečf-j za izprašane gasilce, kateri je vsak petek od 19. do 21. ure v Gasilskem domu v Šikolah pod strokovnim vodstvom poveljni- ka Simona Pernata in povelj- nika Janeza Vidonja. Ta tečaj sedaj obiskuje 35 mladincev in mladink. Tako bo društvo dobilo zopet mladi strokovni kader, ki bo znal po- magati bližnjemu v nesreči. Društvo poziva še ostale ne- člane gasilskega društva, po- sebno pa mladino, da se ude- leži teh predavanj. Tako se bo sleherni lahko seznanil z na- logami in dolžnostmi gasilcev pri reševanju. SINDIKATI SINDIKALNI koledar V petek, 12. februarja t. 1., ob 16. uri bo letni občni zbor Sindi- kalne podružnice Okrajnega sodi- .šča Ptuj, ki se ga bo udeležil član Občinskega sindikalnega sveta Viktor Makovec. V krojaškem podjetju »MODA« se bosta dan^, 12. februarja t. 1., sestala na skupni seji Izvršni in nadzorni odbor dosedanje Sindi- kalne f)odružnice krojačev in šivilj Ptuj. Razpravljala bosta o orga- nizacijskih političnih pripravah na zaključni občni zbor in ustanovni občni zbor obeh na novo formira- nih sindikalnih podružnic kroja- škega podjetja »MODA« Ptuj, ki bosta nastali iz dosedanje Sindi- kalne podružnice krojačev in šivilj. V soboto, 13. februarja t. 1.. ob 14.30 bo v veliki dvorani Občin- skega komiteja ZKS dobro pri- pravljen letni občni zbor Sindikal- ne podružnice Občinskega ljud- skega odbora Ptuj. Občnega zbora se bo udeležil član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Drago Zupančič. Ob 17. uri v soboto, 13. t. m., bo v dvorani SZDL na Bregu za- ključni občni zbor dosedanje Sin- dikalne podružnice bančnih usluž- bencev Ptuj. Ob tej priliki bosta izvoljena iniciativna odbora za ustanovitev dveh novih sindikalnih podružnic iz dosedajije Sindikalne podružnice bančnih uslužbencev. Novi sindikalni podružnici se bosta imenovali: Sindikalna podružnica Zadružne hranilnice Ptuj in sindi- kalna podružnica Komunalne ban- ke Ptuj. Zaključnega občnega zbora in obeh ustanovnih občnih zborov se bo udeležil član pred- sedstva Občinskega sindikalnega sveta Šatej Ciril. V nedeljo, 14. februarja t. 1., ob 7.30 bo letni občni zbor Sindikal- ne podružnice Okrajne pošte Ptuj, ki se ga bo udeležil član predsed- stva Občinskega sindikalnega sve- ta Adolf Praprotnik. Na povabilo Občinskega komi- teja ZKS in Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj, bo v torek, 16. februarja t. 1., ob 20. uri v veliki dvorani komiteja predaval sluša- teljem Politične šole Občinskega komiteja ZKS in slušateljem po- litične šole Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC DR. JOŽE POTRČ o temi DELAVSKO GIBANJE IN GI- BANJE NAPREDNIH SIL TER SO- DOBNA SOCIALISTIČNA MISEL V SVETU Na predavanje vljudno vabimo delovne ljudi iz naših delovnih kolektivov in prebivalce Ptuja, ki radi poslušajo dr. Potrčeva pre- davanja. V sredo, 17. februarja t. 1., ob 19. uri bo letni občni zbor Sindi- kalne podružnice Splošne bolniš- nice Ptuj. Občnega zbora se bosta udeležila: član CS ZSJ, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Jo- že Šegula in član RS ZSJ za Slo- venijo in član predsedstva Obč. sindikalnega sveta Ptuj Jože Kri- žančič. V četrtek, 18. februarja t. 1., ob 16. uri bo na Občinskem sindikal- nem svetu Ptuj posvetovanje /predsednikov in tajnikov sindikal- nih podružnic Sindikata trgovskih in gostinskih delavcev. Glavna razprava na posvetova- nju bo o organizacijskih in politič- nih pripravah na letne občne zbo- re o problemih trgovskih in go- stinskih delavcev. V četrtek, 18. februarja t. 1.. zvečer ob 19. uri se bodo zbraU na občnem zboru člani Sindikalne podružnice v Zdravstvenem domu Kidričevo. Zbora se bo udeležil član Občinskega sindikalnega sve- ta Franc Černivec. V soboto, 20. februarja 1960, bo letni občni zbor Sindikalne po- družnice Doma duševno defektnih otrok E>ornava. ki se ga bo udele- žila članica Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj dr. Ljuba Neu- dauer. Na letnih občnih zborih bodo prebrana letna poročila o dehi sindikalnih organizacij v preteklem letu, sprejeti novi programi dela in izvoljena bodo nova sindikalna vodstva. Članstvo v sindikalnih podružnicah živahno obravnava o kandidatih za nove izvršne odbo- re. Po dosedanjih zborih ugotav- ljamo, da predlagajo člani sindi- kalnih pdružnic v odbor najboljše iz svojih vrst. Na vseh letnih obč- nih zborih bodo izvtrfjeni delegati za V. občni zbor Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj. Sindikalne podružnice, ki štejejo le do 20 člaiTOv, voMjo 1 delegata, na 100 članov 2 delegata, na 200 članov 4 delegate itd. Največ delegatov v ptujski občini bodo izvolili čla- ni Sindikalne podružnice Tovarne glinice in aluminija »BSKA KNJIŽNICA PTUJ Mnogo bralcev - premalo knjig Potrebne nove knjige * Brolci želijo razvedrila * Knjiga prijatelj tudi delavcev ^ Na razpolago revije in časopisi Kakor druge ustanove Haje tudi ptujska ljudska knjižnica ob koncu leta pregled oprav- ljenega dela, ugotavlja uspehe in neuspehe in dela sklepe za prihodnje delovno leto, Knjižnira, ki so je s 1. ia- miarjem 1959 združila s študij- sko v eno usfanovo pod sku|)n() upravo, ima dva pododdelka: za odraslo in niladinskoga. To- krat o oddelku za odraslo! 