KOLEDAR (Vestnik:) = XLIV. =■ ■ ■ šolske Družbe sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani za navadno leto 1930. Izdalo in založilo vodstvo. • • * Cena 15 Din • - V Ljubljani. Tiste »Narodne tiskarne", (Odgovoren Fr. Jezeršek.) 1929. Rodoslov našega kraljevskega doma. Sve za krst častni i svobodu zlatnu! Geslo dinastije. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princezo rumunsko, rojeno dne 9. I. 1900. Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. IX. 1923. Kraljeviča: Tomislav, rojen 19. I. 1928 in Andrej, rojen 28. VI. 1929. Kraljeva roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Ujedinitelj, f 16. VIII. 1921 in kneginja Zorka, t 4. III. 1890. Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo princezaJelena, rojena na Reki dne 5. XI. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 21. VIII. 1911. Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Karagjorgjevič, brat Nj. V. kralja Petra, roj. dne 16. IV. 1859. Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, •sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princezo Olgo, rojeno dne 29. V. 1903. Njun sin: knez Aleksander, rojen dne 13. VIII. 1924. Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu. |}\ rlr^auno harua ■ Kraljevina Jugoslavija a) grb: 3 3 h (> \ , d zimi j&A » 4-\ Modra bela rdeča Leto 1930 je navadno leto in ima 365 dni (med njimi 52 nedelj in 12 katoliških cerkvenih praznikov vštevši leta 1911. odpravljene); začne se in konča s sredo. Začetek leta 1930. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca, katoliško cerkveno leto 1. adventno nedeljo 30. listopada 1929, pravoslavno cerkveno leto 14. prosinca 1930. Godovinsko število. Zlato število .... 12 I Rimsko število ... 13 Epakta ali lunino kazalo XXX Nedeljska črka ... E Solnčni krog .... 7 Letni vladar: Saturn. Odpravljeni cerkveni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmarin (8. IX.), 6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. 1. Ciril in Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. Ujedinjenje SHS: dne 1. grudna. 4. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan kralja Aleksandra I.) Znamenja luninih premen. Mlaj Prvi krajec J) Ščip @ Zadnji krajec C Mraki leta 1 930. Solnce bo mrknilo 28. IV. ob 17*20 in 21. X. ob 20*4, pri nas nevidno. Luna bo mrknila 13. IV. ob 6’2I in 7. X. ob 19*16; zadnji lunin mrak bo pri nas viden. ~HŽi PROSINEC * JANUAR |^§-j- Dnevi 1 Za rimske katoličane Za pravoslavne I Narodna imena 1 Sred. Novo leto. Obr. Osp. 19 Bonifacij Dragovit 2 Čet. Ime Jezusovo 20 Danilo Zlatan 5 Pet. Genovefa 21 Julijana Slavimir 4 Sob. Tit, šk. 22 Anastazij Dobromir K.: Ko je bil Herod umrl. Mat. 2. 5 Ned. V osmini nov. leta 23 10 muč. kretskih Grozdaua 6 Pon. Sv. trije Kralji. 24 Badnji dan Darin 7 Tor. Zdravko, Val. 25 Božič Svetoslav 8 Sred. Severin ]) 26 Zbor Bogorodičin Bogoljub 9 Čet. Julijan 27 Štefan, 1 muč. Nikosava 10 Pet. Pavel, pušč. 28 20.000 muč. Dobroslav ^11 Sob. Higin, p. m. 29 Betleh. deca Božidar K.: 12letni Jezus v templju. Luk. 2. 12 Ned. 1. po razgl. 0. Sv. dr. 30 Anizi j Bodigoj 13 Pon. Hilarij, šk. 31 Melanija Bogomir 14 Tor. Srečko Nol., sp. @ M Novo leto 1930 Neda 15 Sred. Maver 2 Silvester, p. Radoslav 16 Čet. Marcel 3 Malahija Tmislava 17 Pet. Anton, pušč. 4 Evstahij Zvonimir 18 Sob. Sv. Petra stol v R. 5 Krstov dan Vera K.: 0 ženilnini v Kani Gal. Iv. 2. 1 19 Ned. 2 po razgl. 0. 6 Bogojavljenje Hranimir 20 Pon. Fab. in Set). 7 Zbor Iv. Krst. Živojin 21 Tor. Agna, d. m. ( 8 Jurij Janja 22 Sred. Vinko 9 Polijevkto Sviloj 23 Čet. Zaroka Marije D. 10 Gregor Niški Voljica 24 Pet. Timotej 11 T eodozij Milislava 25 Sob. Spreobr. sv. Pav. 12 Tatljana Kosava K.: Jezus ozdravi gobavega. Mat. 8. 26 Ned. 3. po razgl. G. Polik. 13 Jermilo Vsevlast 27 Pon. Sava, Ivan Zlat. 14 Sava Dušana 28 Tor. Roger in tov., m. 15 Pavel Tivejski Dragomil 29 Sred. Fran S. © 16 Verige sv. Petra Gorislava 30 Čet. Martina, d. m. 17 Anton Veliki Desislav 31 Pet. Peter Nol. 18 Mak so Divna Beležke. SVEČAN ★ FEBRUAR Dnevi Za rimske katoliiane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sob. Ignacij, šk. m. 19| Makarij Egipt. Budmil K.: 0 Gospodovi ladjici. Mat. 8. 2 Ned. 4. po r. 0. Svečnica 20 Jevtimij Ljubomira 3 Pon. Blaž 21 Maksim Bojmir 4 Tor. Veronika 22 Timotej, ap. Daroslav 5 Sred. Dobroslava 23 Klemen Jagoda 6 Čet. Doroteja ) 24 Ksenija Žalimir 7 Pet. Romuald, op. 25 Gregor Malina 8 Sob. Ivan Mat., sp. 26 Ksenofont Zvezdodrag K.: Prilika o dobrem semenu. M. 13. 9 Ned. 5. po razgl. 0. Apol. 27 Ivan Zlat. Blagoslava 10 Pon. Školastika 28 Efrem Sirski Vojmil 11 Tor. Adolf, škof 29 Ignacij Dobrana 12 Sred. Evlalija 30 Trije jerarhi Zvonimir 13 Čet. Katarina (£) 31 K ir in Ivan Vrativoj 14 Pet. Zdravko, Valentin 1/2 Trifun Cvetna 15 Sob. Favstin, m. 2 Srečanje Gosp. Ljuboslava K.: 0 delavcih v vnogradu. Mat. 20. 16 Ned. 70nica. Julijana 3 Sim. in Ana Strahomir 17 Pon. Donat 4 Izidor Pel. Vesela 18 Tor. Simeon, šk. m. 5 Agata Dobrana 19 Sred. Julijan, m. 6 Vukol Bratomil 20 Čet. Elevterij C 7 Partenij Drago 21 Pet. Maksimilijan 8 Sava 11. Miloslav 221 Sob. Petra stol v A. 9 Nikifor Gojslav K.: 0 sejalcu in semenu. Luk. 8. 23 Ned. 60nica. Peter D. 10 Haralaniko Čudomil 24 Pon. Matija, ap. 11 Jurij Krat. Divka 25 Tor. Valburga 12 Melentij Bludomir 26 Sred. Aleksander 13 Martinijan Nikna 27 Čet. Leander 14 Ciril, sl. ap. Inoslav 28 Pet. Roman, op. © 15 Onizim Sodka Dan zraste za 1 uro 28 min. Beležke. SUŠEČ ★ MAREC Dnevi ' Za rimske katolilane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sob. Belko (Albin) 16 Pantelij Belin K.: Jezus ozdravi slepca. Lok. 18. 2 Ned. 50nica. Simplicij 17 Teod. in Tiron Milana 3 Pon. Kunigunda 18: Lev, p. Mislav 4 Tor. Pust. Kazimir 19 Arhip Sladoje • 5 Sred. f Pepelnica Evz. m. 20 Lev, šk. Danica 6 Čet. Frldolin, sp. 21 Timotej Zvezda 7 Pet. Tomo A., c. u. 22: Evgen Jelen 8 Sob. Ivan božji, sp. ( 23] Polikarp Bodin K.: Hudi! izkuša Jezusa. Mal. 4. 9 Ned. 1. postna. Frančiška 24 Najd. glave lv. K. Danimir 10 Pon. 40 mučenikov 25 Tarazij Stana 11 Tor. Heraklij 26 Porfirij, šk. Radoja 12 Sred. Kv. Gregor Vel., p. 27 Prokop Božana 13 Čet. Rozina 28 Vazilij Svetovid 14 Pel. Matilda ® 1/3 Evdokslja Dcsitnir 15 Sob Klemen M. D., sp. ,2 Teodot Velislav K.: Jez. zprem. na pori. Mal. 17. 16 Ned. 2. postna. Radovan 3 Evtropij Ljubislava 17 Pon. Jedert, d. 4 Geraztm Budimir 18 Tor. Edo 5 Konon Slavoljub 19 Sred. Josip, ž. M. D. 6 42 mučenikov Zlata 20 Čet. Niketa, m. 7 Vazilij Vlada 21 Pet. Benedikt 8 Teofor Tuga 22 Sob. Benvenut 2) 9 40 mučenikov Slavo K.: Jezu izžene hudiča. Luk. 11. 23 Ned. 3. post. Viktorin, 10 Kodrat Dražislav 24 Pon. Gabrijel, vel. a. 11 Sofronij Jaroslav 25 Tor. Oznan. M. D. 12 Tcofan Predrag 26 Sred. Sredi posta. Eman. 13 Nlcefor, sp. Srdan 27 Čet. Rupko, šk. 14 Benedikt Staniinir 28 Pet. Ivan Kap., sp. 15 Agapij Uma 29 Sob. Ciril, šk. 16 Savin Branivoj — X.: Jezus nasiti 5000 mol. Iv. E. ■ ■ 30 Ned. 4. postna. Ange'a® 17 Aleksij Prlbislav 1 31 Pon. Modest, šk. 18 Ciril .leruz. Mojmir Beležke. 30 dni. Luž.-srb.: Jutrovvnik. Poljsko: Kvviecieii. Rusko: Anptjlb. Dnevi Za rimske katoličane * Za pravoslavne Narodna imena l Tor. Hugon šk. 19 Hrizant Mutimir 2 Sred. Fran Pavl. 20 Jovan in Sergij Gojmir 3 Čet. Riko 21 Jakob Žarko 4 Pet. Izidor 22 Vazilij Dušica 5 Sob. Vinko 23 Nikon Dabiživ K.: Judje hočejo Jez. kamen j. Iv. 6. 6 Ned. 5. p. (tiha) ]) 24 Cahaiija Čudna 7 Pon. Herman 25 Blagovesti Radivoj 8 Tor. Dionizij 26 Gabrijel Viljenica 9 Sred. Marija KI. 27 Matrona Ljuban 10 Čet. Ecehiiel, prcr. 28 Hilarijon Srčanica 11 Pet. Žal. M. b. 29 Marko Rada 12 Sob. Julij, p: 30 Ivan Lestv. Sava K.: Jez. prihod v Jeruz. Mal. 21. 13 Ned. 6. postna.(cvetna)® 31 Ipatij Zdegoj 14 Pon. Tiburcij 1/4 Marija Egipt. Jelača 15 Tor. Helena 2 Tit Gestirad 16 Sred. Turibij 3 Niket Božislava 17 Čet. Vel. četrtek, Anicet. 4 Jurij Vitigoj 18 Pet. f Vel. pet., Apolonij 5 Teodul Gradislava 19 Sob. Vel. sob., Krescenc. 6 Evtihij Tihorad K.: Jez. vslane od mrtvih. Mark. 16. 20 Ned. Vel. noč. ( 7 Jurij Dragjslav 21 Pon. Vel. poned. 8 Herodijan Dragomira 22 Tor. Soter in Kai. 9 Evpsihij Ljutomer 23 Sred. Vojteh, šk. m. 1,0 Terencij, m. Dobriča 24 Čet. Jurij, m. 11 Antipa Jurislav 25 Pet. Marko, ev. 12 Vazilij Tugomir 26 Sob. Klet in Marc., p. 13 Artemon Sekana K.: Jez.seprik. pri zap. vratih. Iv. 20. 27 Ned. 1. povel. (bela) 14 Cvetna Raduna 28 Pon. Vital © 15 Aristarh Slavica 29 Tor. Peter, m. 16 Agapija Tankoslava 30 Sred. Katarina Sij. 17 Simeon Samorad Beležke. Drevi Za rimske kaloliiane Za pravoslavne Narodna imena l Čet. Filip in Jak., ap. 181 Ivan prop. Žiga ‘2 Pet. Atanazij 19 Ivan staroz. Zivana 3 Sob. Najd. sv. križa 20 Teodor Solnčarica K.: 0 dobrem pastirju. Iv. 10. 4 Ned. 2 pov. Cvetko 21 Uskrs. Vstaj. G. Valluin 0 Pon. Pij V., p. > 22 Jurijev dan Desirad 6 Tor. Ivan Ev. 23 Uskrsni tor. Zdemir 7 Sred. Varstvo sv. Jož. 24 Sava Prisnoslav 8 Čet. Prik. sv. Mili. 25 Marko, ev. Budislav 9 Pet. Gregor Nac. 26 Vazilij Prvinica 10 Sob. Antonio, šk. 27 Simeon Dvorna K: Jez. napove odhod. Iv. 16. 11 Ned. 3. povel. Mamert 28 Jason Ljerka 19 Pon. Pankracij @ 29 Vazilij Ostr. Stojmir 13 Tor. Servacij 30 Jakob, ap. Jasna 14 Sred. Bonifacij 1/5 Jeremija Svetolik lb Čet. Zofija 2 Atanazij Jaromira 16 Pet. Ivan Nep., m. 3 Tim. in Mavro Mladena 17 Sob. Paskal 4 Pelagija Dušoje K.: Jez. obljubi sv. Duha. Iv. 16. 18 Ned. 4. povelik. Venancij 5 Irena Mladica 19 Pon. Celestin 6 Job Vitoslava •20 Tor. Bernard C 7 Akadij Milodar ‘21 Sred. Srečko, sp. 8 Ivan, ev. Jelina 22 Čet. Milan 9 Izaija Boža 23 Pet. Željko, Dezid. 10 Simon, ap Milorad 24 Sob. Marija, pom. 11 Cir. in M. Cveta K. 0 molitvi. Iv. 16. 26 Ned. 5. povei. Urban 12 Epifanij Zdestan 26 Pon. Filip N. || 13 Glikerija Dragica 27 Tor. Magdalena, d. Vj 14 Izidor Volkašin 28 Sred. Levil., p. |2® 15 Pahomij Jaromir 29 Čet. Vnebohod Krist. 16 Teodor Osv. Dana 30 Pet. Ferdinand 17 Andronik Milica 31 Sob. Angela, d. 18 Teodot Bojslav ‘ ; , ■ ■1 ' > ■. ■ • Beležke. ROŽNIK * JUNIJ 30 dni. Lu2.-srb: Smažnik. Poljsko: Czerwiec. Rusko: Iiohi>. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena I K.: 0 pričanju sv. Duha. Iv. 15. 1 Ned. 6. povel. Juvencij 19 Patricij Radovan 2 Pon. Marcelin, m. 20 Štefan Pip. Velimir 3 Tor. Klotilda 2) 21 Konst. in Flel. Radoslava 1 4 Sred. Kvirin, šk. 22 Vazilij Dika 5 Čet. Bonifacij, m. 23 Mihael Dobromil 6 Pet. Norbert, šk. 24 Simeon Stolp. Miljutin 7 Sob. f Lukrecija 25 Najd. gl. Iv. K. Bogomil K.: 0 sv. Duhu in ljubezni. Iv. 14. 8 Ned. Binkošti. Duhovo 26 Karpo Svetin 9 Pon. Rink. pon. 27 Terapont Dostana 10 Tor. Marjeta, kr. 28 N ikita Rusmir 11 Sred. Kv. Barnaba, ap. ® 29 Spasov dan Hrvoje 12 Čet. Ivan Fak., sp. 30 Dak Zorica 13 Pet. Anton P. 31 Hermas Zlatana 14| Sob. Bazilij, c. u. 1/6 Justin Bislav K.: Meni je dana vsa oblast. M. 28. 15 Ned. 1. pob. Sv. Trojica 2 Nikifor Dragimir 16 Pon. Fran Reg. 3 Lukijan Tratomir 17 Tor. Adolf, šk. 4 Mitrofan Bodin 18 Sred. Gervazij in Pr., m. 5 Peter Koriški Bogdan 19 Čet. Telovo ( 6 Visarijon Milava 20 Pet. Sllvcrij 7 Teodot Nenadej 21 Sob. Vekoslav (Al.), sp. 8 Stratilat Miloš K.: 0 veliki večerji. Luk. 14. 22 Ned. 2. pob. Ahacij, m. 9 Duhovo Gostimir 23 Pon. Zdenka 10; Duh. poned. Višeslav 21 Tor. Ivan Krst. Kres 11 Duh torek Janislav 25 Sred. Prosper, m. 12; Onufrij Grlica 26 Čet. Ivan in Pavel, m.® 13 Akilina Hrana 27 Pet. Hema 14 Elizej Ladislav 28 Sob. Vidov dan. Lev 11. 15 Vidov dan Zorana K.: 0 izgubljeni uvci. Luk. 15. 29 Ned. 3 pob. Peter in Pavel 16 Tihon Peroslav 30 Pon. Sp. sv. Pavla 17 Emanuel Prcdislav Začetek poletja 21. t. m. — Dan zraste do 21. dne za 19 min. in se zopet skrči do konca meseca za 3 min. Dan je dolg 15 ur 46 min. do 16 ur 2 min. Beležke. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena j 1 Tor. Rešnja kri 1« Leon ti| Bogoslav 2 Sred. Obiskanje M. D. 19 Juda, ap. Dragonama 3 Čet. Heliodor 3 20 Naum Nada 4 Pet. Uril, šk. 21 Julijan Belizar 5 Sob. Ciril in Metod 22 Evstahij Dobruška K.: 0 vel. ribj. lovu. Luk. 5. 