396 Znanstvene stvari. Poročilo o VI. občnem zboru slovenske Matice v Ljubljani 1. debembra 1870. 1. Po sv« maši, ktero so služili preč. stolni prost g. dr. Pogačar v stolni cerkvi, se ob 9. uri dopoldne v čitalničini dvorani prične občni zbor, ki ga je vodil prvosednik dr. Gosta z ljubljanskimi odborniki (gg. dr. Bleiweis, bar. Cois, Lesar, Marn, dr. Papež, dr. Pogačar, Praprotnik, dr. Razlag, Sovan, Šolar, Vavrti, dr. Vončina, dr. Zupanec) in vnanjimi (gg. dekan Košar, Trstenjak, dr. Ulaga) vpričo mnogih častitih udov, ki so nekaj tudi iz Goriškega (dr. Tonkli, dr. Lavrič) prispeli, še več pa jih je pismeno poslalo volilne liste (volilnih listov skupaj je bilo 263) ter se tako vkljub poznemu zimskemu času vendar lepo število vdeleževalo 6. občnega zbora. Prvosednik dr. C os ta pozdravlja najprej pričujoče društvenike, ter omenivši izrednih okoliščin, ki so bile vzlasti politične in so zadevale več ali manj vse Slovence, ki niso dopustile, da bi se bil po pravilih občni zbor sklical poletniški čas, in spominjaje se slavnih dveh odbornikov, koja nam je po 5. občnem zboru pobrala nemila smrt, prvega Matičinega predsednika, ljubljenca slovenskega naroda, dr. Lovro Tomana, in marljivega, po slovstvenih delih svojih slovečega prof. A nt. Janežiča, kterih spomin bode živel, dokler živi narod slovenski, povabi občni zbor, da hvalno časti tudi njun spomin, kar vstavši vsi storijo z vzklikom „večna jima pamet!" — ftazun tega omenja, kako hoče Matičin odbor še ji častiti, kar izve občni zbor iz tajnikovega poročila, zakaj niso društvene knjige dosl6 še v rokah matičarjev, in daje hvalo neutrudnemu tajniku, prof. Lesarju, kar zbor pripoznava. Omenivši dr. L. To-manovega daru naznanja, da je odbor sicer že zahvalo izrekel gospej Lujizi Tomanovi, vendar pa nasvetuje, naj jej še občna skupščina zahvalo naznani za velikodušni dar po dr. L. Tomanu ter objavlja odborov sklep, da si Matica pri domačem umetniku Franke-tu naroči dr. L. Tomanovo sliko v pravi njegovi velikosti. Občna skupščina odobri oba predloga. Potem poroča tajnik prof. Lesar o delovanji od-borovem od 1. sept. 1869. do 1. dec. 1870. L tako-le: „Družbenikov je od V.—VI. občnega zbora Matici na novo pristopilo...........231 med kterimi je ustanovnikov . ...... 11 Glavni knjigi je danes poslednja številka . . . 1864 o lanskem občnem zboru bila jej je .... 1633 od tod prirastek za..........231 udov. V preteklih šestih letih jih je ali pomrlo ali odstop naznanilo 226, zato konečni spregled v poročilu kaze samo 1603 ude; pri sinočni, to je XVIII. odborovi s^ji Pa Je novih udov sprejetih bilo 31, danes toraj jih Matica šteje 1634. Odbor se je bil sešel trikrat, in sicer: 1) 23. dec. 1869. L, k XVI. skupščini, 2) 1. avg. 1870. I k XVII. skupščini, 3) 30. nov. 1870. 1. k XVIII. skupščini, in danes koj po občnem zboru se snide v XIX. skupščino, da izvrši potrebne volitve in sklene o tajniku za prihodnje leto. — Mnogih sej raznih odsekov ne bomo omenjali; zamolčati pa ne moremo slavni skupščini, da je previdnost Božja izmed odbornikov iz tega sveta poklicala dva moža, ki sta bila krepka stebra ne le Matici naši, ampak vsemu slovenskemu narodu, moža, ki jih gotovo na vse veke ne pozabi slovenska Klijona. Ta dva sta: marljiva in neutrudna čbelica, g« Anton Jajnežič, in izbuditelj, prvi predsednik in velikodušni dobrotnik Matice naše, gospod dr. Lovro Toman — On, kije, kakor se bere na sprelepi diplomi, čast. Matičarjem podarjeni, 8. marcija 1863. leta pri tisuČ-letni svečanosti v življenje poklical Matico z besedami: „Sveta Ciril in Metod sta pred 1000 leti položila temelj slovanskemn slovstvu, naj se ustanovi tedaj njima na večni spomin Matica slovenska za povzdigo slovenskega slovstva!" Bog jima daj večni mir in pokoj! Da Matica tudi v svojem imeniku še dolgo ohrani spomin njunima imenoma, zato je odbor sklenil, da na gosp. Janežičevo mesto za ustanovnika stopi njegov sin Evgen, na g. dr. Tomanovo pak njegova vdova gospa Lujiza. — (Dal prih.) 404 Znanstvene stvari. Poročilo o VI. občnem zboru slovenske Matice v Ljubljani 1. debembra 1870. 