5588 knjig ne zadošča Oddelek šioje 5588 knjig, kar je za centralno knjižnico v ptujski ol)čini vsekakor pre- malo, saj ima Ijiiioniorska knjižnica nad 8000. idrijska pa celo nad 15.000 knjig. Prav tako je mnogo preskromno število novo nfibarljonih knjig. Knjiž- nira je nakupila v tninnlom letu le 255 knjig in šo t ten> številu so zajeto mnogo poli- tične in poljudno znanstveno brošuro. Novo knjige pa so za vsako knjižnico vir ži.rljonja; če teh ni, knjižnica zamira. Naš knjižni prirastek je iz leta v leto nižji, ker knjižno cene nezadržno rastejo, dotacije za funkcionalno izdatke pa osta- jajo iste. (Po statistiki, ki je ibiia izkazana na lanskoletnem knjižnem sejmu v Beogradu, si je knjižnica leta 1954 nabavila za 100.000 din 370 knjig, lota 1958 pa jo za isto vsoto dobila le še 100 knjig). Ce nam ne bo uspelo pomembno obogatiti knjižnega zaklada, nas kaj lahko doleti usoda naših pode- želskih knjižnic, ki so se v 5rvih povojnih lotih ob izdatni 'inančni pomoči lepo razcvitalo, a so pozneje v slabih finančnih prilikah zamrle. Tz teh težav bi si pomagali le, če bi nam ne bilo treba odvajati izposojeval- nine občinskemu ljudskemu odboru, ampak bi jo smoli sami uporabiti za nakup knjig. Večji knjižni promet Kljub tem težkim prilikam pa knjižni promet t primeri z letom 1958 ni padol, ampak jo celo malo narasel. Izposodili smo 15.058 knjig, 751 več kot prejšnje leto. Slovenskih knjig je bilo izposojenih 15.502. od teh 1025 političnih in poučnih, 12.064 leposlovnih in 415 mla- dinskih. Poleg slovenskih smo sposodili 186 srbskih oziroma hrvaških, 1531 nemških in 19 angleških knjig. Dela, ki jih najbolj čitojo Za katera dela je največ za- nimanja med bralci? Najbolj iskani slovenski pisatelji so: Bevk. P inžgar, Al. Kranjec, I. Vaštotova, T. Cankar, Seliškar. Od tujih pisateljev pa so zlasti priljubljeni: K. May (žal), .lack London, S. Undsotova. Sionkio- \vicz, J. Verne. Letoslovne in poučne knjige imajo prednost C'o oconjIIjonio zaiiiinanjo za knjigo po zvfsloli, |)ro(lnjaci (laioč prod vsonii loposlovjo in |)()UČno knjigo, napisano v lopo- slovni obliki (žiTljfMijopisni in zgodovinski romani, potopisi, ro|)orlažo in jjodobno). Mod lo- poslovnimi knjigami so zlasti iskani pustolovski in kriminalni romani in povosti. Zanimanje za strogo poučno in ])olitično knjigo jo premajhno. Je pa tudi deloma razumljivo, da iščojo Ijiidjo po dnovnom deln, ki jih bolj ali manj izčrpa, bolj razvedrila kot izobrazbe. 8013 obiskovalcev knjižnice Se nekaj podatkov o bralcih! Tudi storilo obiskov se je malo dvignilo, od 7875 v letu 1958 na 8013 v letu 1939. K temu pri- rastku pa prispevajo predvsem novi bralci, medtem ko nam stari zaradi pomanjkanja novitet odpadajo. Od 8013 obiskov je 5507 odraslih oseb in 2706 mladine. Mladih bralcov jo sorazmerno malo, ker si ve- činoma (izposojajo knjige v mladinskem oddelku. Kar se tičo spola, daloč ])rodnjači žen- ski i)ri odraslih in tudi pri mladini (5830 obiskov bralko, 1477 bralci, 1941 mladinko in 765 mladinci). Štovilo rodnih članov pa jo sevoda manjšo, imamo jih 725. Gospodinje in upokojenci največ čitajo Hazmorjo mod posamoznimi poklici jo vsa zadnja lota reč ali nuuij isto. Na prvom mostu so gospodinjo in upokojonci (2749 obiskov), potom namo- ščonci (2374), nalo dijaki (1707), slede dolavci (859), na zadnjem mostu so kmoijo (324 obiskov). Dolavcov jo malo, mnogo ])ro- malo; morali bomo razmisliti, kako pritegniti ta sloj v knjiž- nico. Vabilo v čitalnico Knjižnica ima tudi čitalnico, ki jo mladina pridno obiskuje, odrasli pa le redko. Vabimo vse naše člane pa tudi ostale Ptujčano, da pridejo t našo či- talnico. Tu so jim na voljo vsi slovenski časniki in številne rovijo iz vseh področij. Upamo, da bomo v tom letu doložni izdatnejšo finančne po- moči in da bomo laže ustregli željam naših bralcev. M. A. (Iz IčronikeJ Bilo je leta 1938. ko so Avstrijo zasedli hitlerjanci. Takrat smo v Markovcih začeli misliti na gro- zečo vojno nevarnost, ki preti naši domovini. Napredni krogi v Ptuju so propagirali pristop k Društvu prijateljev SZ in v okviru društva so vplivali na strankarsko pomi- ritev. Vojna nevarnost je res zbli- žala politične nasprotnike tudi v Markovcih. To se je pokazalo 3. septembra 1939, ko je bil pri Mar- kovcih otvorjen Sokolski dom. Otvoritve se je udeležil tudi fan- tovski odsek klerikalnega telovad- nega društva Orel. Član Sokola je bil Alojz Strafela, ki je bil tudi skojevec in je propagiral pomiri- tev med strankami v korist skup- nih ciljev pri obrambi domovine. Na načelnika Orla Janeza Feguša pa je v tem smislu vplival ptujski odvetnik Janko Šegula. Hitlerjevska propaganda, ki se je širila iz Ptuja, m žela v Mar- kovcih vidnih uspehov. Vendar so ji nekateri posamezniki nasedli, ker je obetala izboljšanje življenj- skih pogojev in živahno gospo- darsko dejavnost. Neki kmet iz Nove vasi je hvalil sovaščanu Ja- nezu Šimeku, kako bo pod Nemci vse spremenjeno na bolje, ker bo- do kmetje vse drago prodajali. Šimenko pa mu je odgovoril: »Le dobro si zapomni: Kakor si jih la- čen, tako jih boš še sit.« Večina ljudstva pa je bila globoko nacio- nalno zavedna, čeprav je bila ner zadovoljna z gospodarskim sta- njem v stari Jugoslaviji. O prihodu okupatorja pripove- duje zavedna slovenska žena Ko- stanjevec Marija iz Nove vasi ta- kole: »Že februarja smo v Markovcih občutili p)ovečano vojno nevarnost. Popisovati so začeli vozove, konje, in delali spiske mobilizirancev. Prišla je usodna cvetna nedelja 6. aprila 1941. Po zgodnji maši smo zagledali šest nemških bombnikov nad nami. Pred cerkvijo se je gnetlo polno ljudi. Med njimi se je razlegal klic: vojna, vojna! Ljudje so brez uma tekli proti domu. Preko markovskih polj se je vlekel del Rupnikove obrambne črte — betoniran jarek z žičnimi ovirami za tanke. Na glavni cesti je jugoslovanska vojska obramb«io črto sklenila z jarkom širokim 5 metrov, kjer je vojaštvo cesto miniralo in stražilo. Dne 6. aprila je na mine zavozil z veliko nagli- co neki ormoški trgovec in obležal na mestu mrtev. Eden od vojakov je oslepel, drugi je bil ranjen. Dne 9. aprila so prišle v Mar- kovce po glavni cesti patrulje nemških kolesarjev v gosjem redu, nato pa mctcrizirane čete. Z njimi je prišel tudi ptujski hitlerjevec Jožef Urban v civilni obleki, na rokavu pa je imel kljukasti križ. Nemški vojaki so zasedli šolo. Bilo jih je nad 300. Obnašali so se oholo. V šoli so napravili