6 Ned. 4. pob. Izaija, pr. 23 Agripina Domogoj 7 Pon. Viligoj, šk. 24 Rojstvo Ivana K. Negoda 8 Tor. Jelisava 25 Febronija Milolika 9 Sred. Anatolija, dev. 26 David Solunski Hvalimir 10 Čet. Ljuba, Amalija @ 27 Samson Ljubica 11 Pet. Pij L, p. 28 Cir in Jovan Medo 12 Sob. Mohor in Fort., m. 29 Peter in Pavel Draguška K: 0 farizejski pravičnosti. M. 5. 13 Ned. 5. pob. Marjeta 30 Zbor apostolov Dragan 14 Pon. Bonaventura 1/7 Kozma in Dam Svobodin 15 Tor. Hinko 2 Obleka Marijina Vladimir 16 Sred. D. Marija Karm. 3 Hijacint Bogdan 17 Čet. Branko, Aleš 4 Andrej Kr. Držislav 18 Pet. Katnil 5 Atanazij Miroslav 19 Sob. Vinko Pavl., sp. ( 6 Sisoj Vel. Radoš K.: Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. i 20 Ned. 6. pob. Elija, pr. 7 Toma Česlav 21 Pon. Olga 8 Prokop Zora 22 Tor. Marija Magd. 9 Pankracii Pribina 23 Sred. Apolinar, šk. 10 45 mučenikov Brana 24 Čet. Kristina, d. 11 Olga Ratimir 25 Pet. Jakob, ap. @ 12 Proklo in Jul. Boljedrag 26 Sob. Ana 13 Zbor. Gabr. arh. Jana K; 0 lažojivih prerokih. Mat. 7. 27 Ned. 7. pob. Zlatko, Avr. 14 Akila Dušan 28 Pon. Zmagoslav 15 Vladimir Vel. Svetomir 29 Tor. Marta, d. 16 Antinogcn Dobrila 30 Sred. Abdon in Senen, m. 17 Marina Vitodrag 31 Čet. Vatroslav, Ignacij 18 Emilijan Jeleniča Dan se skrči za 55 min. Dan je dolg 16 ur 2 min. do 15 ur 7 min. Beležke. ^ 31 dni. Luž.-srb.: Žnjeric. Poljsko: Sierpien. Rusko: AhitctIi. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pet. Peter v okovili 19 Lazar Dedomir 2 Sob. Porcijunkula 20 llijin dan Bojan K.: 0 krivičnem hiiniku. Luk. 16. 3 Ned. 8. pob. Najd. sv.Štet. 21 Simeon Mirača 4 Pon. Dinko, Dominik 22 Marija Magd. Ljubačica 5 Tor. M. D. snež. 23 Trofim Predobra 0 Sred. Preobraženje Gosp. 24 Kristina Vlastica 7 Čet. Kajetan, sp. 25 Ana Vidojka 8 Pet. Cirijak, m. 26 Jermolaj Godeslav 9 Sob. Roinan, m. ® 27 Pantelejmon Našemir K.: Jez. plaka nad Jeruz. Luk. 19. 10 Ned. 9. pob. Lovro 28 Prolior Juriča 11 Pon. Suzana 29 Kalinik Bolemir 12 Tor. Klara, d. 30 Sila Dobrogost 13 Sred. Hipolit in Kas., m. 31 Jevdokim Davola 14 Čet. t Evzcbij, m. 1/8 Najd. Makab. Dobrina 15 Pet. Veliki šmarin 0 Stefan Budinja 16 Sob. Rok, sp. 3 Izak in Dalm. Nemira K-: 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 17 Ned. 10. pob. Liberat ( 4 7 dece v Efezu Radigoj 18 Pon. Helena, kr. 3 Evsignij Branislava 19 Tor. Ludovik, šk. 6 Preobraž. Gosp. Ljudevit 20 Sred. Bernard, sp. 7 Dometij Žarka 21 Čet. Ivana Fran., vd. 8 Emilijan Mirjana 22 Pet. Timotej 9 Matej, ap. Ostrivoj 23 Sob. Zdenko, Filip B. 10 Lovrenc Bogovoljka K.: Jez. ozdravi gluhon. Mark. 7. 24 Ned. 11. pob. Jernej O 11 Evplo Borivoj 25 Pon. Ludovik, kr. 12 Fotij in Anikit Dragorad 26 Tor. Cefirin 13 Maksim Perunika 27 Sred. Josip Kal., sp. 14 Mihajlo Zlatko 28 Čet. Avguštin, c. u. 15 Vnebovzetje M. D. Milogaj 29 Pet. Obgl. Ivana Krst. 16 Joahim Želided 30 Sob. Roža Lim., d. 17 Miron Milka K.: 0 usmilj.Samarijanu. Luk. 18. 31 Ned. 12. pob. Rajko, sp. 18| Flor Mildrag Beležke. KIMAVEC * SEPTEMBER Srbsko: CeiiTCMOai’. Hrvatsko: Rujan. •/t£- 30 dni. -iP-Češko: Zdfi. Luž.-srb.: Požnjeric. Poljsko: VVrzesien. Rusko: CeiiTflOFi). Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Egidij, op. 19 Andrej Mladin 2 Tor. Stefan, kr. 20 Samuel Miljeva 3 Sred. Mansvet, šk. 21 Tadej, ap. Lepa 4 Čet. Rozalija, d. 22 Agatonik Nedamisel 5 Pet. Lovrenc, Just. 23 Lupo in Ir. Nedeljka j 6 Sob. Hermogen, m. 24 Evtihij Radonica K.: Jez. ozdravi 10 gobavcev. Luk. 17. 7 Ned. 13. pob. Branislava 25 Bartol, ap. Mrena 8 Pon. Mali šmarin @ 26 Adrijan Gostinja 9 Tor. Korbinijan 27 Pimcn Vscmir 10 Sred. Nikolaj Tol., sp. 28 Mojzes Etijop. Rakita 11 Čet. Prot in Hijacint 29 Obgl. Iv. Krst. Slaven 12 Pet. Ime Marijino 30 Aleksander Večedrag 13 Sob. Virgilij, šk. 31 Pas Bogorodičin Zremil K.: 0 boiji previdnosti. Mal. 6. 14 Ned. 14. pob. Pov. sv. kr. 1/9 Simeon Znanoslav 15 Pon. Mar. Dev. 7 žal. ( 2 Mamant Svegoj 16 Tor. Ljudmila 3 Janič II. Sodimir 17 Sred. Kv. Rane sv. Franč. 4 Vavila Prvan 18 Čet. Josip Kup, sp. 5 Caharija Sokolica 19 Pet. Januarij, m. 6 Evdoksij Vitodrag 20 Sob. Evstahij in tov., m. 7 Sozont Morana K-: 0 najmlj. mladeniču. Luk. 7. i 21 Ned. 15. pob. Matej, ap. 8 Rojstvo M. D. Blagoslav 22 Pon. Mavricij © 9 Joahim in Ana Celirnir 23 Tor. Tekla, d. 10 Me no d Slavna 24 Sred. M. D. rešiteljica uj. 11 Avtonom Sadi voj 25 Čet. Kleofa 12 Teodor Aleks. Uroš 26 Pet. Ciprijan 13 Kornelij Stojslava 27 Sob. Kozma in Dam., m. 14 Poviš. sv. križa Radomira K.: Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 14- 28 Ned. 16. pob. Večeslav 15 Nikita Vidica 29 Pon. Mihael, v. a. ]) 16 Evfemija Stojan 30 Tor. Jerko 17 Zofija Jekica Beležke. -s-VINOTOK ★ OKTOBER 1 Inevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sred. Remigij, šk. 18 Evmenij Semislava '2 Čet. Angeli varili 19 Troflm in tov. Miran 3 Pet. Kandid, sp. 20 Evstatij Vitomir 4 Sob. Fran Ser., sp. 21 Kodrat Tegodrag K.: d največji zapov. M. 22. 5 Ned. 17. pob. Rožnoven. 22 Toka Dumnuka 6 Pon. Brunon, sp. 23 Spoč. sv. Iv. K. Brunoslav 7 Tor. Justina, d. @ 24 Tekla Dragonika 8 Sred. Brigita, vd. 25 Evfrozima Dragosta 9 Čet. Dionizij, m. 26 Smrt Ivana, ev. Svetina 10 Pet. Fran B. 27 Kalistrat Stremil 11 Sob. Nikazij, m. 28 Večeslav Negoslava K.: Jez. ozdravi mrtvoudnega. M. 9. 12 Ned. 18. pob. Posv. c. 29 Mihajlovo Drugislav j 13 Pon. Slavoljub 30 Gregor Arin. Rosica 14 Tor. Kalist, p. 1/10 Pokrovit. M. D. Sestrena 15 Sred. Terezija, d. C 2 Ciprijan Radislav 16 Čet. Gal, op. 3 Dionizij Velena 17 Pet. Jadviga 4 Jerotej Mira 18 Sob. Luka, ev. 5 Haritina Travica K.: 0 kraljevi ženitnini. Mal. 22. 19 Ned. 19. pob. Mis. ned. 6 Toma, ap. Stoj go j 20 Pon. Ivan Kanc., sp. 7 Sergij Raša 21 Tor. Uršula, d. m. © 8 Pelagija Stojslav 22 Sred. Kordula, d. m. 9 Stefan Zorislav 23 Čet. Ivan Kap., sp. 1Q Evlamplj Živka 24 Pet. Rafael, v. a. 11 Filip Blagota 25 Sob. Krizant in Dar. 12 Probo in lov. Zlatija K.: Jez. ozdravi kraljič- sina. Iv. 4. 26 Ned. 20. pob. Kr. kr. 13 Karpo Vranica 27 Pon. Frumencij 14 Petka Srebra 28 Tor. Simon in Juda, ap. 15 Lukijan Mila 29 Sred. Praznik svobode 2) 16 Longin Gradimir 30 Čet. Klavdij, m. 17 Ozija Vladika 31 Pet. j- Volkoslav, Volb 18 Luka, ev. Gorazd Dan se skrči za 1 uro 42 min. Beležke. LISTOPAD » NOVEMBER Srbsko: HoueiuGnp. Lu2.-srb.: Nazymnik. Hrvatsko: Studeni. 30 dni. -5*- Poljsko: Listopad. Češko: Listopad. Rusko: Honfipb. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodni imina 1 | Sob. Vsi sveti 19 Prohor Ljubomil K.: 0 kraljevem računu. Mat. 18- 2 Ned. 2). pob. Zahvalna 20 Artemij Zdanila 3 Pon. Verne duše 21 Hllarij Bogomil 4 Tor. Dragotin 22 Averkij Dragomir b Sred. Mirko, Filomela 23 Jakob, ap. Savina 1 0 Čet. Lenart, sp. ® 24 Areta Ratislav l Pet. Prosdocim, m. 25 Markijan Zdenko • 8| Sob. Bogomir 26 Dimitrij Nežir K.: 0 davčnem denarju. Mal. 22. 9 Ned. 22. pob. Božidar 27 Nestor Sebislav 10 Pon. Andrej A v. 28 Arsenij Golobica 11 Tor. Martin, šk. 29 Avramii Višnjica 12 Sred. Martin, p. m. 30 Štefan Mil. Davorin 13 Čet. Stanislav K. C 31 Staliij Nevenka 14 Pet. Bogdan l/ll Kozma in Dam. Borislava 15 Sob. Lavoslav, kr. 2 Akindin Volčiča K : 0 Jajrovi hčeri. Mat. 9. ,10 Ned. 23. pob. Ivan Trog. 3 Akepsin Večerin 117 Pon. Gregor, šk. 4 Joanikij Ljuba va |18 Tor. Odon, op. 5 Galaktion Oliva 119 Sred. Jelisava, Elizabeta 6 Pavel Imica !20 Čet. Srečko V. 7 Jeronim Vladiboj 21 Pet. Dar. M. D. 8 Zbor Mih. arh. Grmislav :22 Sob. Cecilija, d. m. 9 Onisifor Jezdimir K.: 0 grozoti razdejanje. Mat. 24. !23j Ned. 24. pob. Milivoj 10 Erasto Ravijola 124 Pon. Ivan Kriški, sp. 11 Stefan Deč. Jeca '25 Tor. Katarina, d. m. 12 Ivan Mil. Kolomir 20 Sred. Silvester, op. 13 Ivan Zlat. Zdedrag 127 Čet. Virgilij, šk. 14 Filip Vedrana '28 Pet. Sosten, m. J) 15 Gurij Lelija ;29 Sob. Saturnin, m. 16 Matei, ap. Skoromir K.: 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 30 Ned. 1. adv. Andrej, ap. 17| Gregor Hrabroslav Dan se skrči za 1 uro 16 min. Dan je dolg 9 ur 58 min. do 8 ur 42 min. Beležke. •*-H§ GRUDEN ¥ DECEMBER <2?cSr JŽ&s Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Ujedinjenje SHS 18 Državni praznik Božena 2 Tor. Bibijana, m. 19 Abdija Tihomir 3 Sred. Fran Ks., sp. 20 Gregor Dekap. Sveljub 4 Čet. Barbara, d. m. 21 Darovanje M. D. Velika 5 Pet. Sava, op. 22 Filemon Stojana 6 Sob. Nikolaj, šk. @ 23 Aleksander Vladovita ' K.: Ivan Krst. v jeti. Mat. 11. 7 Ned. 2 adv. Ambrož 24 Katarina Veselin 8 Pon. Brezni, sp. M. D. 25 Klemen Rodana 9 Tor. Levkadija 26 Aiimpii Savica 10 Sred. Melhijad, p. 27 Jakob Perz. Dražič 11 Čet. Damaz, p. 28 Štefan Gojica 12 Pet. Maksencij c 29 Paramon Široslav 18 Sob. Lucija, d. m. 30 Andrej, ap. Vitača K.: Ivan K- pričuje o Rristu. Iv. 1. 14 Ned. 3. adv. Dušan l/l? Naum Vojmir 15 Pon. Kristina, d. 2 Uroš Cvetana 16 Tor. Evzebij, šk. 3 Sofronij Jaronega 17 Sred. Kv. Aleksandrov dan 4 Državni praznik Strojslav 18 Čet. Gracijan, m. 5 Sava Ljubonega 1!) Pet. Nemezij, m. 6 Nikolaj Uglješa 20 Sob. Liberat, m. © 7 Ambrož Boživoj K.: Ivan K. poklican v proroke. L. 3. 21 Ned. 4. adv. Tomo, ap. 8 Patanii Tomislav 22 Pon. Zenon, m. 9 Spoč. M. D. Zvezdana 23 Tor. Viktorija 10 Ivan Desp. Ozrislav 24 Sred. f Adam in Eva 11 Danilo Dunja 25 Čet. Božič. Rojstvo Gosp. 12 Spiridijon Zitigoj 26 Pet. Stefan, m. 13 Evstahij Zlatka 27 Sob. Ivan, ev. 14 Tirzo Pelislav K.: Simeon in Ana ozn. Gosp. L. 2. 28 Ned. Ned.pob. Ned.otr. 3) 15 Elevterij Zorica 29 Pon. Tomo 16 Agej Vrhoslav 30 Tor. David, kr. 17 Danilo Branimir 31 Sred Silvester, p. 18 Sebastijan Blažena Začetek zime 22. t. m. — Dan se skrči do dne 21. za 20 min. in zopet zraste do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 24 min. Beležke. Pristojbine: I. Poštne. A. Tuzemski promet. Izza 1. VI. 1925 so v veljavi tele pristojbine: 1. Pisma do 20 gr 1 Din; za vsakih 20 g 50 p več. 2. Dopisnica — navadna 50 p, z odgovorom 100 p. 3. Tiskovine do 50 g 25 p; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; pošiljajo se odprte. Tiskovine za slepce do 500 g 10 p; za vsakih 500 g 10'p več; največja teža 3 kg; odprto. 4. Vzorci brez vrednosti do 100 g 50 p; za vsakih, 50 g 25 p več ; največja teža 500 g; zaviti pregledno. 5. Poslovni papirji do 200 g 1 Din; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; odprto. 6. Mešane pošiljke — kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina 3 Din. 8. Ekspresnina 3 Din. 9. Pristojbina za pokaz 50 p. 10. Povratnica, zahtevana pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din, 11. Poizvednica 3 Din. 12. Za preklic pošiljke, izpremembo naslova, znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo, oziroma tudi še za brzojavko. 13. Poštne nakaznice (komad 25 p) — a) navadne: nakaznica do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p, do 2000 Din 600 p, do 3000 Din 700 p, do 4000 Din 800 p, do 5000 Din 1000 p; izplačnina do 50 Din 50 p, do 1000 Din 100 p, do 5000 Din 200 p. b) brzojavne: nakaznina, kakor pri navadnih nakaznicali; izplačnine ni nobene; brzojavna pristojbina, ekspresnina 3 Din. Pristojbine se plačajo pri predaji. Izplačilno potrdilo 3 Din. 14. Vrednostna (denarna) pisma — pristojbina: a) težna do 20 g 400 p, do 40 g 450 p, do 60 g 500 p, do 80 g 550 p, za vsakih 20 g 50 p več; b) vrednostna do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din; za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din več; dostavnina 3 Din; obvestnina 50 p; ekspresnina 3 Din. 15. Zavitki (paketi) — pristojbina : a) težna do 1 kg 6 Din, do 5 kg 10 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 30 Din, do 20 kg 40 Din; za obsežnejši paket ali paket, ki zahteva večjo opreznost, se plača dvakratna težna pristojbina ; b) vrednostna: do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 (Din 10 Din, potem za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti po 1 Din več; dostavnina 5 Din; obvestnina 50 p; nakaznina za odkupnino do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p, do 2000 Din 600 p, do 3000 Din 700 p, do 4000 Din 800 p, do 5000 Din 1000 p. Največja teža 20 kg; vrednost neomejena. B. Inozemski promet. 