1. (Dalje.) Kdor ima pred očmi knjige, ktere je Matica v prvih petih letih na svetlo spravila, in hoče nepristransko soditi o delavnosti našega zavoda, moral bode priznati , da se je premagavši mnogo ovir, ki so se jej stavile, lepo razcvela in mnogo duševnega sadii obrodila* Toda vsa pretekla leta daleč prekosi letošnje leto na le ozir društvenega ime tka, kteri je, ako letošnjemu računu prištejemo velikodušni dar gosp. Tomanov od 41.132 gold. 18 kr., poskočil na 52.795 gold. 2% kr., ampak tudi ozir slovstva, kajti morda še ta mesec odbor udom razpošlje naslednja dela: 405 1. Letopis, ki obsega 28 pol. Pridjana je letopisu dr. L. Tomanova podoba z avtografovanim njegovim poslednjim slovenskim pismom, s kterim je Matici podaril diplomo ter se milo poslovil od svoje hčerke in drage mu Slovenije. 2. Jovana Vesela-Koseskega razne dela pesniške in igrokazne, kterih bode nad 40 pol. — Tudi tej knjigi se je priložila podobščina, gotovo ne druga, nego vrlega našega pesnika. To je odbor storil tolikanj lože, ker je g. Koseški svoj rokopis Matici prepustil brez vsake nagrade. 3. Slovenskega Staj erj a 3. snopič „o narodnem gospodarstvu" spisal g. dr. Ivan Gršak, ki obsega 7 % P61e. 4. Schoedlerjeva astronomija v g. Vil. Ogrin-ževem in kemija v g. Erjavčevem prevodu, ki obsega nad 19 p61. 5. Slovenskega a t lan ta II. snopič s 3 zemljovidi: Azija, severna in južna Amerika. Vsega skupaj toraj Matičarji dob6 97 tiskanih p61 in tri zemljovide. Toliko tiskovine in pa nektere druge nemile okoliščine so nanesle, da letošnje knjige niso vse dovršene do današnjega dne. Dovrše se pa vendar kmalu. Nizka cena, ki jo je odbor nastavil letošnjim knjigam, znaša 5 gold. 15 kr. Natisnjena bode kakor sedanjim knjigam, na vnanji strani vseh Matičinih knjig, kjer se bero tudi knjigotržci, kteri imajo na prodaj Matičine knjige. Vsled 5. §. Matičinih pravil letniki sicer nimajo pravice do vseh na leto izdanih knjig, zlasti ne, če njihova cena presega letni donesek; vendar je odbor sinoči sklenil, njim tudi letos dati vse knjige, misleč, da to Matici ne bode na škodo, ker tako ravnanje utegne mnogo novih udov pridobiti Matici, stare ude spodbuditi, da v redu, to je, v prvi polovici vsakega leta odrajtujejo svoje doneske, one pa, ki so za lansko leto in morda še za več preteklih let na dolgu, da kmalu pošljejo zaostalo letnino ali ustanovnino. Naj bo pri tej priliki odboru dovoljena prošnja do čast. udov, da bi v prihodnje, kar se da po poverjenikih pošiljali doneske, in oni, ki spremene svoje bivališče, to o pravem času naznanili odboru. Ker pa letošnje knjige mnogo presegajo stroške enega društvenega leta (kajti stanejo blizo 7000 gold.), in pa ker zaostala letnina gotovo znaša toliko, kolikor stane ena imenovanih knjig, zato je odbor sinoči sklenil, da se Koseskijeva dela dado letos na račun prihodnjega leta in se letošnji stroški tako raztegnejo za prihodnje (1871.) leto. Društveni knjižnici je letos prirastlo 148 zvezkov, ki so s svojimi naslovi tiskani v Matičinem poročilu. Da društvene knjige na svetlo pridejo konec društvenega leta, zato je odbor že v sinočni skupščini sklenil, da za prihodnje leto izidejo naslednje knjige: 1. Koseskijeva dela, o kterih je bilo omenjeno v prejšnjem odstavku, da izidejo letos, a da se vštejejo za prihodnje leto. 2. Letopis, ki bode imel dva predela; a) za znanstvene članke, b) za zabavne, lepopisne in druge spise« 3. Schoedlerjeva mineralogija in geognozija v g. Zajčevem prevodu. 