precej škode. To škodo je popisal prvi nemški šolski upravitelj Alojz Schwab v šolski kroniki kot škodo jugoslovanskih vojakov, ki pa niso bili nikoli v šoli. Prebivalstvo je bilo povečini potrto in zaskrbljeno. Bilo pa je seveda nekaj izjem. Čez nekaj dni smo dobili novega župana — bir- germajstra Jožefa Urbana iz Ptuja. K njemu na občino so hodili tisti priliznjenci. Bolelo me je, ker so se vrnili fantje in možje iz vojske, ki se s sovražnikom niso niti spo- padli. Ti so govorili: .Prodani smo, Jugoslavija je zamešetarjena.' niarkov£ineii in sik^nntor Nemci so zagospodartSl naši občini Nemci so uredili občinske pro- store v pritličju šolske stanovanj- ske hiše, kjer je poslovala spodaj posojilnica. Občino so preimenovali v Sant Marxen, pozneje pa v Mortendorf. Tudi druge vasi v naši občini so dvakrat preimeno- vali, prvič so vaško imo prevedli v nemško, ali pa ga preimenovali po nemškem izgovoru. Bukovci so postali Buchdorf, Nova vas Ne«j- dorf. Prvenci — Pervvenzen, Strel- ci — Streltzen, Sobetincl — So- betinzen, Stojnci — Steindorf, Zabovci — Sabowzen. Prevedena imena vasi so ostala tudi pozneje nespremenjena, druga pa so po- nemčili. Iz Prvvenzen so postali Oberhart, Strelzen so ponemčili z novim prevodom v Schlitzen, So- betinzen so ponemčili v Mitter- hard, Sabowzen v Brundl. 10. aprila so morali lovci in drU7 gi posestniki orožja oddati vse orožje na občinr.kem uradu. Spre- jemal ga je Blaž Toplak iz Buko- vec s kljukastim križem na ro- kavu. Tudi on je bil petokolonaš. Nato se je začelo popisovanje oseb, ki so se pb letu 1941 naselile na Štajerskem, ker te so bile pred- vsem določene za izselitev. 2R. aprila je prišlo devet gesta povcev po župnika Ignaca Grob lerja. Odpeljali so ga v ptujsk kapucinski samostan. V župnišč so zaplenili rad!oapa;-at. pisaln stroj in nekaj drugih vir-dnostnii predmetov, nato so župnišče za pečatih. Čez nekaj dni so se Neme oglasili pr družini Feguš p. , le čakali so na svojo usodo, dokler niso do- bile« vabila za »um^ulungskvrs«. \ iem času je prišel v Markovce po. voljnik žandarmeri.isko postajt Josef Knippe!, Naselil se j? z orož- niki v župnišču. Ta je popisova imovino učiteljic. Učiteljice so iz- ročile ključe svojih stanovanj žan- darmeriji, ono pa so morale naj. prej v kapucinske zapore, nato pa na grad v n^stapovske zapore, razen tistih, ki so pobegnile,- So prrdno so odpeljali učiteljice, so se iz vojske vrnili učitelji §e- rona, Rosner in Mih^iič. Na šolo pa je prišel nemsk' šolski upra- vitelj Schwab iz Gradca. (Nada! 1- srdi) PTUJ v slovenski in tuji književnosti Predavanje prof. A. Kovača v Ljudski univerzi Stari ptujski grad, ozke ulice pod njim, mestni stolp z vzidani- mi rimskimi kamni, Orfejev spo- menik na Slovenskem trgu, sta- ri, zibajoči se, leseni (zdaj že po- drti ptujski most, mestni park, šumeča Drava, plitva Grajena in še to in ono je v petek, dne 5. februarja, zaživelo pred po- slušalci ptujske ljudske univer- ze, ko nam je prof. Andrej Kovač v posvetovalnici starega magi- strata predaval o. temi »Ptuj v slovenski in tuji književnosti«. Predavatelj, bibliotekar v ptuj- ski Studijski knjižnici, nam je v tem res zanimivem predavanju, spremljanem s skioptičnimi sli- kami, govoril o tem, kako so šte- vilni domači in tuji (nemški) pisatelji opisovali naš Ptuj. 2e v XIII. stoletju je pisal o našem mestu nemški trubadur Eschenbach, v XVII. stoletju pa v svoji latinski kroniki hajdinski župnik Hauptmanič. ki opisuje strašno kugo: Vsi so dohodi zaprti, zaprti mo- stovi so, ceste, V mestu promet je zavrt, ustav- ljeno je delo v hiši... Kaj se našlo je mrtvih, gnijočih po poljih in šumah ... (Leta 1680 je umrla v Ptuju, ki je takrat imel 1000 prebivalcev, četrtina ljudi.) To žalostno raz- dobje ptujske zgodovine popisu- je v svojih povestih »Črna smrt« in »Kobilice« tudi pisatelj Ksa- ver Meško, ki je bil dijak ptuj- ske nižje gimnazije (rojen v Ključarovcih blizu Ormoža). Drugi, manj znani pesnik, Bo- židar Flegerič, je pisal »pesni« o naši Grajeni, ki teče skozi me- sto. To je bil »večni popotnik ali deseti brat Slovenskih goric«, rojak iz Vodranec pod Kogom. Ob Grajeni je stanovala njegova neuslišana ljubezen, njegova Primčeva Julija: Ozka plitva voda, oj Grajena mila, meni v tožnem srci radost si rodila ... Poslušalci so pozorno pri- sluhnili pesniškemu opisu naše Grajene, ki je danes, ko se v njo stekajo mestne fekalije, vse prej kot upesnitve vredna. Stanko Vraz, naš slovenski ilirec, zbiralec narodnih pesmi, je priobčil sledeče verze o Ptuju: Snažno je mesto Ograško (Gra- dec), zamazano je mesto Vptujsko, razdrapane se dveri ormoške ... Ali pa: Široka je cesta v Optuj, zdrapana so vrata v Ormužu ... Opisovalec našega Ptuja je bil Alojzij Remec, nekaj časa tudi ptujski župan. Zlasti lepo piše o težkih dnevih pred okupacijo in po njej v povesti »Opustošena brajda«. Stanko Cajnkar. nekdanji di- jak in profesor ptujske gimna- zije, opisuje Ptuj in ptujsko gim- nazijo, v povesti »Noetova bar- ka«. Ptuj i IX. stoletja pa nam riše v zgodovinski povesti »Slo- ven iz Petovije«. Napredno gi- banje med ptujskimi dijaki pred vojno nam prikazuje Mitja Voš- njak, Ptuj iz okupacijske dobe pa v nekaterih poglavjih romana »Rosa na pajčevini« pisateljica Manica Lobnik. Se pomembnejša od doslej na- vedenih sta pisatelja Anton In- golič in Ivan Potrč. Prvi je znan po svojem delu »Lukarji« in ro- manu v dveh delih »Vinski vrh« in »Žeja«. V socialno problema- tiko ptujskega področja je naj- globlje posegel pisatelj-domačin, rojen na Stukih ob Grajeni, Ivan Potrč. Najvažnejši sta njegova trilogija »Krefli« in povest »Na kmetih«. V obeh delih gledamo naše ljudi iz ptujske okolice: vi- ničarje, hlapce, premožne kmete, ptujske meščane in naše borce (Lacko in Krefli), Potrč opisuje Lackov križev p>ot po ptujskih ulicah: »Mesto je podivjalo. Po ulicah ga gonijo, tudi živemu človeku ni podoben ... Glavo ima vso zabreklo, obvezano, na prsi so mu napisali: Josef Lacko, Bandit und Morder ...