1. Pisma: do 20 g 3 Din; za vsakih 20 g 150 p več. 2 Dopisnice: navadne 150 p, z odg. 300 p. 3. Tiskovine: do 50 g 50 p ; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v Čehoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce : do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 20 p več. 4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 5. Poslovni papirji: do 300 g 3 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina: 3 Din. 8. Ekspresnina: 6 Din. 9. Povratnica: pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din. 10. Poizvednica: 6 Din. 11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 Din. 12. List za odgovor: 8 Din. 13. Pristojbina za ocarinjenje pisemskih pošiljk: 3 Din. 14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Čehoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 1000 Din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke fste teže, vrednostna 5 Din. 15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvi se dobe pri vsaki pošti. II. Brzojavne. Za brzojavko v notranjem prometu se plača redne besedne pristojbine 50 p, najmanj 5 Din; vsaka brzojavna golica velja 50 p. Brzojavka s potnino: pristojbina za sporočilo potnine 4 Din, za kilometer po dnevu 10 Din, ponoči 20 Din, največ do 10 km. Najvažnejše o brzojavkah v evropskem inozemstvu: pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več; najmanjša pristojbina znaša 1 frank = 11 Din. Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev. I. Kolek za menice. Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so Izdane v državi ali v inozemstvu: do 300 Din............................................................Din 0 60 preko 300 Din do 600 Din................................................Din 1-20 600 „ „ 1.200 2 — 1.200 „ „ 2.000 4'— 2.000 „ „ 3.200 6-20 3.200 „ „ 5.000 980 5.000 „ „ 6.800 13-20 preko do 6.800 Din 10.400 14.000 20.000 26.000 32.000 38.000 44.000 50.000 60.000 70 000 80.000 90.000 100.000 125.000 150.000 175.000 200.000 250.000 300.000 350.000 400.000 preko 500.000 Din od 1000 Din se jemlje za Din 10.400 14.000 20.000 26.000 32.000 38.000 44.000 50.000 60.000 70.000 80.000 90.000 100.000 125.000 150.000 175.000 200.000 250.000 300.000 350 000 400.000 500.000 vsakih 1000 Din še po 1 Din Din 19-— 25.-34-— 43 — 52 — 61 — 70 — 79-— 94-— 109-— 124-— 139 — 154-— 192-— 230-— 268-— 306 — 382 — 458-— 534 — 610 — 760'— Znesek izpod V/o popolnih 1000 Din. II. Kolek za pobotnice. Od^vsakega zneska III. Kolek za pogodbe. a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. Vlil. 1922): Za premičnine . . . ..............................................2°/o Za nepremičnine . . .'............................................6 °/o b) Pristojbina za druge pogodbe : preko — Din do 5 Din 5 .. ,, 10 10 „ 15 15 15 „ 25 25 „ 50 50 >> 75 75 „ 100 100 200 200 300 300 „ 400 400 „ 500 500 „ » 600 6 — in za nadaljnih vsakih 400 Din po 2 Din več. IV. Kolek za račune. do 100 Din..................................................10 par Zr~-*r ž K e^u-t. Co~4-£*y esv*M ^*«-e^"0ootvty y^/ov-^av cr-r>^'^/Ofč -w-P yWec5 -fcnoCv^; ^rv-o_y /^®ct^vv) ^ "flevV, ^Co^Co ^ Z*1 Os&sJ, a_~v^e-' ^ Y>W eJisv, c*, /fes, rv^jt^o-jad ^/ cr /v\.OkSff \Ff*sn^Ms s- ?Y. <*jrv*~£j,'os '*&’&&’. J&zJT** ^v»-* /žf*^ou- fi*y’ «-^< ol- ^^-v-. c, **• ' <-^0f yt> Q/cnr* ,'►*-*» (šr-^pr^ij r *— £o, ^V* O^ITMOL-ri. ; /Cj *^C/> ^l^rK^s-t^tU^c^ . - c* ^i^-£f'o^ - &°J£e**e ^}*sncsr1d-&4£*i? t Js-Pojj^s, y^2ovC/t*V«c* ^»-€ Ifrr**trrc -r t /V"/dyrČ* ^~* ,£ /*4jCr-y -/oxtrt^ 7* ytr*~&3 /*% 0LjysjA+ /v-t^ev^ oT- 19. januarija 1879 pa mi je v stanovanje prišel Prešerna razlagat mojega bivšega alojzijeviškega vodije, dr. Ivana Gogalje, v Kranju vsesploh pri# ljubljeni brat Fran — klican za Kovača, kar je tudi bil. Oče v Ljubljani vmrlemu slovenskemu de* lalcu, Ivanu Gogoli, notarju. Kovač Fran je bil svoje rodno mesto in domačo zgodovino ljubeča narava. Zelo družaben človek je na pesnika več* krat zadel ter je marsikaj vedel o njem. Nesel sem ga, mi je pravil, mrtvega v rakvi tudi jaz. Prav pred Krisperjevo prodajalno sem videl, da na poti leži srebercn groš, a si ga nisem upal pobrati. Na njegovi rakvi, nad mojimi ramami, je bil ob meču položen tudi takrat tako imenovani Sturmhut, klo# buk kranjske nacijonalne straže — saj je bil naci# jonalni gardist tudi Prešeren Iz Prešernovega Kranja sem na vsake opo# čitke hodil domu v Smokuč, kjer so mi živeli še oče, 3 sestre ter brat Matija, pozneji posestnik Novakovine. Mladi gimnazijski suplent, brat Ivan, je pa tudi najraje doma počitkoval. — Tem nači# nom sem vsako leto do 3 mesece bival izven mesta v Prešernovem najožem ozračju. Dan na dan me je v iutro na Rodine spremljal oče. Ob maši klečeč na klopeh, da se je videla z njih častita altarna slika sv. Frančiška Ksaverijana. To sliko, menda nekaj okrušeno, je po mojega deda, Vrbana Frtina, povesti na domače Kuharjeve hiše skednju poprav* ljal Anton Janša, * 1734, takrat kmečki slikar na Breznici — pozneje čez avstrijske meje prosluli čebelar Rodinjskega sv. Frančiška kapelica je bila pri# vlačno romarsko shodišče. V sprevodih so peš pri# hajali sem gori na Rodine doli iz Šenčurja in iz drugih še dalnjih krajev; tudi s Koroškega so pri# šli. Rodinjski sv. Frančišek je prav svoj godovni dan, 3/12, našemu pesniku posodil krstno ime. — Kakor pesnik, je bil Frančišek Ksaverijan njegov stric, 1771 na vrbenski Ribičevini rojeni, na Skaru# čini vmrli kurat Sv. Frančišku nasprotno altarno podobo sv. Ane je moji materi Mini v spominj slikal mladi Ivan Franke. Čopič mu je navdihoval takratni vele* salski kapelan Fran Pustavrh. Mati leži tik pod sv. Ane zidovjem zunaj na pokopališču Nisem zapustil z lepa rodinjskemu sv. Kle? menu posvečenega svetišča, da bi ne bil šel memo krstnega kamena tukaj v cerkev sprejetih: žirov? niškega mentorja Matije Čopa, velikana učenosti — našega Prešerna — Ribičevim soseda, knezškofa Zlatousta iz vrbenjske Lenčekovine ter sreči No? vakove hiše toliko prezgodaj vgrabljene matere Ob velikonočnih počitnicah leta 1879 je prišla stricu, brezniškemu Kraljiču Juriju Frtinu, ta misel, da me je popeljal do Prešernove najmlaje sestre Lenke, * 1811, ki je s sestro Uršo, * 1809 — dovolj podprta po bratu, koroškem župniku Juriju — pre? skrbela si v Zabreznici pri Trpincu, št. 18 dosmrt? no stanovanje Kot vsa naša rodovina od mlada vdana zgodo? vini, posebno še domači povesti, jo je stric pričo mene jel izpraševati o starih časih in je krenil na pesnika. Jasno mu je odgovarjala. — Zal, da je nekaj mesecev poprej po zunanjesti in morda tudi po dušni zmožnosti pesniku najpodobneja v rodo? vini: Urša, zamrla v tem zabrezniškem domovju. — Prav te dni se jej je vspostavil poprej nekako zanemarjeni nagrobnik na Breznici Pogostoma sem obe videl v brezniško cerkev na vsakdanjo mašo hodeči — a izpregovoril nisem z njima ne ene besede. — Pač pa desetletja poprej, ko sta želeli, naj v Šentropretu za Beljakom kak 6 letnik ostanem ter tu, mesto doma, šolo pričnem. Bili smo namreč stara mati, stric Jurij in jaz gori, kjer je župriikoval brat Jurij, na obiskih. A ljube? zen do stare matere me je zvabila na Breznico nazaj Lenka je opazila, kako me vlečejo njena Pre? šernova pripovedovanja. Zato me je nagovorila ob odhodu: Če hočete, pa večkrat pridite in kedar hočete, pridite; jaz sem vedno doma Nikedar in nikjer v živenju se nisem vsiloval ne kaki družini — ne komu njenih posameznikov, dokler me niso prepričali, da jim moje občevanje z njimi ni nevšečno, ali da ga celo žele. — Kakor mi je bila določna energičnost, vodečemu mladim ski vstav in v njem mladinino delalnost ter ne* pokvarjenost njenega živenja — ta moja energija v mladinski izgoji: tako sem pa v svoje osebe se tičočem občevanju redom okleval in okleval. Bolj sem se vedno bal, nego ne bal To boječo naravo — ki je sicer v živenju več* krat neprecenljivo dobrih posledic — mi je to pot izkoreninila Lenka. Vodila me je z gorenskim res* nicoljubjem v brata*pesnika otroško, mladeniško, moško živenje in v tisto vnesrečeno živenje, koje bi bili prav lahko od njega odvrnili ti, ki so si nanj prilastili vpliv. Bil je — kakor danes malo vedo ali sploh ne vedo — mehka in vklonljiva osebnost. — Valovita Sava mu je vropala Matijo Čopa — razburkani prijatelji pa so nam vropali tega Prešerna, kakor nam ga je prvotno namenilo Stvarnikovo radodarje To Lenka, ki bi brez nje v Prešernovanju, t. j. v svojem skromnem Prešernovanju, tudi te skromnosti ne bil dosegel nikoli Dobro, da stricu Frtinu ni bila vsojena moja narava. Bil je sicer moji materi lastni in edini brat — a njene fine bojazljivosti mu Stvarnik ni bil vsodil Takoj prihodnje binkoštne praznike 1879 sem se sam oglasil Lenki v njeni zabrezniški Trpinče* vini. — Leta 1880 o Binkoštih v majniku in potem pogostokrat avgusta in septembra v tem istem za* brezniškem stanovanju. Tako tudi 1881 ob velikih počitinah. Leta 1882 pa v Vrbi, ker je časih za dalje šla na kako pomoč v Ribičevino. Istqtako 1885 v Zabreznici in v Vrbi. — 1887 se je za stalno preselila domu v Vrbo. — Pogosti prošnji svojega nečaka, 1. 1884 rojenega Jože Volka, Ribiča, se je konečno vdala. Imela je v rokah še dostojno svoto denarja. Popolno vse mu je, vrnivša se domu, zato vročila, da je mogel vsled očetove naredbe izpla? čati svoja brata in svoje tri sestre. Da jih ni mo? gel, bi bil moral prodati Ribičevino. — In pesni? kova rodna hiša bi bila domačim in narodu iz? gubi j ena za vselej. — Tem načinom je Lenka re? ševala pesnikovo in našo zgodovino ter rešila Ri? bičev zavičaj Leta 1888 in 1889 sem zopet v septembru ve? liko zapisoval po njeni besedi Začrkoval sem redoma nad 1 uro, časih tudi dve in nekaterekrati morda še dalje. Zato sem jo vprašal, če s svojim prihodom iz Smokuča gori na tukajšnje poizvedbe koga ne motim.— ker imajo poljski ljudje večkrat tudi v hiši svojih neodlož? ljivih opravkov. Odvrnila mi je: Prav nikogar. S polja in s travnikov se vrnejo namreč ob opolu? danjskem času na južino in v noč pridejo večerjat. Tu doma so mi pa pustili te 3 — pokazala je na? nje — da je imam v varstvu Bili so v njenem varstvu. A moje Prešernovo pisanje v tem varstvu! — Vsi trije: takrat 5 do 31etni: Ivan, Lovro in Joža. — Jasno je, da tej mali družini ni moglo všečevati moje tukajšnje tako dolgo posedanje. Zato so se mi od časa do časa kar zakadili v moj vezek in v moje pisanje. Z desno sem bil v črkah; z levo sem je pomikal na klop nazaj. Tam so bili posajeni pod nastenski križ, ki je visel v zidovem kotu nad mizo. V drugo in tretje sem je moral pomakniti nazaj. — Jaz sem sedel bolj sredi hiše ob lipovi mizi, da sta mi bili okni: eno na desno in na levo ono drugo, ob kojem je na zunanjem zidu pesnikov spomenik. Pripovedovalka Lenka je sedela na stolu ob mizi, meni na desno In Lenka ob tem rokovanju? Nesposobna vsake ostrine, še manj kakemu občutljivemu de? janju je z besedo »čakajte, čakajte!