4. Atlanta III. snopič s tremi zemljovidi: Afrika. Avstralija in evropska Rusija. 5. Slovenskega Stajerja II. ali IV. snopič, če nam za kteri doidejo rokopisi. Ponuja se nam še obširnejši spis, in sicer gosp. J. Parapatov „turških bojih". Ali se sprejame za posebno knjigo ali pa vvrsti v letopis, to odbor določi, ko mu dojde omenjeni spis. Slavni skupščini je gotovo še znan IV. občnega zbora sklep o izdavi „n aučnega slovnika". Ta sklep do današnjega dne" ni izvršen in niso se še pričele priprave. Gosp. Josip Nolli je bil edini, ki se je vsled odborovega razpisa oglasil za vredovalca. Njegova ponudba se je v XV. odborovi seji sprejela s pristavkom, da mu Matica 240 gold. plačuje na leto in da odsek za izdavanje knjig ž njim sklene natančno pogodbo v smislu razprave v imenovani seji. Odsek za izdavanje knjig je to stvar pri mnogih svojih shodih imel na dnevnem redu ter jo pretresal na vse strani. Toda do trdnega sklepa še ni dospel in zato tudi ni bil še izvoljen dotični odsek, omenjen v 17. §. opravilnega reda. Uzroki so mnogoteri. Naj omenimo zlasti dveh. Prvi je bil ta, da je odsek previdel velike stroške za letošnje knjige, drugi pa ta, da so prihajali glasovi najprej po „malem naučnem slovniku". Te želje so g. dr. Razlaga napotile, da jih je omenil odboru in pri sinočni seji spravil v pretresovanje. Sklep o tem predlogu je bil, nasvet občnemu zboru prepustiti v razsodbo; toraj predlagamo: „Naj slavna skupščina sklene, da Matica pred velikim naučnim slovnikom na svetlo da „mali naučni slovnik". Po prebranem tem oddelku prvosednik d& besedo dr. Razlagu, kteri kratko pa jedernato priporoča odborov sklep tudi občnemu zboru, kteri ga tudi skoro soglasno odobri. (Dal. prih.) 414 Znanstvene stvari. Poročilo o VI. občnem zboru slovenske Matice v Ljubljani 1. decembra 1870. 1. (Dalje.) Pri sinočnem shodu bil je pretresan predlog, kte-rega je tudi g. dr. R. Razlag stavil vsled razodetih mu želj, in se glasi: »Naj Matica na svetlo da znanstven časopis v zvezkih na vsake tri mesece en zvezek ter ga ustanovnikom pošilja zastonj, sicer pa prodaja naročnikom". — Odbor temu predlogu po dolgem in resnem pretresovanji ni pritrdil, ampak sklenil je, da se „Letopis", za kteri se tudi do sedaj ni zavrgel noben znanstven sestavek, razcepi v dva predela, a) za znanstvene, in b) za druge razne spise. Naj omenim spisov, ki so nam znani, da se še sestavljajo za Matico, ti so: Odsek za izdavo narodnega blaga je prejel že precej rokopisov; vendar je obrok za nabiranje podaljšal do meseca maja 1871. leta; Stanko Vrazovo slovstveno zapuščino pretresa g. dr. Gr. Krek. „Slovanski narodopis", ki ga spisujeta gg. prof. Šaman in Majciger, menda še ni dovršen. ^Popularno dogmatiko" ima g. dr. J. Ulaga še v popravljanji in presojevanji. „Filozofična propedevtika"je v delu. „Slovenska- hrvaško - srbska - slovnica" obeta se nam za 1871. leto. Spisuje jo g. prof. Bost. Žepič. Morda nam dojde tudi g. Jož. Marnova „slovenska literatura". „Slovensko stenografijo" g. Hafnerja ima v pretresovanji prvi spolek Gabelsbergerjevih stenografov v Pragi. Od g. Matija Maj ar j a, ki je obljubil s svojim narodnim blagom oglasiti se pri Matici, po tem, ko je odpovedal se Matici a vzroka ni povedal, javalne se nadjamo kaj prejeti. Z dvema društvoma je Matica letos stopila v djan-sko zvezo književne vzajemnosti, in sicer: a) z občestvom sv. Vasilija Velikega v Ungvaru, in b) s prvim spolkom Gabelsbergerjevih stenografov v Pragi. Nekterim družbam in gimn. dijakom je odbor podaril po nekoliko sedanjih Matičinih knjig. Tudi o posebnih dobrotnikih more odbor nekoliko spregovoriti. Razun velikodušnega dani g. dr. Lovro T o mana, ki je bil že omenjen, in razun g. Debeljakove zapuščine, iz ktere je Matici po dovršeni obravnavi in poprodaji