« Od najmlajših pisateljev je omenil predavatelj Miha Remca, sina Alojzija Rem.ca, katerega najnovejše delo »Klopi« je dra- ma v treh dejanjih in se godi blizu Ptuja. Od nemških avtorjev, opisujo- čih Ptuj, jih je prijatelj omenil celo vrsto. Naštejem naj jih le po imenu: Anna Wittula z motivi iz ptujskega okolja, Ernst Kratz- mann z delom »Avtomati«, Fi- scher z romanom »Pot boginje ljubezni«, Hermann Pirich z ro- manom »Južnoštajerska obmejna dežela« in drugi. Predavatelj, prof. Kovač, nam je nanizal v poldrugournem predavanju toliko zanimivih po- drobnosti iz literarne zgodovine našega mesta, da smo mu bili za njegov trud prav hvaležni. Prav tako gre hvala recitatorki Majdi Krajnčič, ki je poživljala pre- davanje z odlomki del, ki je bil o njih govor. V. K. Ovekovečeni pustni običaji KURENTOV PORTRET Pojava kurentov je iz leta v leto zanimivejša za javnost po našem domačem svetu in v ino- zemstvu, zato so Markovci sko- raj vsak teden deležni izred- nega obiska snemalcev kurentov na črno-beli in barvasti film. Pred nedavnim so kurenti poži- rali snemalcem »Zagrebfilma«, revije »Globus« in Muzeja Ptuj. Podjetje »Radiotelevezija Ljub- ljana« je naprosi'ia TD »Parti- zan« Markovci kot organizatorja kurentovanj za 1 kompletno opremo kurenta, ki bi jo sedaj posnea ter pokazali v eni iz- med pustnih televizijskih oddaj. »Partizan« Markovci« se na pobude vedno pogostejših ob- iskov v zvezi s kurcntovanjemj bavi z mislijo, da bi prišlo do; baletne študije »Kurent« ob ■ primerni glasbeni spremljavi, ki bi omogočila baletne nastope markovskih kurentov po širnem i svetu, kjer šc nc poznajo te kul- turne dediščine naših krajev iz davnih, davnih časov. Eurentova ie^^evka Lovci, ki hodijo na lov na spuhljanska polja, bi morali imeti s seboj pesoderca in po- grebiča, ki bi sproti odirala in pokopavala postreljene pse, da ne bi na polju trohneli in smrdeli. Velika Nedelja Letošnje praznovanje dneva slo- venske kulture je pri Veliki Ne- delji priredilo društvo Rdečega križa. Izneverilo se je stari na- vadi srečolovov s prostimi zabava- mi in na predvečer obletnice Pre- šernove smrti uvrstilo kulturno prireditev. Besedaim c velikem pesniku in človeku, ki je pred davnim časom pel o današnji stvarnosti, je sle- dila recitacija njegove »Zdravlji- ce«. Iz mladega grla se je širi.o po prostorni dvorani: »Žive naj vsi narodi!...« Sledila je kmečka tridejanka »Domačija«. Igra, zajeta iz kmeč- kega življenja v naših Slovenskih goricah, je segla nazaj v čas med prvo svetovno vojno, ko so se iz nazadnjaških in mračnih nazorov že dvigale napredne misli. Skupine bližnjih in daljnih va- NAŠIM BRALCEM! Naprošamo svojce delavcev, u.9lužbencev in pripadnikov JLA, ki delajo in živijo v raznih kra- jih izven meja naše občine, naj nam sporočijo naslove navedenih, da jim bomo lahko pošiljali »Ptuj- ski' tednik«. UPRAVA ščanov, ki so se pred zadružnim domom strnile v pravo množico, so popolnoma napolnile prireditve- ni prcstor. Med igralci in gledalci se je takoj spletla skrita nit. Odr- sko dogajanje je prevzemalo srca in lepa bes^a je tiha in glasna, smejoča se in jokajoča vodila misli. Prirediteljem, ki niso hoteli nič drugega kot za praznik slovenske kulture nuditi resnično lep kul- turni užitek, se je to v polni meri posrečilo. Na splošno željo bo v nedeljo. 14. februarja, ponovitev. -a V minulih mrzlih tednih je lezlo živo srebro počasi mimo petnajste stopinje pod O, zelo hitro pa so lezle številke nad ničlo pri elektroštevcih in so po- vzročile marsikomu pri plačilu elektrike po novi tarifi pravo tropsko vročino. Prava sreča jo v nesreči, da je ' pozimi malo požarov, ko rad zamrzne agregat in brizgalne na požarišču ni mogoče spraviti V pogon. Sčasoma bodo ročne in žepne ure odveč, saj se bo lahko rav- nati po točnem času stolpne ure, radio postaj, vlakov, avtobusov in avionov smeri Zagreb—Graz skozi Ptuj in nad Ptujem. Zdaj jo zopet čas luščenja buč- nic in pražcnja pristnega doma- čega bučnega olja, toda ne pri domačih mlinih, ampak na so- sednjem Hrvatskem. Namesto da bi se zvečer jezili, ko ne morete poslušati radia Maribor, Ljubljana ali Zagreb zaradi močnih motenj, raje raz- mišljajte, kdo bi utegnil v vaši bližini ponoči delati name.sto spati. Škropljenje sadnega drevja s pravilno mešanico zimskega škropiva je drevesu zelo korist- no, ni pa koristno škropilcu. če je preveč poškropljen tudi s sla- bo mešanico žganja. Ob trkanju na vrata ne mi' slite, da je prišel samo prijatelj- pismonoša, dimnikar, kolporter časopisa ali elektro-inkasant. lahko vam je prišel kdo ponudit nakup »dobrega« vina ali pravc domače slivovke. ORMOŽ Dramska revija prosvetnih društev ormoškega območja Svet Svobod in prosvetnih društev ormoškega področja pri- pravlja ob sodelovanju prosvet- nih društev v občini dramsko revijo, ki bo v prvi polovici apri- la tega leta v Središču v pri Ve- liki Nedelji. V ta namen pri- pravlja ljudsko-prosvetno dru- štvo v Veliki Nedelji »Komedijo o komediji«, društvo pri Miklav- žu delo »Ambasador«, društvo v Podgorcih igro »Vrnil se je«. Svoboda v Ormožu delo »Dobro- došla miss Agata«, društvo na Humu igro »Priložnostni zdrav- nik«, društvo na Kogu igro »Tal- ci« in ekipa, ki jo sestavljajo igralci društev v bližini Ormoža delo v prleškem dialektu »Ci zoveš hujdiča«. Polovica revije bo v Središču (3 in ena predstava), druga po- lovica pa pri Veliki Nedelji, ker bo delo »Ci zoveš hujdiča« pred- vajano v Središču in pri Veliki Nedelji. V maju pevska revija Ormoški ljudsko-prosvetn: center pripravlja poleg dramske revije tudi pevsko revijo, ki bo v začetku maja t. 1. v Ormožu. Na področju občine je trenutne aktivnih .