« vojsko raz* sojevala. Razsodila je ni Nekokrat mi je rekla: Tudi to sem domačim omenila: Doma imate sedaj zapovrstjo Ivana, Lo* vra in Joža; ne pa Frenceta — in vendar je ime Frence čast naše hiše. Zaman ni bilo'. Naslednji četrti je 188# postal res Frence Vse moje pisanje torej na mizi v Ribičevi »hiši«: »Hišo« imenujemo v nas glavno izbo poslopja: to redno zbirališče domačinov in prišlecev ob delu in počitku, ob jedi in nejedi; kjer so po zimi časih dolgo v noč kolovreti brenčali. Prenehali le, kadar se je zglasila: Od straže hrvaške gor’ solnce mi pride — tudi moje matere ljubljenka v Novako* vini. — Iz »hiše« me je vodil pogled na desno v kamro, kjer so bila vedno odprta vrata. — Tu notri v kamri smo na svet prišli vsi, kar nas je Ribičevih bilo, mi je Lenka parkrat rekla Tem načinom sem v gornjih letih iz Lenkinih ust zapisoval in napolnil 4 precej obilne vezke. A vtisnjena jim je ta hiba, da so vstrajno beleženi s svinčnikom, torej premalo črno. In še ta hiba, da je njihovo branje — kar je rabljivega — silno mešano ter potrebuje logične vredbe Nadaljevala je: Toliko me vprašate o doktorju. Dve njegovi Ribičevi nečakinji sta še, ki morata precej vedeti o pesniku*stricu: obe vedno doma; jaz sem bila 35 let Koroša. — To je v Smokoču pri Gromu omožena Marijana Volk*Gromova, * 1838. Marijana je kot majheno dekle bila pri Frencetu v Kranju, da je njegovi sestri Katfi, svoji teti, dona* šala, kar tak otrok more. — In nečakinja Katra Volk*Črnetova, * 1840, omožena pri Kovaču na Blejski Dobravi Sledil sem Lenkinemu nasvetu. Marijana Gromovka je zbolela za rakom. Bolno sem večkrat v Smokuču obiskal. Ko sem jej donesel pomirjajočih pijač, je za kratko dobo celo menila, da se izleči. A toliko trpeča mi je časih brez pre* stanka pravila in pridejala: Vso noč sem premiš* ljevala, kaj naj Vam še povem in kaj naj Vam po* vedanega popravim. Dostavljala je: da le malo ve; a meni je bilo to njeno malo v teh bolestih pripo* vedovano veliko Napotil sem se tudi do Katre, Kovačiče na Blejski Dobravi. Trikrat sem bil tam. V njeni hiši je 1873 umrla teta Katra, tolikrat imenovana pesni* kova sestra. In prav v tej vasi je pri sorodnikih bivala in 1876 vmrla pesniku najljubša sestra .Jera. Njej je — sicer po možu, Primažu Ambrožiču, premožni, vender slabo opravljeni — večkrat mo* rala nečakinja Katra seči pod ramo. — Obe — Katra in Jera — počivata pod skupnim spomeni* kom, ki je vzidan zgornjedobravski cerkvi Ko sem Vam v pričujočem spisu začrtal 4 pe* snikove sestre: Lenko, Uršo, Katro in Jero — naj Vam pridenem še 5to: Mino. Pet je vseh bilo; a brata nobenega doma. — Mina, * 1808, je s prim* kom Volk * Prešernova postala vrbenjska Ribi* ška. 25/5 1827 se je namreč, še le 19 letna, poročila z Josipom Volkom, Štantnarjevim s Črnilca ob Brezijah. Pesnik — še ne doktor — se je z Dunaja doli glede na starejši sestri Jero in Katro, zglasil zoper to zvezo. — Prvokrat in zadnjikrat sem se sošel z Mino, ko sem jo — profesor v Kranju — 19. aprilja 1878 zagrebel v Žalostne Matere božje zavetje na brezniškem pokopališču To v najbližem pesnikovem sorodstvu, ki je naj zanesi jivej a priča o njegovem bitju Toda Lenka ie hitela proti svojemu koncu V marciju 1890 jej je lečnik v ljubljanski bol* nici, dr. Fux, izžgal gobo na desni nogi. — V svoji močnodušnosti je dovolila, da so jej 25. julija 1890 — blizu osemdesetletnici — radi hudega raka vzeli vso desno nogo. Breznožno sem neprestano obiskoval. V bolečinah ni nikedar tožila; sobolnice je celo pomirjevala in s prijaznim nasmehom vsa* cega presenetovala. Pripovedovanj o svojem veli* kem bratu tudi sedaj ni končala. — 5. avgusta 1891 ob nočnih V2 litih je prikrilil smrtni angelj prenest jo v nebo Njen odhod sem časnikom naznanil. Zbrala se je ob takratni moji šentkrištofski grobnici ver* na Prešernova srenja. Načeloval jej je prišlec od pesnikovega groba: kranjski župan Karel Savnik s sinom Karlom, takratnim absolviranim VII šolcem, 1928 vmrlim finančnim delegatom ter dovršenim IV šolcem Franjem, sedanjim lekarnarjem v Kra* nju. Položili so na njeno rakev višnjevih imortel, ki naj bi spominjale neminljivega imena največega vseh jugoslovanskih pevcev — akopram člana naj* manjega vseh jugoslovanskih narodov: Franceta Prešerna. — In spominjale sedaj za vselej vmirov* ljene njegove sestre Lenke — gorenske kmečke žene, a vender nesmrtnega spominja Poleg Lenkinih in iz pesnikovega najožega sorodstva mi došlih vesti sem pobiral o Prešernu zrna po vseh postojankah, kjer je prej ali slej bival, ali kamor je zadel kak član njegove sorodo* vine. Pisma na pisma. Nagovori in odgovori. Po* jasnjenja in zopetna pojasnjenja. Pošta je ob tej moji pedantnosti vsekako dobičkovala. Nad pol stotine nagovorjenih prešernatrudnikov; a število odgovorov zelo presega to polstotino. — Še nabi* ram; toda tu je več, nego moja poznojesenska po* setev Ne eden duhovnih sobratov — ki so jim po* sebno še v posestvu matrike — in ne eden ne* duhovnikov mi v našem ožem kranjskem zavičaju ni odrekel podpore. — Čast, gospoda, vaši tako domoljubivi zavednosti; čast vaši vljudni postrež* 1 ji vos ti! Da sem v tem naporovanju še enkrat mogel poklekniti na zemljo, kjer v nemškem Šentropretu za Beljakom prvaka jugoslovanskih pesnikov mati: Mina*Prcšercn*Svetinova sniva smrtni sen, je vslu* ga duhovnega svetnika Josipa Lavtižarja, ki me je 7. septembra 1903 sem dovedel. Povedal sem mu na poti iz Beljaka, da je mati zelo rada pravila: kako fleten in lep otrok da je bil Frence. — V tu* kajšnji mrtvi knjigi sva brala: da je vrbenjski bližnji sosed sv. Marka prav svoj dan, 25. aprilja 1842, Ribičevo mater, še le osemdesetletnico, poklical poleg sebe v nebo Da sem po Lenkinih pripovedovanjih 1923. leta sostaviti mogel Prešernovega sorodstva spis, je do* brota radoljiških dekanov Ivana Novaka ter Ja* koba Faturja. Ponovitveno sta mi odpirala vse župne knjige v Radoljici ter prenašala ure in ure ter dneve in dneve dolga vznemirovanja v svojih pisarnah Provzročili ste pa pričujoči sostavek Vi, ki naj Vam velja hvaležni pozdrav! Tomo 'Zupan, 919 1929 na Okroglem Msgr. Tomo Zupan biva na idiličnem holmcu v svojem gradiču na Okroglem 25 let. Pod njim v globini Sava, nad njim begoči čas. Nad sto let mu je prisodila rojenica, ko ga je novorojenca pozdravila dne 21. de* cembra 1839. Njegovi vrstniki so legli pod rušo. On stoji med nami večno mlad, na vseh svojih postojankah neustrašen glasnik miru in ljubezni, bodritelj na vztraj* no delo. Globoko je segla njegova beseda v srca mla* dinc, ko ji je na gimnazijah razlagal Kristove nauke, ko je stal na čelu za našo prosveto znamenitemu Aloj* zijevišču. Kot načelnik Družbe sv. Cirila in Metoda si je neumorno prizadeval za rešitev slovenske ogrožene mladine; v zadnjo našo vas je prodrl njegov glas: Otmi* mo cvet naroda! Spominjaje se njegovih izrednih zaslug, se mu je 40. velika skupščina poklonila po svojih po* slancih in radostno sprejela predlog kranjskih podruž* nic, naj se v proslavo 90 letnice prvega družbenega prvo* mestnika začne nabirati sklad, noseči njegovo častito ime. Poleg 90 letnice obhaja rnsgr. Tomo Zupan 70 let* nico pisateljevanja, ki je doslej ni dosegel noben slo* venski književnik. Leta 1859. je stopil v javnost s pes* nitvijo »Trojno petje« v »Vodnikovem spomeniku«, potem kb je že prej prinašala dijaška »Concordia« iz« delke njegovega peresa. Ni moči tu opisati vseh nje* govih knjižnih del, a povdariti treba, da je bil središče monsignorovih spisov njegov veliki sorodnik dr. France Prešeren — od naloge pri zrelostnem izpitu »Koseski in Prešeren«, kjer se je odločil proti Koseskemu za Pre* šerna, pa do spisa »Kako sem nabiral Prešerna«, ki ga je 90 letnik napisal za družbeni Koledar s krepko, prav nič se tresočo roko (gl. faksimile). Splošno pozornost je vzbudil pred 6 leti Zupanov »Prešernov rodovnik«, sad mnogoletnega truda. V jeseni je minilo 25 let, odkar se je msgr. Tomo Zupan poslovil od gimnazije in stopil v pokoj, a ne v brezdelje. V tej dobi je napisal lepo vrsto del, deloma objavljenih, deloma rokopisnih in še obeta v pismu 7. septembra 1929 svojemu učencu iz prve šole (1865/„), da hoče nadaljevati in da se vbodoče ob svojih spisih ne bo signiral več: Zupan, nego Župan, kakor mu je svetoval pred mnogimi leti Fran Levstik. Koledar«Vestnik se spoštljivo klanja svojemu osno* vatelju, velezaslužnemu prvemu prvomestniku in častne« mu članu Družbe sv. Cirila in Metoda, o njegovem trojnem slavnem jubileju želeč, da bi še dolgo dolgo ne bilo konca njegovih delavnih dni. — Pripomnja. Življenjepis msgra. Toma Zupana je objavljen v Kole* darju DCM za 1908. Slovenci t Darujmo v prid ogroženi slovenski deci za nt&gi IZoma Siupana &fcCad! iscsassi539sisc5iisst>©si> Ijenja, ki so mi vlili v mlado srce do tebe ljubezen in spoštovanje, katerega si vredna, ti moja, ti edina.../ Zemlja rodna! V tvojem okrilju sem začula prvič godbo najmilejšo, besedo najsvetejšo — besedo materino! Zemlja rodna, zemlja skromna! Kot ljubeča mati si mi dala vse, kar premoreš sama. Hvala ti, o hvala ti! Tvoj trdi, črni kruh mi je bil in mi ostane slajši od tujčeve pogače. Zemlja rodna! Čez tvoja cvetna polja potujejo moji pogledi ter se ustavljajo na skalnih vrhovih tvojih gora. O naj ti v tej prispodobi vedno sledč tvoji sinovi in hčere! Kot cvetno polje naj jim žari srce v ljubezni do tebe in kot skalni orjaki, polni levjega poguma, naj te branijo, kadar ti preti nevarnost od sovraga! Zemlja rodna! Ti nimaš Efijalta. Kdor se ti izneveri, ni tvoj, ni naš, ni naš! Zemlja moja rodna! S solzami poškropljena, z znojem prepojena, ti blažena, ti sveta, zdrava, zdrava...! O Ksaver Meško: Melanholija. iz blede mesečine me gleda tvoj beli obraz, in ves je trpeč in otožen njegov nekdaj solnčni izraz. Pred tvojim trpečim pogledom na prsi sklonim glavo in v boli pekoči zakrijem obraz si z drhtečo roko. O vem, kdo te je razžalil, o vem, kdo ti je ranil srce! Ko mogle zaceliti rano bi vroče moje solze! J »Odpusti!« — kolikrat prosil — a ti me gladiš in molčiš in vsako se noč mi prikažeš, s seboj me li v grob želiš? O, saj se ne branim. Ne, rad še s teboj v mračno večnost grem, saj vendar vse dni in noči tu v kesanju pekočem mrem. Ko ležem v večno spanje, odpuščen bo morda mi greh, in v večnosti morda osreči . srebrni spet me tvoj smeh. O Ksaver Meško: En večer V tujini. Naposled sem bil srečno v vlaku. V Dravogradu namreč, v tej slikoviti soteski. Nemec, ki je bil videl mnogo sveta, jo je imenoval »slovenski Engadin«. Še so stali ob progi gospod načelnik po* staje z gospo soprogo in mlado služkinjo. In mi mahali v, slovo in jaz njim. Pa smo se peljali na Nemško, v Labodsko dolino. Toliko da smo bili iz postaje in preko drav* skega mosta, sta prišla v voz dva mlada nemška orožnika. Četovodja, velik, krasen fant v elegantni uniformi, ki mu je bila kakor vlita na vitko telo, se je opravičil z veliko' prijaznostjo in izredno fineso, da mi je prilepil v potni list kolek za 60 Din, ko bi mi bil lahko samo za 20 Din. »Gospod na* čelnik postaje« — v veliki svoji ljubeznjivosti mi je gospod preskrbel vizum in vozni listek — mi je rekel samo: »Prosim vizum za nekega gospoda.« Ker se je mudilo, sem kar prilepil navadni kolek in pritisnil pečat. Šele potem sem pogledal spredaj sliko in videl, da ste duhovnik. Vam bi bil lahko dal kolek samo za 2 šilinga 60 grošev. Oprostite to pomoto.« — »Ni taka nesreča. Da je le vse v redu.« — Bomo pa ob drugi priložnosti to popra* vili. Saj se boste še kdaj peljali?« — »Če Bog da, bom.« — Pa smo se do prve postaje v Avstriji pogovarjali prav prijateljski. In sem mislil: »Kako se časi spreminjajo!« — Čudil sem se, v kaki temi so bile vse avstrijske postaje. Vidi se, da država izredno varčuje. Celo v Št. Andražu, mestna postaja, popolnoma v temi! In pot proti mestu, dobre četrt ure, povsem brez luči. Le s hriba ob mestu so žarela v noč jasno razsvetljena okna visokega jezuitskega samostana, bivše rezidence Slomškove. Dve turistinji, ena stara, druga mlada, lepa nobena, sta šli za menoj in si svetili z električno svetiljko. Pred menoj so peli fantje. Proti mestu sta me turistinji prehiteli. Kjer se cepi pešpot od ceste, me počakali in vprašali, kod naj gresta. Menda sta postali nalašč, da bi gruča pojočih fan? tov odšla nekoliko naprej. Tudi jaz sem zaradi njih stopal počasi. V samostanu je stari brat, ki me je sprejel in me spremil v sobico, hotel zapreti okno.'Pa sem branil: »Pustite prosim, tako krasen zrak je zunaj. In ni nevarnosti, da bi prišel kdo noten krog in krog smo zazidani — in mlado dekle tudi nisem«; a to zadnje sem le na tihem mislil. Brat mi je prijazno želel lahko noč in skoraj neslišno izginil. Še nekaj časa sem stal pri odprtem oknu, po? slušal šumenje Labode, bolestno se lomeče spodaj ob žagi, in strmel v temno morje noči, v katerem je gorela še tu tam drobna luč, kakor bi brleli do? gorevajoči svetiljniki na nevidnih, v tem tihem oceanu razmetanih in tonečih otokih. V samostanu je bilo tiho in mirno, kakor da je vse izumrlo. Samo ura na hodniku je v enakomernih presledkih bila četrti in polure. Proti desetim sem legel, a še dokaj časa ne zaspal. Pod samostanom, menda v gostilni so še peli fantje. Ob zvokih pesmi me je objel spanec, še v spanje mi je zvenela precej težka nemška pesem, od daleč ne mehka in krasna in se s tako milino in sladkostjo prelivajoča v srce kakor naše slovenske pesmi. Nenadoma sem sc zbudil. Zdramil me je ču? den krik, nesoč se skoraj grozno skozi tiho samoto polnoči — le Laboda je šumela ob žagi — zategel, nekako jokajoč krik, s težavo se trgajoč i;z stisnje? nega, izsušenega in onemoglega grla: »O—o—o ... halo—o, halo—o ... o—o—o ...