laških obligacij došlo 8243 gold. 90 kr., daroval je kakor vsako leto tako tudi letos^gosp. baron Anton Codelli 10 gold., in gosp. Iv. Žuža se je zavaroval pri vseslovanski „Slaviji" tako, da od 1500 gold. zavarovanja po njegovi smrti Matici pripade 500 gold. — Prisrčna hvala jim bodi! To so kratke črtice o delovanji odborovem, ki jih naj slavna skupščina blagovoljno vzame si na vednost. Bog dodeli Matici še daljni svoj blagoslov". — Tako se je glasilo tajnikov o poročilo. Po prebranem poročilu tajnikovem prvosednik po-praša skupščino, ali kdo želi kaj opomniti o poročilu? Dr. Bleiweis poprime besedo ter kaže, da slavni Koseški brezplačno prepusti pesmi svoje Matici, da bodo v kakih 42 polah neprecenljiv zaklad našemu slovstvu, ker nasvetuje, naj slavnemu pesniku za ta veliki dar zahvalo občnega zbora sporoči slov. Matica. Vsi pričujoči s slavoklici odobrijo ta predlog. Na to spregovori g. Trstenjak, koliko je treba nam omike narodne, na podlagi jezika narodnega, ter gledč na to, da se ta pospešuje po mladeži slovenski v domačih, ljudskih, vzlasti srednjih učiliščih, da so se politične razmere dokaj spremenile in se nam boljšajo, da smo cel6 iz ust ministrovih culi, naj si vzredimo narodnih uradnikov itd. sami, priporočuje Matici v svojem ter v imenu mnogih društvenikov, naj skrbi, da se na svetlo dajejo knjige zlasti za srednje šole. Dr. Bleiweis želi o tem prav natančnega predloga, ki naj se po pravilih izroči odboru, češ, da vlada poti narodne ravnopravnosti v šolah vendar nikdar več popustiti ne more, in dr. Razlag, omenivši, da je pred nekaj leti tudi bil zoper to, da bi Matica dajala na svetlo šolske knjige; dobro vede, kako se navadno one sestavljajo po vladinih naročilih in možeh strokovnjakih, a da sedaj z ozirom na naše posebne razmere živo priporoča nasvet Dav. Trste njakov s pristavkom, da naj bi se Matičin odbor v javnem povabilu obrnil do izvedenih učiteljev slovenskih sploh, naj prispejo mu po danih načrtih na pomoč v tem obziru, kar ves zbor radosten odobrava. Potem se predlaga račun, o kterem spregovori nekoliko dr. J. Zupanec, in po predlogu dr. Blei-weisovem imenuje predsednik tri gospode, da pregledajo, presodijo in potrdijo društven račun za leto 1869/70., in sicer: gosp. učitelja J. Tomšiča, gosp. H. Hohna iu gosp. dr. Hudeca. O proračunu, kjer dr. Costa in gosp. Lesar razložita nektere premembe vsled Tomanovega daru, vsled kterega bodo dohodki visi za 420 gld., predlaga dr. Jan. Bleiweis, da zbor izreka javno hvalo gosp. blagajniku, ki brezplačno tako na tanko opravlja svoj posel. O volitvi 12 odbornikov. Volilni listi se spre-jamejo, in prvosednik naprosi 5 udov, ki pod predsedstvom dr. Vončinovim liste pregledajo in preštejejo ter naznanijo izvoljene odbornike. Izročenih je bilo 263 (dva sta bila neveljavna). — Po preštevi listov naznani dr. V on čina, da so dobili glasov: dr. Jan. Bleiweis 260, J. Gorup 260, Vavru 259, Tušek 233, grof Barbo 172, Svetec 172, baron Cois 171, Kan-drnal 171, Bradaška 166, Ulaga 161, Jeran 140, Winkler 139, ki so toraj izvoljeni, in sicer prvih 10 od 1870. L, dalje gosp. Jeran namesto gosp. dr. Tomana 1869. 1., in gosp. VVinkler namesto gosp. M. Majarja 1868. 1. izvoljenega. Razun teh je dobil glasov 124 prof. J. Pajek, 91 dr. Mencinger, 90 dr. Lavrič, 88 dr. Zamik, 86 gosp. Nolli, 85 gosp. Samec, 21 dr. Dominkuš, 12 dr. J. Strbenec itd. Opomba. Ker g. Fr. Bradaška ni blagovolil sprejeti izvolitve, zato se je na njegovo mesto v odbor pozval prof. J. Pajek, ki je radostno sprejel izvolitev. Po razodeti volitvi daje še dr. Costa hvalo dramatičnemu društvu, da povzdigne s primerno predstavo 415 v deželnem gledališču dan občnega zbora slov. Matice, ter pov6, da koj po tem ima Matičin odbor XIX. skupščino svojo v dvorani čitalničini.