šest pevskih zborov, ki bodo vsi nastopili na reviji. Vsak zbor bo nastopil z dvema pesmima, sodelovala pa bo tudi na novo oživljena ormoška godba na pihala. Godba v zadnjem času vztrajno vadi pod vodstvom tov. Loparnika iz Ljutomera in bo do revije povsem pripravljena na nastop. V Svetu Svobod in prosvetnih iruštev v Ormožu računajo, da bo na pevski reviji nastopilo najmanj 120 pevcev omenjenih pevskih zborov, kar bo za Ormož nedvomno pomemben Ijudsko- prosvetni dogodek. Prešernova proslava v Hajdini Učenci višjih razredov šole v Hajdini so se dostojno oddolžili velikemu Prešernu s skromno, a lepo proslavo. V uvodnem go- voru smo slišali o velikih možeh slovenske literature, kjer pripada Prešernu prvo mesto. Nato je pevski zbor zapel Simonitijevo »Pesniku Prešernu«, za tem so učenci 5. b razreda recitirali »Uvod h krstu pri Savici«, »Skrivnostni pojav« sta iz haj- dinske Najdihojce brali učenki 8. razreda. »Vrbo, drago vas do- mačo« pa smo slišali v sloven- skem, srbohrvatskem, angleškem in nemškem jeziku. In za konec je sekstet mladink zapel »Pod oknom«. Prešernova proslava na Bregu v nedeljo, 7. februarja, popol- dne je bila v dvorani SZDL na Bregu Prešernova proslava. Pri- pravil jo je odbor. V njenem pro- gramu so sodeloval.1 dijaki in učenci ter mešani pevski zbor or- ganizacije pod vcdstvom Frana Petka. Udeležence proslave je uvo. doma pr-zdravil predsednik orga- mzacije Ivan Rudolf. Mladi možje so podobni hranil- nikom: čim manj je v njih, tem bolj ropotajo. ★ Dejanje, za katero je kdo tepen, je slabo dejanje. Dejanje za kate- ro prejme kdo laskavo besedo aH pribcljšek. je dobro delo. (Po pasji pameti.) ★ Ni vsak, ki je mnogo potoval, hkrati tudi mnogo videl. 7m9llk5ARJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STR AN 5 Rožno olje iz Bolgarije 5liši se res kot zgodba, saj bi )(flfaj ne mogli verjeti, da ljudje . ^ Bolgariji, v domovini rožnega ■ dj®' ne p>oznajo. Poznajo toda 'kupiti ga ne morejo. . jVsi bomo čez mero Poplačani, če nam bo ta dnevnik ^^vežii spomin, podžgal našo do- ^^^Ijijo in popravil mnenje, ki ga ^^^vjnio o vojni, predvsem pa o V^ozotah atomske vojne. Zakaj, če bomo popravili našega odnosa '^o Človeka smo vsi izgubljeni.« Hirošimski dnevnik . Zarana je bilo vse mirno, toplo ^ lepo. Skozi na stežaj odprta ^fata mi je pogled blodil nekam Proti jugu. medtem ko je na le- ®Ketajočih se drevesnih listih — ljubko nasprotje senci — od- mevala jasnina neba. Na sebi sem imel samo spodnji- in majico. Utrujen sem se ^leknil na pod v svoji dnevni sobi. sem kot član protiletalske ^ščite vso dolgo noč prebedel v ^Jlnišnici. Nenadoma me je oslepil silen blisk — in brž nato še drugi. Kar čudno je, kako se živo vtisnejo v spomin nekatere podrobnosti, saj še zdaj vidim, kako se je zaiskrila kamnita svetilka na kraju vrta. Tisti hip sem ugibal, ali je to ostro svetlobo povzročila prižgana magnezija, ali pa gre samo za iskre, ki so padale z mimo voze- čega tramvaja. Senca je izginila z vrta. Še tre- nutek poprej je bilo vse svetlo in sončno, zdaj pa temno in sivo. Skozi vrtinec prahu sem komaj razločil leseni opornik enega iz- med hišnih vogalov, kako se je sumljivo zamajal in se je zato streha grozeče povesila. Nagon me je spodbujal, naj be- žim, toda grušč in bruna so mi zapirala pot. Previdno tipaje se mi je posrečilo priti na rokah in nato po stopnicah na vrt. Postalo mi je slabo pa sem se ustavil, da bi pri- šel k sebi. Presenečen sem ugo- tovil, da sem popolnoma gol. Kako neki so zginile spodnje hlače in majica? Kaj se je vendar zgodilo? Po vsej desni strani telesa sem bil porezan in krvav. Velik ostru- žek je molel iz razcefrane rane na stegnu in nekaj mlačnega se mi je cedilo po ustih. Otipal sem se s konci prstov in ugotovil, da imam razmesarjeno lice m skoraj odtr- gano spodnjo ustnico. Precejšen steklen drobec se mi je zaril v vrat, a sem ga mirno izdrl, da bi si ga potem neprizadeto, kakor pač počne tisti, ki ga je omamil hud udarec, ogledoval na svoji okrvavljeni dlani. Kje neki je žena? Mahoma sem se prestrašil in zakričal: »Jaeko-san! Jaeko-san! Kje si vendar?« Curek krvi se mi je ulil po vra- tu. Mar je presekana glavna utri- palnica? Ali bom izkrvavel? Za- puščala me je razsodnost pa sem začel na vso moč vpiti: »To je bila 500-tonska bomba! Jaeko-san. kje vendar tičiš? Vrgli so 500-tonsko bombo!« Bleda in vsa trepetajoča, v raz- trgani in s krvjo poškropljeni obleki, se je pojavila Jaeko-san sredi ruševin najine hiše, držeč se za komolec. Ko sem jo zagledal sem se pomiril. Nisem bil več tako hudo zbegan in sem jo skušal celo bodriti. »Vse se bo uredilo,« sem vzklik- nik »Samo čimprej zginiva od tod.« Prikimala je. Pomignil sem ji, naj gre za menoj. Najkrajša pot na ulico je vodila skozi sosednjo hišo, zato sva se namenila kar tja čez. Spotikaje sva tekla, padala in spet tekla, dokler nisem zadel ob nekaj meh- kega in se zgrudil, kot sem bil dolg in širok, čez ulico. Spet sem se postavil na noge in pri tem opazil, da sem se spotaknil ob človeško glavo. »Oprostite, oprostite mi, pro- sim!