« V mestni cerkvi je otožno bilo plat zvona. »Gori!« mi je bolno zarezalo v misli, kakor bi jih bila predrla bodeča puščica. Prestrašen sem odprl oči — glej, ves strop nad menoj jasno raz* svetljen! Planil sem pokonci. Skozi na široko odprto okno sem zagledal na polju pod samostanom ogromno grmado; dva blesteča, široka jezika sta pred mračnim ozadjem Golice, vzpenjajoče se iz* nad doline kakor velikanska, gori topo zaokrožena Ga. Olga Huringova. kulisa, požrešno sikala proti tcmno*sinjemu nebu, na redko ozaljšanemu z bledimi zvezdami. Gorelo je pač gospodarsko poslopje, slama in seno. Iz sosedne hiše so lizali tudi že kratki plameni iznad slemena, kakor bi si šele iskali in utirali pot. Pra* sketanje gorečih tramov se je mešalo z cnozvoč* nim šumenjem Labode; vmes na smrt obupni klic: »O—o—o—o ... halo—o ... o—o—o ...«, čisto že toneč v grozi, pojemajoč od utrujenosti, plat zvona — sicer nikakega glasu. Kar je zarezal skozi noč zategel žvižg; takoj nato je zaklicala trobenta gasilcev. Še nekaj trenutkov — na cesti je zaropotal motocikel, za njim drugi; avto je s kratkim, glu* šečim vzklikom zatulil v noč, voz je zaropotal na cesti. Tisti obupni krik je povsem utihnil; le zvon iz stolpa mestne cerkve je udarjal še venomer, otožno in bolestno, budee, na pomoč kličoč. Pesmi, ki me je spremljala ves večer, mi zve* nela v prvo spanje in sanje, ni bilo več slišati... Nem, s težkim srcem sem zrl na veličastno* strašno grmado sredi polja in si v mislih govoril: »Kako blizu skupaj sta v življenju dostikrat pesem in gorje, radost in solze ...« ed svetovno vojno se je zbudila v nas narodna zavest v toliki meri, kakor že dolgo ne po* prej. Tedaj smo čutili, da se v nas pretaka slovan* ska kri in hudo nam je bilo pri srcu, ko so nas naši gospodarji, zagrizeni sovražniki slovanstva, šiloma tirali v boj proti rodnemu bratu. Medsebojna poli* tična nesoglasja so tačas med nami ponehala, brat* ska ljubezen se je pojavila z vso ognjevitostjo in postali smo složni, edini. Čut narodnosti je prikipel do vrhunca in raztrgali smo spone, v katerih so nas tiščali privite stoletja mogotci. Postalo nam je sveto nad vse, kar je slovanskega. — Tako torej med vojno! — Po svetovni vojni pa je žal vsa ta naša navdušenost jela polagoma pojemati in po* stali smo narodno nekam hladni. Menili smo, da nam zdaj, ko živimo v lastni državi, ni več treba gojiti svojega narodnega čuta. Skoraj bi se bilo bati, da postanemo narodno indiferentni. K sreči temu ni bilo tako. Narodnostni čut v nas vendar O A. Sič: Vesel pojav. r ■ / ■ ■ ■ "■ — 53 — , še ni zamrl. Ljubezen do rodne grude klije v prsih nas vseh slej ko prej in stopa vidno na dan, kadar se nam nudi primerna prilika. In to so prve po? kazale naše žene in dekleta. V svojih domovih so sc jele otresati tuje navlake. Peiilo, oprava in tudi > svoja oblačila so si pričele okrašati po vzorcih onih vezenin, ki so jih pred davnimi časi z nepo? pisno vnemo vstvarjale naše častitljive prababice. In sedaj ni skoro slovenske hiše, ki bi se ne mogla ponašati s to prekrasno domačo vezno umetnostjo izza davno pretekle dobe. Obenem pa se je med nami pojavila želja po naši domači umetnosti sploh. Pričeli so opremljati svoje domove s kmečko opravo, ki jo nahajamo sicer po redko, a vendar le še po gorenjskih kmečkih hišah. Saj je pa ta oprava tudi lepa in napravi na vsakega, ki vstopi v kmečko hišo nad vse prijeten vtis, ker se v taki hiši počuti povse domačega. V kmečkih hišah sicer ne najdeš vse opreme, ki jo zahteva današnji čas. Vendar se da le?ta vse? stransko izpopolniti. Iz skrinj in kmečkih kuhinj« skih marajn je mogoče prav dobro izvesti kre? dence; žličniki in celo zibelka sc morejo uporabiti za stojala za rože, razna stara svetila pa se dajo opremiti z električnimi žarnicami. Oprava je tako postala komfortna ter odgovarja sedanjim zahte? vam. Malenkost je tudi postaviti v sobo kmečko peč s široko klopjo krog nje, na obstoječi navadni strop pa pritrditi lesenega. Če nabiješ potem na vrata še lepo izdelane pocinjene pante, držaj in kljuke, nad vrata pa pritrdiš ozko polico, je krneč? ka »hiša« gotova. Tako opremljene jedilnice dobiš danes po naših mestnih hišah in vilah ter tudi po starih graščinah, vedno tam, kjer gospodarita mož in žena, zavedna Slovenca. Tu dobiš tudi spalnice, opremljene s pohištvom po kmečkih vzorcih. Slovensko narodno umetnost pa vidimo upo? rabljeno danes tudi pri raznih obrtih, pri stavbar? stvu, soboslikarstvu, v umetniškem tisku in dru? god. In to je vesel pojav, ki priča jasno, da je na? rodni ponos v nas šc vedno globoko vkoreninjen in ni ga sovražnika, ki bi ga mogel zatreti. Zato posnemajmo one, ki nimajo svoje narodnosti le na jeziku, marveč jo kažejo tudi z dejanji. O—— B. Andoljšek: Boji za Dnago. Idealna naša Družba sv. C. in M., ki s skrbjo opazuje vsako gibanje naših obmejnih bratov in ki je v prospch teh trpinov izvršila ogromno delo, je podpisanega naprosila, naj bi otel pozab« ljcnju spomine onih strahovitih bojev, ki smo jih bojevali narodnjaki v prvi vrsti z odpadniki, s fanatičnimi Nemci iz Kočevja samega in z nem« škim vladnim aparatom. Minulo bo v kratkem 40 let, ko se je Germanija stresla v svojih tečajih in napovedala boj slovenski Dragi. Živci so se mi že zdavna umirili, zato gledam zdaj s kritičnim očesom na ono umazano gonjo in se ne morem načuditi, da je vse, kar je mislilo in čutilo nemško, od preprostega odpadnika do mogočnega dvornega svetnika, hotelo priklopiti 5 revnih vasi nemškemu taboru. O, ko bi bili Slovenci tako vztrajni in po« nosni na svojo narodnost, bi bilo tudi pri nas vse drugače. Nemci sami bi nas bolj vpoštevali. Vse zagrizeno nemško časopisje iz Rajha in avstrijsko je bilo na nogah. Dokazovali so, da je Draga nemško ozemlje in udrihali po Slovencih, zlasti po meni, ker sem se jim zdel zelo nevaren. Mi smo odgovarjali v »Slov. Narodu« in »Slovencu«. Ni’se torej čuditi, da so mene ljubljanski nemški vodi« tel j i dobro poznali. V Avrovi nemški sobi so kovali načrte proti meni. Posebno sovražna sta mi bila dvorni svetnik Schcmmerl in profesor Binder. No in zdaj k stvari sami! / V ozki gorski dolini med Loškim potokom in hrvaškim Čabrom stoje vasi: Lazeč, Podpreska, Draga, Srednja vas in Trava. Ribničani pravijo tem krajem »bajte«. Ljudstvo je revno. Ljudje so begali za zaslužkom po svetu; prav mnogo se jih je izselilo v Ameriko. Naštete vasi pripadajo kočevskemu okraj* nemu glavarstvu, a so od mesta oddaljene_8 ur. Matko Kante. Prebivalci teh krajev nimajo stika s pristnimi Ko* čevarji. Loči jih velikanski pragozd kneza Auer* sperga. Od nekdaj je bila Draga slovenska žup» nija; občina je imela slovenske župane in utra* kvistična šola večinoma slovenske učitelje. Vašča* ni so bili dobri, postrežljivi ljudje. Potrebno je, da povdarjam: prebivalci teh vasi ne poznajo nemškega očenaša. Da bi prikrajšali siromakom pot k oblastnijam, smo se trudili, da bi občino Drago priklopili ribniškemu sodnemu okraju. V tistih časih pa je že prihrumel nemški »der Drang nach Osten« tudi v Drago in vse naše ogromno delo je splavalo po vodi. Nemci so smatrali Drago za »deutsches Ge.biet« in bognedaj stika s sloven* skim sodiščem. Sadovi hujskanja iz Kočevja so sc kmalu pokazali. Že smo imeli celo vrsto odpad; nikov, pristnih Slovencev. V odpadniških hišah je mrgolelo nemških knjig. Prej mirni občani so si postali med seboj strastni nasprotniki. Da tudi na zunaj pokažejo pristno germansko barvo, so prekrščevali svoje slovenske priimke: Wehsell, Warthol, Jeschev> nigg, Pospischill, Knavss, Mieheltschitz itd. Kaj ne, pristni Germani! In ti odpadniki so bili naj; hujši naši nasprotniki. Nismo klonili hrbta tem zapeljanim Slovencem, zato je nastal boj, strasten boj. In v to razburkano morje je prijadrala moja ladjica januarja 1890. leta. Boj za šolo. — Leta 1883. je bil izdal deželni šolski svet nad vse značilni odlok, da se morajo deliti otroci na dvojezični enorazrednici po narodnosti. Okrajni glavar Kočevar je bil pre* vdaren mož, tako tudi okrajni šolski nadzornik, profesor Komljanec; zato odloka nista izvršila. Naslednik njegov dr. Thomann pl. Montalmar, ambiciozen in častihlepen mož, je brž vstregel nemškim bojnim društvom in zahteval od Kom« ljanca izvršitev prej omenjenega ukaza. Narodni in značajni nadzornik se ni uklonil, zato je bil kratkomalo odstavljen, še pred mojim dohodom v Drago. Služba je hila razpisana, kompetenta no* benega. Pa mi je prigovarjal ribniški sodnik Višni* kar, naj prosim za mesto. Hrabrili so me s pismi tudi dr. Josip Vošnjak, dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Bleiweis in me naposled pregovorili, da sem vložil prošnjo, ki je dr. Thomanna spravila v veliko zadrego. Iskal je nemškega učitelja; našel ga ni. Glavar je 3 mesece zadrževal rešitev moje pro* šnje. Poklical me je dr. Vošnjak v Ljubljano in me peljal v avdijenco k deželnemu predsedniku baronu Winklerju, ki se je nemalo čudil, da še nimam v rokah dekreta. Bil sem takrat provizo* ričen. V teku 8 dni sem ga prejel, pa kako? Tho* mann mi ga ni poslal po predpisanem uradnem potu, pač pa po šolskem vodstvu. V dekretu sem eital uvodne besede: »iiber hdhere Ermachtigung«. Kaj naj zdaj storim? Okrajni šolski svet v Radov* ljici me ni hotel razrešiti službe, češ, on o mojem imenovanju ničesar ne ve. Zopet me je bil poklical dr. Vošnjak in zopet me je peljal v avdijenco. Obračun s Thomannom je bil kratek. Dobil je nos, jaz pa sem bil razrešen službe v Bohinju. Post tot discrimina rerum sem jo končno vendarle pri-mahal v Drago. V pisarni me je že čakal prej citirani odlok, ki da ga moram izvršiti »bei son* stiger eigener Verantwortung«. Nikoli ne pozabim, kakšen je bil boj pred šolo, ko sem izpraševal starše, v kateri oddelek naj vpišem otroke. Zapeljani Slovenci so mislili, da bodo vsi otroci v nemškem oddelku. Toda zavedni možje so se držali. Oba oddelka sta bila nekako enako močna. In posledica tega nenarav* nega deljenja? Šola v Dragi je postala unicum, morda na celem svetu, v zasmeh pedagogiki. Takoj sta bila dekretirana nadzornik Jeršinovic za slo* venski in gimn. ravnatelj Wolsegger za nemški oddelek. Ta naj bi imela mene šikanirati, pa zrno* til se je zviti Thomann. Oba sta bila poštenjaka. In zdaj pouk v nemškem oddelku. Ubogi otroci! Začel sem z nemščino; nobeden me ni razumel; kočevščine nisem znal. Zapeljanci so zahtevah da se moram navtiditi kočevskega narečja. Vsluž* benci kneza Auersperga so povsod vohunili; orož* niki so mi bili vedno za petami in vsako mojo izgovorjeno besedo dcnuncirali v Kočevje. Častno izjemo je delal zavedni orožniški postajevodja Tvan Drinovec, ki živi v pokoju v Kranju. Čast temu možu! Nisem vedel, kaj vse se godi za mojim hrbtom. Thomann je zbiral naročene de* nunciacije in — znašel sem se v disciplinarni pre* iskavi. Dobri Komljanec me je brzojavno obvestil, da pride v Drago deželni šolski nadzornik Šuman. Prišel je in nadzoroval v nemškem oddelku. Obravnaval sem berilce »Der beladene Esel«. V njem se nahaja stavek: »der Esel strauchelte und fiel ins Wasser«. Trcbalo je stavek posloveniti. Hitro sem rekel: osel se je spodtaknil in padel v vodo. Šuman hud, da si drznem slovensko govoriti. »Ne gre drugače« sem mirno odgovoril. Ni verjel, da so otroci razumeli. In razvil se je med'otroci in Šumanom naslednji dialog. Šu* man: Wer hat das verstanden? — Otroci vsi roke kvišku: Vsi, vsi! — Šuman: Wer ist der beste Schiiler? — Otroci: Pospišil. — Šuman: Wieder* hole den Satz in deiner Sprache! — Pospišil:. Ažele trčen an grčen at file r s bos* ser. — Tableau! Šuman je prasnil v smeh in ž njim otroci, jaz pa sem se zadovoljno muzal. Ko* čevski stavek sem mu moral napisati, da ga je spravil v listnico. Po nadzorovanju sva šla v pisar* no. In tu sem moral poslušati svoje grehe. Držal se je uradno resno; slovenske besede ni izpre* govoril z mano. In kaj sem bil zakrivil? Prepove* dal sem bil nemške molitvenike, pa razdeljeval tiste, ki jih je poslala Družba sv. C. in M. Nisem tajil, pa trdo povdarjal, da otroci ne znajo nemško. »S takim postopanjem žalite nemške starše.