« sem za jecljal preplašeno. Nihče mi ni odgovoril. Pred menoj je ležal mrtvak. To je bila glava mladega častnika, čigar truplo je ležalo nekaj korakov proč. stlačeno pod težko ograjo iz litega železa. Negotovo in zbegano sva z ženo obstala kot prikovana, dokler se ni hiša tik pred nama zamajala in klecnila. Tudi najina hiša se je zagugala in že se je v oblaku pra- hu tudi sesedla. Vse naokrog so se hiše lomile in prevračale. Med ruševinami so se pokazali ognjeni zublji in čedalje hujš' veter jih je vneto razpihoval. Naposled se mi je le posvetilo, da ne moreva kar naprej tako ždeti sredi ulice, pa sva se napo- tila k bolnišnici. Najine hiše ni bilo več; ranjena sva bila in potrebna pomoči; na- vsezadnje pa sem dolžan biti pri svojih ljudeh. To mi je sicer šinilo na um. čeprav je šlo za gol ne- smisel. Kako naj vendar pomagam drugim, če sem sam tako hudo ranjen? Stopila sva naprej, toda že čez dvajset ali trideset korakov sem se moral ustaviti. Sapa mi je po- hajala. srce mi je razbijalo in noge so se šibile. Neznansko sem bil žejen in zato sem prosil Jaeko- san, naj pogleda, če bi morda našla kanček vode. Vode pa ni bilo nikjer. Potem sem le zbral še to- liko moči. da sva šla po malem naprej. Še zmeraj sem bil čisto gol. a me ni bilo niti malo sram. Kar neprijetno mi je bilo. ko sem spoznal, da se nič več ne sramu- jem. Ko sva zavila okrog vogla, sva uzrla vojaka, ki je otopelo stal sredi ceste. Ker mu je čez ramo vise) prt, sem ga vprašal, če mi ga da, da bi z njim zakril svojo nagoto. Vojak mi je prav rad prepustil prt, črhnil pa ni no- bene. Toda brž nato sem tudi prt izgubil, tedaj si je Jaeko-san vezala predpasnik in mi ga ovila okoli ledij. Šla sv^ tako počasi, da poti cdjetja Hidroelektrarna Hajdoše v izgradnje tov. Zvonko Jaušovec iiz Maribora o temi HIDROELEKTRARNA HAJ- DOŠE IN NJEN VPLIV NA OKOLICO Na predavanje vabimo vse, ki jih zanima graditev nove hidro- elektrarne v neposredni bližini Ptuja. Brez vstopnine. Predavanje je orgainiziral cdbor SZDL Breg in bo v Kulturnem doma na Bregu. 80-basno klavirsko harmoniko zamenjam za pisalni stroj. Naslov v upravi. OSTREŠJE 9x10 prodam. Vpra- šajte Zg. Hajdina 105. 61 AROV NJIVE bhzu postajališča Hajdina ugodno predam. Mere, Maribcr, Betnavska 53. 1 ha TRAVNIKA v R&pišču pri ve- liki cesti prodam. — Naslov v upravi. SKORAJ NOV MOPED in lovsko puško kalibra 12 predam. Na- slov v upravi. DOBRO ORNO ZEMLJO pri haj- dinski f>o&taji prodam. Naslov v upravi. STANOVANJSKO HIŠO, takoj vse- ;jivo. z gospK>darsktm pKDslcp- jem, vinogradom, njivami in gozdom prodam. — Vprašajte: Majcen, Sejanci 16, Tomaž* pri Ormožu. RADIOAPARAT »KOSMAJ« pro- dam za 8000 din. — Naslov v upravi. 80-BASNO ITALIJANSKO HARMO- NIKO. odlično ohranjeno, pro- dam. Naslov v upravi. ENODRUŽINSKO HIŠO, takoj vse- Ijiva, v Polenšaku prodam po nizki ceni. Naskv v upravi. DOBRE ELEKTRIČNE ŽRMLJE z umetnimi kamni predam. Skor- ba št. 48. PRAZNO SOBO s kuhinjo iščem. Naslov v upravi. DVOSOBNO KOMFORTNO STANO- VANJE V ORMOŽU zamenjam za enako a'.i enoscbno v Ptuju. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNICO za službo v Ljubljani sprejmem. Vprašajte pri Majcenu, Ptuj, Ciril-Metodov drevored 1. ŽENSKO ROČNO URO sem 7. fe- bruarja zgubila od gimnazije po Cafovi do Muršičeve ulice. Naj- ditelja prosim, da jo proti na- gradi vrne v upravi lista. Podjetja, zavodi, dru- štva in organizacije! Za vse svoje prireditve, sfeo- re in družabne veaere vam je na rozpolftcfo prostorna dvomna SZDL Breg - Ptuj, Zadružni trg. KONCERT violinista ROKA KLOPČIČA — pri klavirju Marjan Lipovšek — bo v ponedeljek, dne 15. februarja 1960, ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Ptuj. Izvajana bodo dela Ba cha, Beethovna, Škerjanca, Szy- manowskega, Gershvvina in Bartcka. Sedeži po .100 in 80 dinarjev v Glasbeni šoli. VABJENI! PLANINSKO DRUŠTVO »OBRTNIK« MARIBOR bo priredilo 7. PLANINSKI PLES, ki bo 27. februarja 1960 o^b 19.30 v Mariboru v prostorih nove hale >yC« na Mariborskem tednu. — Prireditev bo združena z bc^atim scečolovom. — Igral bo kvintet »ZADOVOLJNI KR.^^NJCI« iz Ljubljane. — Čisti dobiček je namenjen za zgraditev planinske koče obrtnikov na Tujzlovem vrhu (Kozjak) STANOVANJSKA SKUPNOST KIDRIČEVO razpisuje na- slednji delovni mesti: 1. tajnika stanovanjske skupnosti 2. vciljc knjigovodstvencga servisa Pogoju: pod 1. zaželena pcf^olna srednja šola. lahko pa tudi nepopclna srednja šo"a z večletno prakso, in pod 2. po- polna srednja šcla in strokovna 'zobrazba. Plača oo zakonu o državnih uslužbencih. Pcnudbe je dostaviti do 29. februarja 1960 na Tajništvo -^stanovanjske skupnosti Kidričevo. Žimnice, posteljne vložke, otomane, kauče in fotelje vam strokovno in poceni obnovi tapetniška delavnica ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB V PTUJU. OBVESTILO Obveščamo vsa podjetja, ki nakazuje.jo najemnino za svoje t>os!ovne pro?tore preko banke, da je naša nova šte- .'ilka računa pri NB Ptuj- 604—708 6710—3—20 »Stanovanj- ska skupnost Ptuj«. Obenem prosimo da nam vsa pc-djetja m obrtniki, k: .zvršujejo kakršnekoli usluge hišnim svetem, dcstavljajo vse -ačune v dvojniku! STANOVANJSKA SKUPNOST PTI J LJUBLJANA NEDELJA, 14. FEBRUARJA 6.00—6.30 Nedeljski jutranji, pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.30 Igra pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Sta- riča. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 7.35 Popevke za nedeljsko jutro. 8.00 Mladinska ra- dijska igra — Milne-Stanovnik: Okrog hiše na Pujevem oglu. 8.50 M.TajCevič: Balkanski plesi (pianist Jurica Murai). 9.01 Sprehod po vasi (s pevci in godci). 9.20 Z glasbo v novi teden. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Ferdo Fischer: Pre- den me uodo ubili. 10.30 Zbori in samo- spevi Vasilija Mirka. (Snegulčica, Sam, Jutro, Morje, Sumi potok). 10.50 Vedri zvoki. 11.30 Zapiski o deilovnem mestu. (Reportaža.) 12.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Majhen koncert lahke glasbe. 14.15 Naši p^lSlUšalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Nekaj priljubljenih melodij. P. I. Čajkovski: Pesem brez be- sed — Boccherini: Menuett — Fritz Kreisler: Kitajski tamburin, ap. 3 — L. van Beethoven: Kvartet Marceline, Leo- nore, Jacguina tei Rocca iz opere Fidelio — Ehrigue Granados: Andaluza — J. Massenet: Sanje Des Grieuxa iz opere Manon — Manuel de Fajlla: Obredni ples ognja iz baleta ,,Ljubezen-čarovnik" — G. Puccini: Arija Mirni iz 1. dej. opere La Boheme. 16.000 Šestdeset minut špor- ta in glasbe. 17.00 Od valčka do ca- Ivpsa. 17.30 Radijska igra — Richard Hughes: Nevarnost. Dylan Thomas: Vrni- tev (ponovitev). Režija: Maša Slavčeva. 18.24 G. F. Handel: Koncert za harfo in orkester (solist Helena Lukež, orke- ster Mariborske opere diirigira Jakov Cipci). 18.39 Za dobro voljo igrajo .,Ve. seili planšarji-'. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna slasba. 19.30 Radijski dnev- nik in štartna poročila. 20.05 Izberite melodiie tedna. (Zabavno-glasbena oddaja z nagrado.) 21.00 Koncert mezzosopra- nistke OiuMette Simionato i«i baritonista Tita Gobbija. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaple- šite z nami. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke velikih mest. 23.40 Janez Matičič: Suita za godala. (Orke- ster Slovenske Filharmonije dirigira Samo Hubad). 24.000 zadnja poročila in za- ključek oddaje. na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 10. februarja 1960 Po vrtnina: krompir 20, čebula 40—50, česen 140—160, rdeča pesa 40, zelje v glavah 30, ohrovt 40—50, solata endivija 100, ko- renček 40—50, peteršilj 50—60, luščsn fižol 50—60, kislo zelje 50, radič 120, motovileč 150, por 50, regrat 150. Sadje in sadeži: jabolka 35 do 80, suhe slive 70, orehi 200 do 220, med 300, suho sadje 50. Žitarice in mlevski izdelki: ajdova kaša 100, pšenica 30, ko- ruza 30, proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna moka 40, prosena kaša 80. Mleko in mlečni izdelki: mleko 30, smetana 160, sir 40 do 80, surovo maslo 500. Perutnina in jajca: kokoši 400 do 600, piščanci 400—800, jajca 20 din. Obvestila Zdravstvenega doma Ptuj Terenska služba zdravnikov Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po sle- dečem razporedu: 12. II. 1960 dr. Slobodan Žakula 13. II. 1960 dr. Ladislav Pire 14. II. 1960 dr. Ladislav Pire 15. II. 1960 dr. Nada Pavličev 16. II. 1960 dr. Emil Blagovič 17. II. 1960 dr. Franc Rakuš 18. II. 1960 dr. Milan Carli Pomožni dežurni zdravniki vr- šijo dežurno službo po potrebi in sicer od 16. do 20. ure po slede- čem razporedu: 12. II. 1960 dr. Milan Carli 13. II. 1960 dr. Emil Blagovič 14. II. 1960 dr. Emil Blagovič 15. II. 1960 dr. Franc Rakuš 16. II. 1960 dr. Ladislav Pire 17. II. 1960 dr. Nada Pavličev 18. II. 1960 dr. Slobodan Žakula Pomožna ambulanta v Jurišnicih posluje vsako sredo in vsako so- boto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta v Podleh- niku posluje vsak ponedeljek, sre- do in petek od 14. ure dalje Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po sle- dečem razporedu: 12. II. dr. Aleksander Poznik 13. II. dr. Aleksander Poznik 14. II. dr. Aleksander Poznik 15 .II. dr. Ljuba Neudauer 16. II. dr. Ljuban Cenčič 17. II. dr. Ljuba Neudauer Otroške posvetovalnice: 12. II. 1960 v Ptuju od 14. ure dalje, 16. II. 1960 v Grajeni in Selah, 18. II. 1960 v Podlehniku in Gruškovju od 13.30 dalje. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah, pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdrav- stvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pre- gledi pljuč se vršijo v torek po- poldan od 13. ure do 18. ure, v soboto dopoldan od 7. do 12. ure za vse, ki se zdravijo za TBC in v sredo dopcrfdan od 7. do 13. ure za vse ostale, ki želijo biti pre- gledani na pljučih. Upravnik ZD Ptu' Mestni kino Ptuj predvaja od 12. do 14. februarja t. 1. italijan- ski barvni film »IZGUBLJEN KONTINENT« in od 16. do 18. fe- bruarja t. I. angleški film »JAZ SEM KAMERA«. Kino Muretinci predvaja 14. fe- bruarja t. 1., ameriški film »KA- DET RUSELL«. Kino Vedrost, Miklavž pri Or- možu predvaja 14. februarja t. 1. češki barvni film »CESARJEV SLAVČEK«. ŠAH Janko Bohak osvojil iia- slov prvaka za mesec februar Na brzopoteznem turnirju DPD Svobode-SD Ptuj je Bohak za- sedel z 8,5 točkami prvo mesto; slede: Bras 8, Sorli in Rudolf po 7,5, K. Nežmah 5, Fijan 4,5, Dro- fenik in Savec po 4 točke itd. Šahovsko društvo Ptuj - Svoboda razpisuje dru- štveni turnir Šahovsko društvo Ptuj-Svoboda razpisuje društveni turnir, ki se bo igral v Narodnem domu. Pravico do udeležbe imajo vsi člani društva. Prijave za ta tur- nir, kakor tudi prijave novih članov se bodo sprejemale v to- rek, dne 16. t. m., od 19. do 20. ure v društvenih prostorih, na- kar sledi žrebanje in igranje prvega kola. Vse podrobnosti bodo razvidne iz turnirskega pravilnika, ki bo predhodno pre- čitan. Osebna Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj Dečke so rodile: Marija Šegu- la, Pacinje 35 — Franca; Marija Repec, Krče vina 39 — Branka; Angela Lipnik, Slovenj Gradec — Leopolda; Marija Pravdič, Drbetinci 37 — Jožefa; Ana Kar- neža, Stogovci 45 — Maksimili- jana; Ivanka Kostervajn, Vinica — Zeljka; Veronika Belšak, Mestni vrh 69 — Marjana; Jo- žefa Sitar, Zg. Pristava 49 — Franca. Deklice so rodile: Elizabeta Junger, Pobrežje 103 — Jožej Terezija Malek, Grajena 22 Marto; Marjeta Jaušovec, Rogg niča 50 — Jožeio; Viktorija p trovič, Zakl 3 — Jožefo; Kristii Stojnšek, Zlatoličje 16a — Ma jano; Jožefa Vek, Zg. Jablane — Ireno; Elizabeta Ivančič, Lai cova vas 75 — hčerko; Marj Roškar, Biš 10 — Majdo. Franc Hriberšek, Ptuj, Ormt cova vas — 75 hčerko; Mari; PHuj, Nova cesta 3; Martin Jagi rinec, Spuhlja 108, in Terezi Muršec, Spuhlja 108. Iz naših društev Razpis zimskih šport.iih delavskih iger v Ptuju Pozivamo vse sindikalne pK)- družnice na teritoriju Ptuja, da prijavijo svoje ekipe za zimske športne igre, ki bedo v februarju m marcu v naslednjih panogah: šah, namizni tenis, streljanje in kegljanje. Vse navedene panoge so v na- ših kolektivih že zelo razširjene in upamo, da se bedo kolektivi prijavljali v čimvečjem številu. Saj pomeni beseda šport nekako koristno razvedrilo in predvsem dopolnilo pciklicnemu življenju človeka. Obveščamo vse podružnice, da