« — »Poznam samo enega Nemca, Wiederwola, pa še ta zna slovensko.« — »Zakaj ne občujete z ljudmi kočevsko?« —- »To se mi upira. Naše lepe sloven* ščine ne bom mrcvaril s kočevskim narečjem?« — »Zakaj prirejate samo slovenske veselice, besede, predavanja?« — »Kot slovenski učitelj vendar ne bom služil šulferajnu.« — »Zakaj ne molite v nemškem oddelku nemško?« — »Očcnaš spada v področje kateheta in ne v moje.« — »Zakaj ste vsak teden v Loškem potoku?« — To vprašanje mi je zavrelo kri, ker se mi je jemala osebna pro* stost. Odgovoril sem precej trdo. »Zato, da se mi ) p ušesa ohlade in pa da sem med Slovenci.« In še več takih lapalij mi je našteval. Priznati pa moram Šumanu, da je vestno beležil moje včasih precej pikre odgovore. Zapisnik sva podpisala oba ob 10 zvečer. O pouku samem, ni črhnil besede. Čez dober mesec, mi piše še živeči, narodni in idealni Gdč. Helena Bavdekova. gospod, msgr. Tomo Zupan, da je deželni šolski svet odobril moje metodično postopanje in mi nakazal nagrado 33 gld. za »sehr gute Unterrichts* erfolge und Mehrleistung,« o čemer me je moral Thomann uradno obvestiti. Tak je bil končni izid moje mučne disciplinarne preiskave. Zame časten, za glavarja blamaža. Značilno za takratne razmere je to, da niti Wolsegger niti Jeršinovic nista vedela, da sem bil v preiskavi. Sila rodi vedno odpor. Pa sem si mislil: »Kaj nam pa morejo?« Podvojil sem narodno delo. Pri* rejal sem zelo pogosto narodne veselice za Družbo sv. C. in M. Pri tej priliki ne smem pozabiti onih idealnih in požrtvovalnih ljudi, ki so me zvesto podpirali. Mlada, vrlo nadarjena Zofka Kvedrova, poznejša pisateljica, mi je bila desna roka. Zal, da je ta umetnica morala že umreti. Pod imenom ljudski tribun splošno znani lesni industrijalec Ivan Rus iz Loškega potoka je bil velik pobornik narodne misli; vneti trgovec Lavrič (Kapec), uči* tel ja Mihael Vrbič in Andrej Cvar, lesni trgovec Lušin in drugi so z vnemo propagirali narodno idejo v Dragi. Čast Vam, mrtvim slava! To naše delo je dr. Thomann, kljub svojemu porazu, vendarle z jezo v srcu opazoval. Ker s preiskavami ni šlo, se je zatekel po svojih trabant tih k časopisju, češ, Andoljška treba iz Drage na vsak način pregnati. Pa tudi tukaj ni šlo. Sit več* nega preganjanja, sem po 7 letih prosil za drugo služho in jo tudi dobil. Boj za cerkev. — V zasledovanju svojih smotrov so Nemci res mojstri. Vse vidijo, ničesar ne pozabijo, da dosežejo svoj uspeh. Župnija Draga je bila ves čas nje obstoja slovenska posest. Kako doseči, da se bo v cerkvi nemško molilo in pelo — to vprašanje je bilo zanje sicer trdo, ali t poskusili so vse, da ga povoljno rešijo. Začeli so pri šoli, češ, nemški oddelek je tukaj, torej je jasno, da mora vodja nemško moliti z otroki. Jaz se tozadevnim pozivom nisem nikdar uklonil, tako tudi ne, da bi kot vodja cerkvenega petja učil in * pel pri božji službi nemške pesmi. Zopet tožbe proti meni. Nič niso zalegle. Zdaj so navalili na vzornega, narodnega duhovnika Frana Kadunca s prošnjo, naj vsaj enkrat v mesecu nemško pro* poveduje. Ker tudi tukaj niso nič opravili, so ga. grdo obrekovali ne samo po časopisju, ampak tudi pri knezoškofu dr. Misii, ki je osebno prišel v Drago in zasliševal stranke. Vsi narodnjaki so branili čast tako hudo preganjanega duhovnika. Knezoškof je napravil prav salomonsko razsodbo. Administratorja Kadunea ni hotel nastaviti za župnika ter ga je premestil v Krašnjo; odpadnikom pa tudi ni ustregel, ker je poslal v Drago drugega slovenskega duhovnika. V cerkvi je ostalo vse pri starem. »Nemci« so bili za eno blamažo bogatejši. Boj za občino. To poglavje je zelo oba širno. Ker ni prostora, treba, da objavim najvaž* nejše. Županoval je v mojem času Pavel Turk, heroj, narodni mučenik, ki bi zaslužil posebnega, odlikovanja. Toda ne. potrebuje ga več; mož spi smrtno spanje. Nič manj kakor 17 velikih pravd so mu obesili na vrat germanizatorji. Dr. Slane je bil njegov zastopnik. Vse pravde je dobil in izšel iz njih čist in poštenjak. Pomagal sem mu tajni* kovati. Seveda vse v slovenskem jeziku. Glavar mi je prepovedal tajništvo, češ, »dah das Amt eines Lehrers mit dem eines Gemeindesekretiirs nicht vereinbar sei.« Županu ni hotel več pošiljati uradnih dopisov, ampak jih je naslovil na prvega svetovalca Miheliča v Podpreski. Ta novi ferman nas je zadel v živo. Sestavili smo ostro pritožbo,, ki sem jo nesel s svojim zvestim spremljevalcem dr. Vošnjakom deželnemu predsedniku baronu Winklerju. Blagi mož je zvesto poslušal našo pri* tožbo in mi rekel doslovnp v lepi slovenščini: »Kjer učitelji tajnikujejo, tam je red v občini. Vrnite se v Drago in opravljajte svoj posel, kakor dozdaj. Županu povejte, da bo zopet prejemal uradne spise.« In to se je takoj zgodilo. Culi smo pozneje, da je bil dobil dr. Thomann velik, toda zaslužen ukor. Po mojem odhodu iz Drage je le malo časa vladala sloga. Naposled se je tudi naveličal večnih bojev Turk sam, prodal je svoje posestvo in se preselil v Ljubljano, kjer je umrl. Slava mu! Na* ravno je, da sem se vedno in povsod zanimal za življenje naših rojakov v Dragi. Ko nas je Jugo* slavija rešila, ni bilo srečnejšega človeka od mene. Iz prijazne Litije sem vzklikal: Rešeni ste Slovenci, ki ste toliko trpeli v Dragi. Nemški Schulverein in Slovenci na Kočevskem. Do 60. let preteklega stoletja so živeli nemški Kočevarji skoraj neopaženi v svojem kotu. Malokdo, ki je živel dalje od Ljubljane, je imel kaj več znanja o tem ljudstvu, ki životari na sko* pih kraških tleh sredi ogromne gozdne veleposesti kneza Auersperga. Šele študije njegove govorice po prof. K. J. Schroeerju 1. 1867. so opozorile nem* ški svet tudi na mali otoček tedaj vsemogočnega nemškega naroda. To odkritje je bilo tembolj do* brodošlo, ker so se začela ob istem času kranjske* mu nemštvu, ki je dotlej slonelo zgolj na malo* številnih veleposestnikih in plemičih, po napredu* joči demokratizaciji izmikati tla; saj je število preprostih kočevskih kmetov dalo kar dve tretjini vseh Nemcev na Kranjskem. Nemški liberalizem, ki je odrekal nenemškim narodom v Avstriji enakopravnost v vseh pano* gah javnega življenja, samo da zasigura Nemcem vlado v državi za vselej, si je odslej z vso vnemo prizadeval, da pomore preko Kočevarjev nemški oligarhiji na Kranjskem zopet na noge. Okvir tega koledarja bi bil prekoračen, ako bi se hoteli ustav* ljati na vseh poljih, ki so prišla pri tem v poštev. Pomuditi se hočemo le ob eni panogi, to je šolski, R.: ki je v njo morala — na kranjskih tleh — poseči tudi naša Družba sv. Cirila in Metoda, katere du= ševni oec, gospod Ivan Vrhovnik, župnik v poko* ju, je dosegel letos 75 let z delom in uspehi obilno blagoslovljenega življenja. Ta enostranska slika pa bo vendar toliko jasna, da bo mogoče spoznati v Dr. Anton Schiffrer. vse potankosti način in pota, ki se jih je posluze* valo nemštvo. Prvi lepi dar je prišel mali peščici Kočevarjev v obliki državne nižje gimnazije v Kočevju. Dobili so jo leta 1872., ko je bilo nemštvo na vrhuncu svoje moči in je zapostavljanje Slovanov doseglo najvišjo mero. Kaj je pomenila za Kočevarje, ki jim je dotlej primanjkovalo duševnih delavcev, bi bilo odveč razpravljati. Na to gimnazijo je prišla službovat iz nemške Avstrije vrsta profesorjev, ki si je pridobila za obči podvig kočevstva nemalih zaslug. Omeniti hočemo le- troje glavnih imen: B. Knapp, J. Obergfoll in P. Wolsegger. Velenem* ško prenapetost prvega nam je klasično opisal Janez Trdina v svojih »Bahovih huzarjih« z reške gimnazije pod imenom Bena Hukepak. Na predlog Benedikta Knappa je bil v kočevskem mestu usta* novljen otroški vrtec z nalogo, da pripravlja deeo slovenskih delavcev za nemške šole, pod njegovim vodstvom je v tujini obogateli Kočevar Janez Stampfl leta 1880. izdal ustanovo za 47 kočevskih srednješolcev in visokošolcev. On je tudi bil, ki je uvedel bojno društvo »Deutscher Schulverein« na Kočevsko. Obergfoll in Wolsegger sta si pridobila mnogo zaslug tudi v raziskavanju kočevske zgo* dovine. Kakor povsod na Kranjskem, tako so tudi redko naseljeni kočevski kraji imeli tedaj še prav malo osnovnih šol, saj je bila šele 1869 upeljana splošna šolska obveznost. Težak je bil ta prehod od duševnega varuštva do smotreneea razmaha prave ljudske prosvete in vzgoje, zato so šole v okviru deželnega gospodarstva a državnega stro* kovnega nadzorstva rastle kaj počasi. Leta 1870. je imela Kranjska skupaj 204 javne osnovne šole z 276 razredi, do leta 1880., torej po desetih letih nove šolske ere, pa se je število šol dvignilo za 50, število razredov pa za 138; poleg tega je bilo še 10 zasebnih in 25 zasilnih šol, torej skupaj 289 šol. Kljub temu so kranjski Nemci, ki so tedaj po uradnem ljudskem štetju šteli 6.2% vsega prebi* valstva dežele, že imeli 17 šol z nemškim učnim jezikom ali 6.6% vseh osnovnih šol. Ta tempo pa Nemcem ni bil po godu. Zato so z velikim veseljem sprejeli leta 1880. vest o po* sebnem nacionalnem šolskem društvu. Čim je bil »Deutscher Schulverein« ustanovljen, že je obrnil svojo pozornost na jezikovni otok Kočevarjev. V avgustu 1881 je po prizadevanju B. Knappa dobilo kočevsko mesto že svojo podružnico tega bojnega društva. V prihodnjem letu pa je Schulverein naj« prej ustanovil v Kočevju lesno«obrtno šolo, ki je bila kmalu podržavljena, a svojega namena ni mo« gla doseči v najmanjši meri: en strokovni učitelj je imel po dva učenca, medtem ko je sosednja Ribnica s svojo svetovnoznano suho robo ostala brez take šole. Istočasno si je stavil Schulverein nalogo, da zatakne sicer prostranemu, a redko naseljenemu kočevskemu jezikovnemu otoku mejne kole čim« dalje ven na slovenska tla.Vrgel se je na točke, kjer ni bilo zakonito predpisanih pogojev, da bi zrastle deželne osnovne šole nemškega učnega je« zika, in tam s svojimi društvenimi šolami razpre« del kakor velika hobotnica lovke proti slovenskim hišam in družinam. Leta 1881. je Schulverein kupil hišo na vino« rodnem Maverlenu, jo preuredil in otvoril s pri« hodnjim šolskim letom prvo društveno' nemško šolo na Kočevskem. Kako daleč je bila ta šola iz« postavljena na slovenska tla, nam priča dejstvo, da ni mogla biti nikoli podržavljena, ker kljub sil« nim naporom ni nikdar dosegla predpisanega šte« vila otrok. Na sosednjem Ovčjaku je zrastla 1885 druga schulvereinska šola; ker je naj višji prispe« vek zanjo prišel iz daljnega mesta Mainza, je no« sila ime »Mainzer Hof«. Stavbišče za šolo v Grča« ricah je 1883. kupil J. Stampfl, poslopje je sezidal Schulverein. Na Škrilu je društvo ustanovilo šolo leta 1888., da germanizira kraje nad Kolpo. Pred vojno je tu n. pr. služboval učitelj S., ki je pri« segel, da v svojem življenju ne zine slovenske be« sedice in če so slovenske matere hotele vpisati svojo deco v to šolo, so si morale poiskati nem« škega tolmača. Temu primerno se je razšopirila nemščina tudi v župni cerkvi na sosednjem Zdi* hov ju. Drugačen je bil postopek Schulvereina tam, kjer so šolo že imeli. Na meji Suhe Krajine stoječa mešana vas Smuka se je 1879. v šolskem oziru od* cepila od Starega loga, lastno šolsko poslopje pa je dobila letal882.; dočim je dežela prispevala 400 goldinarjev, je pa dal Schulverein tisočak pod po* gojem, da bo učni jezik izključno in vedno nem? ški. V Poljanah blizu