sprejema Občinski sindika.ni svet Ptuj prif^ave tekmovalcev do vključno 20. februarja. Propozicije: Šah — štiričlanska ekioa sindikalne podružnice. Namizni tenis: tričlanska eki- pa — možnost združevanja sorod- nih podružnic. Kegljanje: desetčlanska ekipa, možnost združevanja sorodnih sindikalnih podružnic. Streljanje: šestčlanska ekipa, tudi člani strelske družine. Vse za množičnost delavskih iger v koleikt'Vh' Strelci za »zlcfto pušaico« v zadnjih dneh je med strelci po družinah velika razgibanost. Strelci so se medsebojno pomerili za najboljšega strelca družine, ki postane nosilec družinske zlai puščice za eno leto. To svojevrstno tradicionain strelsko tekmovanje z zračno p»: ško se izvaja po programu S2 vsako leto v zimski sezoni. "Streli ki dosežejo predpisano števil krogov na družinskem tekmova nju, se nato pomerijo za občin skega prvaka, ki prejme občinsk zlato puščico in nato za okrajn in slednjič za republiško. Doslej so nas naši strelci za stopali na republiškem prvenstvi prvič v preteklem letu, a niso bi uspešni. Odlični rezultati doslej znanil družinskih prvakov; Kunstek (Žel.), Kolariča (Kid.), Rataji (Tur.), Hodnika (TAP), Skol< (Delta) in ostalih, nam obeta; več uspehov na nadaljnjih tekme vanjih v teku leta. Že v nedeljo, dne 14. t. m., b občinsko prvenstvo pokazalo obi prvaka, osvojitelja obč. zlate pu ščice, hkrati pa tudi število strel cev višjega razreda za okrajno i republiško tekmovanje. Lansko letnemu prvaku Skoku Štefanu i Turnišča želimo tudi tokrat obil sreče, toda zmaga je dvomljiva. Tekmovanje bo v kulturnem do mu na Bregu s pričetkom ob I uri. Pravico sodelovanja imajo vs strelci, ki so na družinskem tek movanju nastreljali najmanj 23 krogov od 300 možnih. Našim strelcem na obč. tekmo vanju čim več sreče, zmagovalci pa že vnaprej čestitamo. I Škropimo sadno drevje Ing. Egon Zoreč ^ Ameriški kapar še ni zatrt, zato moramo izkoristiti dobo zim- skega mirovanja in uničiti čimveč škodljivcev. S tem bomo dosegli, da se drevju ne bo treba bodti s škodljivci, ko bo zopet ozelenelo in bo lahko vse moči izkoristilo za razvoj plodov. Lepo zimsko vreme je zelo pripravno za zim- sko škropljenje. Akcije ne sme- mo odlagati na pomlad, ker bi s tem odložili važno škropljenje ali pa delo opravili le polovičarsko. Spomladi se delo nagrmadi in za sadno drevje ni več časa. Kme- tijske zadruge so celo dolžne iz- vesti akcijo 100 odstotno. Vsako odstopanje od te dolžnosti je od- stopanje od izvršitve planskih na- log, to pa pomeni zmanjšanje piridelka. ^ Škropiti moramo temeljito. Drevje moramo s škropivom ta- korekoč oprati. Večina sadjarjev ve, da pri nas iz leta v leto niha sadnp. proizvodnja. Urejanje .sta- rejših nasadov, rekonstrukcija mlajših nasadov in pa obnova na- sadov, ki je postavljena na so- dobnejšo osnovo, so temeljne na- loge v petletnem načrtu našega sadjarstva. ^ Večina zasebnih proizvajal- cev še vedno čaka, da bo sadno drevje samo zarodilo ter jim dalo določen pridelek brez posebnih stroškov in truda. Če se nam da- nes prvič kažejo boljši pogoji za načrtni razvoj v sadjarstvu, je to potrebno v celoti izkoristiti. ^ Med agrotehnične mere v sadjarstvu spada tudi čiščenje in škropljenje sadnega drevja. S čim bomo škropih? Najmoč- nejša sreorabljamo v času zimskega mirovanja, so rumena zimska škropiva in pa mineralno olje ter kombinacije obeh. Rumeni pripravki se pri nas za zimsko škrop.jenje vedno bolj uveljavljajo. To so sintetična organska barvila rumene barve v obliki paste ali praškov, ki so v vedi topljivi :n jih upKrabljam-o razredčene z vodo S temi pri- pravki lahko škropimo vse do brstenja Pomnimo, da jih upo- rabljamo le za zimsko škroplje- nje, ker osmodijo zelene zimske dele. Rumen:h pripravkov ne sme- mo mešati z žvepleno apneno brozgo ahko pa z bcrdoško brozgo (pozno zimsko škroplje- nje'). Rumeni nripravki s'-' za lju- di in domače živali strupeni. Ko- žo, dlako m lase barvajo rumeno Zato moramo pri škrcpijenju pa- ziti, da ne vdihavamo strupene pršilne rose, da se ne zastrupim: ^ Najbolj priporočljivo je kom- binirati mineralno olje rumenih pripravkov kot so rumesan olje ki ga izdeluje tovarna »Pinus« vj Račah. Rumeni pripravek »Kreo-j san« izdeluje tovarna »Zorka« v, Šabcu, tako imenovano »rumene« olje izdeluje tovarna »Chromos« v Zagrebu. ^ Rumesanovo olje se potre- buje za zimsko škropljenje. Mi- neralno olje tega pripravka pre- vleče legla kaparja z neprodušno pirevleko. ■ ki zaduši jajčeca in in- sekte. Škropivo pripravimo tako, da vlijemo določeno koiičmo pr.- pravka med mešanjem neposredne v škropilnico. Škropivo se ne use- da in tudi ne zamaši razpršilcev škropljenje gre hitro in nemote- no od rok. ^ »Rumeno olje« ima iste last- nosti kot rumosan olje Kreosafl nima olj^; pač pa se izdeluje ^ obliki paste. Zato jr> mcramo uporabo raztopiti v topli vodi in tako raztopljeno pasto vlijemo ^ škropilnico. Rumesan je p.Tsta, ki ima iste lastnost! kot kreosan. ^ V zadnjem času se prip>ro- ča pripravek »Parapin«. Tudi ta pripravek izde.uje naša tovarn? »Pmus« v Račah. Je pravzaprav' oblika mineralnega o'ja brez do- datka rumenega pripravka. Sred- stvo ni r-jmeno in ne oušča z3 seboj rumene sledi. Veliko uporabljamo za sadne špalirje zidu. ker ne poškoduje (rum-sn-o' zidu. ^ Škropljenje z rumenimi pr'' pravki je zelo pripravno za zimsk® škrcp^ljenje. Močne okužbe škro' pimo i 2 "/o rum?sanom, koščičP' vo drevje pa z 1—1.5"/» rumesS' nom Zelo pripravno škropivo ^^ zimsko škropljenie sadnega drev ia je tudi žveplenoapnena ali k3' lifomijska brozfla. To šk-opi^" pripravimo s kuhaniem žvepla ''' apna Razlikujemo navadno (no"" malno) in pa kcncntrirano žv«"' plPToaonpno brozgo. Za zimsl^'! škrooMenjo sadnega drevja am<»riškf>niu kaoarju vzamemo 25' odst. ali 15-od?t. koncentrra"'' žveTJleno-ripn""" '^"f^rgo.