dolenjskih Toplic so dali Schulvereinovci iz kočevskega mesta pobudo, da se šolsko poslopje predela. »V ta namen je dal Schulverein 1000 gld., ki jih občini ni treba vrniti, niti plačevati obresti, dokler ostane učni jezik iz* ključno nemški«, tako piše o. Florentin Hrovat. Posledice te schulvereinske politike so se kmalu pokazale tudi v cerkvi: še 1885. so bile v Poljanah pridige vsako drugo nedeljo slovenske, pred vojno pa se je slišala slovenska beseda le še ob Mariji* nih praznikih v božjepotni podružnici na Griču. Tudi v notranjosti kočevskega jezikovnega otoka je bilo opažati po ustanovitvi Schulvereina v šolski politiki veliko živahnost. Kjerkoli se je kak del občine odločil, da si ustanovi šolo, vselej se je sezidalo poslopje ali na stroške ali vsaj ob izdatni podpori Schulvereinovi. Mnogokje so bile občine deležne celo osebne podpore avstrijskega cesarja samega, saj je ta vselej rad poudarjal, da je nemški knez. Mnoge šole so zvišale število raz* redov; pri razširjenju prostorov v ta namen je bila schulvereinska podpora vselej na razpolago. Pa tudi sami Kočevarji so pokazali včasi mnogo po* žrtvovalnosti: v Svetlem potoku je n. pr. obstojala ustanova nekega domačina, iz katere so dobivali šolarji vsa potrebna učila. Važno razdobje v zgodovini šolstva na Kočev* skem pomeni leto 1890., ko je zadeva šole v Dragi zainteresirala i nemški Dunaj i slovensko Ljubija* no (deželni zbor). Leta 1880. so ugotovili v Bajtah, to je v občinah Dragi in Travi, le 16,2 °/o ljudi nem* ...... , ■ ... , - . ... ., ■ . ,... — 67 — škega občevalnega jezika, in vendar se je radi te male manjšine morala v dobi 1879—1883 vsa žup? nija podvreči skoraj čisto nemškemu šolskemu pouku. Ko so potem hoteli šolo razdeliti na sloven? ski in nemški oddelek in se je pokazalo, da nem? ških otrok ni dovolj, so napravili slovenski nižji, a nemški višji oddelek. Seveda učni uspehi v taki šoli niso mogli biti povoljni. Zato je 1. 1886. ime? novani okr. šolski nadz. Josip Komljanec, profesor slovenščine in katehet na kočevski gimnaziji, vpe? ljal pretežno slovenski učni jezik. Toda nastopil je nemški bojni aparat in nadzornik je bil 1. 1889. nenadno odstavljen na direkten ukaz naučnega ministra z Dunaja. (Glej članek »Boji za Drago«.) Tudi učitelj v Štalcarjih, ki se je hotel ozirati na velik del nemščine nezmožnih otrok, bi bil kmalu odpuščen iz službe. Doslej je bilo vse šolstvo kočevskega politič? nega okraja, kakor drugod, v rokah enega okraj? nega šolskega nadzornika. Leta 1890. pa je zadeva dragarske šole dala vladi povod, da je okraj razde? lil na dvoje nadzorništev, slovensko in nemško; leto pozneje se je delila tudi okrajna učiteljska knjižnica. Šola v Dragi je prišla s tem z dežja pod kap; bila je razdeljena na slovenski in nemški oddelek z obligatnim poukom drugega deželnega jezika, imela pa je za oba oddelka enega učitelja, a — dva nadzornika. Spočetka so bili učitelji Slovenci, po silni gonji, ki jo je vprizorilo nemštvo, pa je postal položaj vsakega Slovenca nemogoč, umaknili so se od Schulvereina podpiranemu Nemcu. Ko pa je stopilo na dan vprašanje, da se šola razširi na dva razreda in dobi za učitelja tudi enega Slovenca, tedaj so si po nemških mahinacijah Travljanci ustanovili brez oblastnega dovoljenja brž lastno enorazrednico in s tem odvrnili »slovensko nevar? nost« v Dragi. Naščuvani od učitelja so otroci nemškega oddelka slovensko deco vedno pretepa? vali, odraslim pa kričali »Heil«. Da, par let pred vojno Nemci tudi z deželno nemško šok> niso bili več zadovoljni in so otvorili v Dragi poseben schub vereinski razred; 1. 1913. je bila v pripravi tudi schulvereinska šola v Srednji vasi pri Travi. Silni pritisk vladnega, schulvereinskega in Auersper* govega aparata na »Bajtarje« se kaže posebno Ga. Ana Hinlovernikova. jasno v tem, da so leta 1910. našteli med tamoš* njim našim ljudstvom1 52,8 % ljudi nemškega obče* vatnega jezika. Ker pa nemščine v resnici le ni bilo mogoče udomačiti, je dragarska cerkev ostala ven* dar vedno slovenska. Pač pa se je posrečilo Nem* cem dobiti v roke obe občini in jih držati s po? močjo vinarskih davkoplačevalcev?volilcev iz ko? čevskega mesta vse do poloma. Že slučaj odstavitve nadzornika Komljanca leta 1889. je pokazal, da je imela dunajska vlada s kranjskimi Nemci prav tesne neposredne zveze. To razmerje med uradno Avstrijo in bojnim nem? štvom je postalo od leta do leta intimnejše in tako je rastel našim Nemcem vedno večji pogum. S podvojenimi silami so se vrgli na germanizatorno delo posebno znamenitega leta 1908., ko so si dne 4. januarja ustanovili Nemški narodni svet za Kranjsko. In avstrijska vlada je vsa stremljenja krepko podpirala (20. IX. 1908); z vso uslužnostjo je rešila vsak predlog, ki je prišel iz nemških vrst. Ker se je sistemiziran j e posebnega nemškega okrajnega šolskega nadzornika 1. 1890. prav dobro obneslo — prvi nadzornik je bil ravnatelj Wolseg? ger, kot eden zadnjih je tod paševal Rudolf E. Peerz — so 1. 1909. dobile kranjske nemške šole celo posebnega deželnega šolskega nadzornika v osebi profesorja dr. Albina Belarja. Oba nadzor?-nika sta bila zvesta, od države plačana izvrševalca vseh teženj nemških boinih organizacij. Pred in? teresi njune germanizujoče šolske politike so mo? rali slovenski šolski nadzorniki, oziroma šolski sveti vselej upogniti hrbet. Kako daleč je segalo njuno delo, nam kaže vprašanje slovenske šole na Uršnih selih pri Toplicah, ki ni moglo priti do rešitve. Da je šlo to zaviranje tem lažje izpod rok, je imela sosednja slovenska šola na Šici za nadučitelja Nemca R. Medtem pa se je prav natihoma ugnez? dila v sosednjih kočevskih Lazih nemška šola z blestečim napisom: »Rosegger?Schule«. Slične po? ncmčevalnice so dobile nezakonitim potom tudi Rodine in Vrčicc in odtegovale sosednjim sloven? skim šolam same slovenske otroke kljub ponovnim obljubam prof. drja. A. Belarja, da te šole sloven? skih otrok ne bodo sprejemale. Obstojala je že nevarnost, da dobijo nemške šole tudi še zidanice v Kotu nad Semičem kakor tudi krošnjarske vasi okoli nekdanjega gradu Kostela; agitacijo za tako šolo v Kostelu so čutili naši krošnjarji tam v nem« škem Gradcu, kjer so se od njih zahtevale kar članske legitimacije Schulvereina. Medtem, ko so bogato založena nemška dru« štva Schulverein, Roseggerjev dvomilijonski fond, ljubljanski Schulkuratorium, Krainischer Schul« pfennig in ne med zadnjimi Kranjska hranilnica, pridno sipala denar po kočevskih krajih — v le« tih 1880—1890 je n. pr. Schulverein samo za Maver« len in Ovčjak izdal preko 60.000 kron denarja, 1. 1913. pa je imel v 12krajih svoja poslopja in ze‘m« ljišča — so pa mogle 1. 1885. ustanovljena naša šob ska Družba sv. Cirila in Metoda in njene okoli Kočevja ležeče podružnice (Črnomelj, Novo mesto, Ribnica) s svojimi skromnimi sredstvi prav redko« kje poseči, da zajezijo prodiranje nemštva: 1. 1909. je CMD sezidala šolo v Rožnem dolu, 1. 1910. pa podprla zidanje v Čepljah, kamor se je moral pre« seliti iz Nemške loke slovenski oddelek. (Bližnji Spodnji log je že 1. 1893. prešel iz področja sloven« skega šolskega nadzornika v oskrbo nemškega.) Dijaštvo Ribnice, Ljubljane in Novega mesta pa je odprlo v kočevskem mestu, v Loki in Novem kotu, pa v Zagozdcu in Dobljičih javne ljudske knjižnice. Tudi znotraj samega kočevskega jezikovnega otoka so radi izseljevanja Kočevarjev in podviga industrije (premogovnik) slovenske narodne manj« šine čedalje bolj rastlc — 1. 1908. je bilo v Dolgi vasi že preko 35 slovenskih posestnikov, a v Livol« du 27 — in prihajale z zahtevami po' slovenski šoli in pridigi. Prošnje za slovensko šolo za mesto in okolico, ki so jo podpisali starši dobre stotine otrok, je okrajni glavar vzel iz rok slovenskega okrajnega šolskega nadzornika in porabil vse na« čine moralnega pritiska, da bi akcija zastala. K uradnemu zasliševanju je prišlo vendar 18 strank, ki so zastopale 38 otrok; v oktobru 1. 1913. je bila zadeva na dnevnem redu deželnega zbora (A. Rib* nikar). Glede Roga, kjer se je sredi Auerspergovih gozdov naselilo okoli velike parne žage številno ljudstvo, je prišla na pobudo Schulvercinovo sama vlada na misel, da se ustanovi nova šola. Ko so pa tamošnji delavci izrekli željo, da bodi šola slovem ska, jim je novomeški okrajni glavar odgovoril, da Jakob Hočevar. potem sploh ne dobijo nič; in pri tem je tudi osta* lo, samo da ni dobil kočevski otok »madeža« v obliki slovenskega otočiča. Ob dragarski zadevi .je bil 1. 1890. stavljen v deželnem zboru predlog, naj se na Kočevskem preišče, koliko slovenskih otrok je všolanih v nema ške šole. Nemci so seveda glasovali proti. Ob za* htevi po slovenski pridigi v kočevskem mestu je kočevarska nejevolja narastla tako daleč, da je sprožila prestopanje v evangeljsko cerkev. V Dolgi vasi ustanovljeno slovensko prosvetno društvo so onemogočili na ta način, da so uprizarjali cele poboje. Rezultat te združene nemško=nacionalne in vladne politike na Kran jskem je bil, da je 1. 1916. prišla na vsakih 872 Nemcev na Kranjskem po ena nemška šola, a slovenska šele na vsakih 1288 Slo* vencev. Ob prevratu 1. 1918. je stalo na Kočevskem 37 nemških šol s 66 razredi, od tega 6 privatnih z 12 razredi. Znatne tamošnje manjšine Jugoslove* nov pa so bile prisiljene pošiljati svojo deco v nemške šole; da slovenščina in slovenski človek tudi v uradih nista imela nikakih pravic, ni potreb* no dalje razlagati. Na vsem je ležal kakor mora avstro*nemški sistem, seveda ob nemali krivdi naše nesložnosti Ob priliki dragarske debate je izrekel dr. Ivan Tavčar dne 4. novembra 1890 v deželni zbornici med drugim te*le besede: »Takega deželnega pred* sednika, kakor bi si ga mi želeli, do sedaj zemlja še ni rodila in ga morda v petdesetih letih še ro* dila ne bode!« Nato je vodja Nemeev odvrnil: »Če g. poslanec veruje, da se bo v 50. letih pojavil na sedežu deželnega predsednika Mesija, kakršnega si on želi, se po mojem mnenju moti.« Tu se je dr. Tavčar svojega prorokovanja ustrašil in ga po* pravil z medklicem: »Recimo v 100 letih!«, nakar ga je zavrnil govornik: »Jaz sem prepričan, da se tc ne bo nikoli zgodilo.« Ni pa minilo polnih 28 let in isti dr. I. Tavčar se je kot mestni župan ljub* ljanski dne 29. oktobra 1918. v seji občinskega sveta poklonil pravkar rojeni državi svobodnih Slovencev, Hrvatov in Srbov, dva dneva pozneje pa je celo sam v svoji osebi sedel v palači bivšega deželnega predsedstva kot poverjenik Narodne vlade SHS za Slovenijo. Z enim udarcem je bil zdaj presekan tudi boj slovenstva z nemštvom na Kočevskem. Naše ljud* stvo, ki se je udajalo strahovanju Auerspergovih logarjev in prilizovanju schulvereinskih učiteljev, se je oddahnilo za vselej: dobilo je tudi ono, kar mu gre po božjih in človeških postavah. Porabljeni viri: Florentin Hrovat, Novomeško okrajno glavarstvo, M. 1885. — Št. Tomšič. Fr. Ivanc, Kočevsko okrajno glavarstvo, Lj. 1887. — Slovenski branik. — A. Beg, Kočevski jezikovni otok, Lj. 19] 1. — Laibaclier Schulzeitung. — Deutscher Kalender fiir Krain. — Gottselieer Kalenider. — Obravnave dež. zbora 1. 1890. in 1. 1913. — Avstrijska uradna statistika. ežka izguba je zadela slovenski in jugoslovenski narod dne 27. rožnika t. 1., ko je za večno zaprl oči v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem bivši minister dr. Gregor Žerjav. Na tem mestu ni mogoče našteti vseh velikih in vsestranskih pokojnikovih zaslug za našo narod* nost in jugoslovensko državo, omejiti se moramo na njegovo glavno delo kot organizatorja narod* noobrambnih in manjšinskih problemov. Tega po* drobnega dela se je učil pokojnik med Čehi ter je to delo vedno smatral za posebno znanost. Brez pretiravanja lahko trdimo, da Slovenci pred njim še nismo imeli tolikega organizatoričnega talenta. Kot akademik in predsednik »Slovenije« na Dunaju je postal organizator naše mlade inteli* gence pod geslom: »Narodno delo je za vsakega inteligenta prva dolžnost; tej dolžnosti se klanjajo vse druge.« Leta 1904. je vodil 80 slovenskih aka* demikov na kongres jugoslovenskega dijaštva v Beograd, obenem pa tudi h kronanju pok. kralja Petra I., katerega so že poprej na kolodvoru na Dunaju pozdravljali z vzkliki: »Živio prvi jugo* slovenski kralj!« Radikalnega Jugoslovena se je pokojnik po* sebno pokazal na veliki skupščini Družbe sv. Cirila -O A. B.: Dr. Gregor Žerjav. in Metoda v Logatcu 1. 1906., ko je vpričo okraj* nega glavarja s svojimi somišljeniki preprečil uda* nostno izjavo cesarju (Bog ohrani — zatiralca slovenskega naroda in jezika). Na skupščini v Bo* hinjski Bistrici 1. 1907. je nastopil z zahtevo, naj Dr. Gregor Žerjav. se vodstvo in delo naše šolske družbe preosnuje v duhu časa in potreb. K tajnikovemu poročilu je med drugim izrekel obžalovanje, da se vrše skup* ščine ob delavnikih in tako pozno, da na pravo zborovanje ni misliti. Skupščina se vsled tega pre* levi v golo formalnost. Vodstvo je opozoril na. vprašanje, kako bi se našli novi viri dohodkov in bi se preosnovale podružnice. Viharna skupščina v Bohinjski Bistrici je imela uspeh, da so prišle nekatere nove delavne moči v družbeni odbor, med njimi dr. Žerjav, ki je dobil največ glasov (227). Na protest nasprotnikov je govoril takratni ljub? ljanski župan Ivan Hribar: »Posebno me veseli, da stoji dandanes v naših vrstah krepka akademična mladina. Vzorno je njeno navdušenje za Družbo, zlasti pa njenega zastopnika dr. Žerjava. Izrekam mu zahvalo za njegovo požrtvovalnost. Še se bo razcvitala naša družba, še bodo naše skupščine.« V imenu opozicije je namreč Grafenauer v pr o? testu izrekel dvom, ali bo Družba sploh še kdaj zborovala. Novi odbor je poznal vrline in sposobnosti dr. Žerjava, zato ga je izvolil za glavnega tajnika. Dr. Žerjav je v treh letih kot tajnik marljivo deloval za preporod in rast Družbe. Njegova vsakoletna tajniška poročila so po temeljitosti pravi zgodovinski dokumenti. Ves srečen je vsako leto ugotavljal na skupščini vsestransko napredo? vanje v Družbi. Njegova velikopotezna ideja je bila, da dobi Družba po vzoru čeških obrambnih organizacij po? sebnega potovalnega učitelja, ki naj izvede vso podrobno narodnoobrambno organizacijo. Ko je po enem letu s svojim predlogom prodrl, je prišel osebno pisca teh vrstic nagovarjat, naj se posveti temu važnemu poslu. Za hitro odločitev mu je ostal nepozabni pokojnik do svoje smrti naklo? njen. Leta 1908. je bila v Ptuju zgodovinska skup? ščina. Zverinski napadi nemčurskih tolp na skup? ščinarje so ogrožali prav posebno družbenega glav? nega tajnika, v nevarnosti je bilo njegovo življenje — klobuk in aktovka sta ostala v sovražnih rokah. Sledil je obračun v Ljubljani, ki mu je bil inspi? rator dr. Žerjav. Prva krvava etapa k našemu osvobojenju, za katero je malokateri Slovenec prestal toliko bridkosti, kakor nepozabni naš dr. Žerjav. Večna slava njegovemu spominu! —O— A. B.: Dr. Tone Gosak. Leta 1915. je nenadoma prispela z bojišča v Tirolih vest, da je padel nadporočnik dr. Gosak, odvetnik v Ptuju. Naši časopisi so v nekrologih poveličevali pokojnikove vrline in Dr. Tone Gosak. zasluge za narod. Kmalu pa so se njegovi svojci in številni prijatelji globoko oddahnili. Vest o smrti je bila namreč prenagljena, dr. Gosak je takrat padel — v italijansko ujetništvo, odkoder se je vrnil šele leta 1919. — Ob desetletnici njegove srečne vrnitve, po vsestransko plodnem delovanju za narod in novo državo, pa je dne 17. kimavca letos prišla iz Ptuja presenetljiva vest, da je naše* mu blagemu Tonetu možganska kap upihnila luč. življenja. Žalibog je bila vest tužna resnica. Zapus stiti nas je moral ta plemeniti rodoljub v cvetju moške dobe, star šele 48 let. — Pokojnik je bil doma v Žičah pri Konjicah na trdni in ugledni kmetiji. Že kot visokošolec na Dunaju in v Pragi se je vneto udejstvoval v dijaških in narodnih organizacijah, še bolj se je v tem oziru razmahnil kot odvetniški kandidat v Celju in Celovcu. Les ta 1913. je poročil gdč. Emico Mahoričevo iz ugledne in vedno narodno zavedne meščanske rods bine v Ptuju. Kmalu nato se je naselil v Ptuju kot samostojni odvetnik, kjer je postal duša narods nega probujevanja. Kmečko ljudstvo smatra nas vadno odvetnike za potrebno zlo, toda pokojnika je širna ptujska okolica kmalu naravnost vzljubila, ker je znal biti med kmeti kmet, ker je bil demos krat v resničnem pomenu besede. — Toda izbruhs nila je svetovna vojna in ga iztrgala obupani mladi ženki in komaj rojeni hčerkici Cirili za celih 5 let. Svojo srečno vrnitev je naznanil naši CM družbi s poslano pokroviteljnino, ki jo je pozneje še dvakrat ponovil. Takoj se je zopet poprijel požrts vovalnega dela pri vseh ondotnih narodnih organis zacijah. Vsem je še v spominu impozantna glavna skupščina CM družbe v Ptuju leta 1923. ob 15 lets nici proslulega nemčurskega divjanja nad skupščis narji. Vse obširne priprave sta poglavitno vodila pokojnik in njegova enako delavna in narodno nas vdušena gospa soproga — on kot predsednik mos ške, ona pa kot agilna odbornica ženske CM pos družnice. Pokojnik je tudi pozdravil skupščinarje v imenu obeh podružnic. Moški podružnici je predsedoval vsa leta do svoje mnogo prerane smrti. O— Smrtne žrtve v vrstah D. C. JVI. V preteklem poslovnem letu je naša šolska družba zopet izgubila mnogo navdušenih so« trudnikov in sotrudnic, dobrotnikov in dobrotnic. Naglo se krčijo vrste idealne stare garde, a med naraščajem zelo pogrešamo nadomestila. Dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, je umrl istotam dne 23. vinotoka 1. 1. Pokojnik je bil edini sin za narod, posebno za našo D. C. M. prezasluž« ne »Dimnikove mame« v Trbovljah. Kakor mati, je tudi on imel vedno odprte roke za narodne po« trebe. Naše šolske družbe se je po večkrat na leto spominjal z znatnimi pošiljatvami, a ni maral biti izkazan. Svojo ljubljeno mamico je posebej po« častil s tem, da je založil razglednice z njeno sliko ter jih poklonil naši družbi. Pokojnik je bil tudi nekaj let odbornik krške C. M. podružnice ter njen delegat na glavnih skupščinah. Ga. Zofija Haringova. V častitljivi starosti 86 let je dne 19. listopada 1. 1. v Črnomlju v svojem zgodovinskem dvorcu pokojno za večno zaspala ta izredno plemenita rodoljubkinja. Od mladosti do visoke starosti je bila delavna članica vseh ondotnih narodnih društev. Naša šolska družba je imela v pokojnici krepko oporo tudi v najkritič« nejših časih. Leta 1892. je ustanovila v Črnomlju žensko C. M. podružnico, kateri je predsedovala celih 17 let, a nato je še več let opravljala tajniške posle. Pokojnica je zbirala po vsej Beli Krajini narodno blago (nože, vezenine, pisanice itd.) ter zapustila pravcati muzej teh zbirk. Matko Kante, okrajni šolski nadzornik v pok. Dne 21. grudna t. 1. smo v Ljubljani spremili k večnemu počitku tega vzor«rodoljuba, plemiča po svoji veliki duši, zaslužnega šolnika, moža, ki so ga dičile zgolj vrline in dobrine. Izgubili smo ga dosti prezgodaj, dasi je dosegel 72 let. Pokojnik je bil celih 25 let okrajni šolski nadzornik v svojem rojstnem okraju Sežani, kjer si je stekel nevenlji? vih zaslug ne samo za povzdigo šolstva, temveč tudi za narodno probujo, za kulturni in gospodar:: ski napredek rojakov. Ko so ga po izgubi Goriške italijanske šikane pregnale, je takoj dobil pri nas nadzorstvo šol v kamniškem okraju. V Sežani je ustanovil čitalnico, Sokola, obe C. M. podružnici itd. Naša šolska družba mu je bila posebno pri srcu. Njenemu vodstvu je bil važen svetovalec in posredovalec glede šolstva na tržaškem ozemlju, zato ga je leta 1913. glavna skupščina izvolila v nadzorstvo, kjer je ostal neumorno delaven do svoje smrti. Bil je tudi večkratni pokrovitelj naši šolski družbi. Gdč. Helena Bavdekova, posestnica v Ljub? ljan, je umrla dne 2. prosinca t. 1., stara 72 let. Blaga pokojnica je bila prva in edina častna čla? nica naše šolske družbe, kar dokazuje, da je po? svečala vso skrb Družbi od njene ustanovitve. Ko je pokojnica pred 2 letoma praznovala 70 letnico, so bile v našem koledarju naštete vse njene za? sluge za narod. Z njenim prizadevanjem je bila ustanovljena šentpeterska ženska C. M. podruž? nica, kateri je bila blagajničarka od leta 1891—1897, nato pa tajnica do smrti. Tudi pred svojo smrtjo je pokojnica mislila na našo šolsko družbo ter ji volila znatno vsoto 25.000 Din. (Glavni dedič je Kuratorij slepcev.) Dr. Anton Schiffrer, okrožni zdravnik v Rib? nici na Dolenjskem, nas je za večno zapustil dne 17. prosinca t. 1., star 65 let. V vsem ribniškem okraju je z njegovo smrtjo nastala globoka, skoraj nenadomestljiva vrzel, saj je na njegovih ramah poglavitno sionelo vse delo za kulturni in gospo? darski napredek v okraju. Več let je bil trški žu? pan. Ustanovil je Sokola, ki mu je bil starosta celih 21 let. C. M. podružnici je predsedoval ne? pretrgoma 9 let od 1904 do 1913. Ga. Ana Hudovernikova, roj. Roblekova. Dne 26. prosinca t. 1. smo spremili k Sv. Križu v Ljubljani to odlično, daleč po Sloveniji znano narodno gospo. Ob strani svojega ljubljenega soproga, agil* nega našega prvomestnika, je pokojna gospa požrtvovalno sodelovala pri naših narodnih in kultur* nih društvih, osobito pri naši šolski družbi. Ga. Matilda Grossmanova, soproga odvetnika, je umrla v Ljutomeru dne 2. svečana t. 1. Pokoj* nica je bila par let predsednica, nato pa'več let podpredsednica ondotne ž. C. M. podružnice. V začetku meseca velikega srpana 1. 1929. ji je sledil v večnost enako plemeniti, za narodno stvar vneti soprog dr. K. Grossman. Martin Zarnik, vpokojeni nadučitelj, staro* sta slovenskega učiteljstva, je umrl dne 22. sve* čana 1. 1929. v Kropi na Gorenjskem, star skoraj 89 let. Za časa službovanja v Trnovem pri Ilirski Bistrici je bil mnogo let podpredsednik C. M. po* družnici, po smrti nepozabnega dekana Vesela pa predsednik do vpokojitve in odhoda. Fran Brinar, nadučitelj v pok. v Gotovljah pri Žalcu, je umrl dne 19. sušea t. 1. Pokojnik je bil mnogo let v odboru C. M. podružnice v Žalcu. Jakob Hočevar, lekarnar in posestnik na Vrh* niki, ki je umrl dne L velikega travna t. 1., 76 let star, je bil neustrašen in požrtvovalen delavec na narodnem polju. Za časa svojega 8 letnega bivanja na Koroškem je pomagal ustanoviti več C. M. po* družnic, a pri podružnici v Cerkljah na Gorenj* skem, njegovem rojstnem kraju, je bil blagajnik celih 18 let (1889—1907). Ga. Amalija Černetova. Dne 22. velikega trav* na t. 1. je preminula v Tomaju na Krasu velepo* sestnica ga. Amalija Černetova v visoki starosti 85 let. Černetov dom je slovel po vsem Primorju po narodni zavednosti in izredni gostoljubnosti. Pokojnica je imela vedno odprte roke za narodne namene. Tudi naši šolski družbi je pristopila med prvimi pokrovitelji. Janko Golob, šolski upravitelj v Št. Jerneju, je izdihnil po daljšem mučnem bolehanju pri svoji materi v Pirošici pri Cerkljah dne 13. velikega trav* na t. 1. Pokojnik se je z veliko vnemo udejstvoval ne samo v šoli, temveč tudi na gospodarskem polju — bil je odličen sadjar in čebelar — nadalje pa tudi pri vseh narodnih in kulturnih društvih. Janko Golob. Kot šolski upravitelj na Raki je dve leti predse? doval ondotni C. M. podružnici. Fran Hmelj, trgovec in posestnik v Radečah, nas je zapustil v najlepši moški dobi dne 25. sušca t. 1. Pokojnik je bil navdušen za osamosvojitev in napredek svojega naroda. Z njegovo pomočjo je bila ustanovljena ondotna C. M. podružnica, kateri je tudi več let predsedoval. « Fran Vajda. Dne 27. rožnika t. 1. je umrl v Sre* dišču ob Dravi na domu svoje soproge profesor pomorske akademije v Dubrovniku F. Vajda. Po* kojnik je bil tih, toda neupogljiv rodoljub. Kot vzornega šolnika ga je vlada poklieala v ministr* stvo, že poprej je postal ravnatelj ptujske gimna* cije, toda pokojnik se je kmalu odpovedal ravnam teljstvu ter odšel zopet za profesorja na pomorsko akademijo. Leta 1909. ga je glavna skupščina izvolila v vodstvo D. C. M. Dr. Vane Radej. Nagla smrt je dohitela tega idealnega Jugoslovena dne 22. malega srpana t. 1. v Splitu. Že kot dijak je bil pokojnik med minerji za zrušitev krivične Avstrije. Doma iz znane na* rodne hiše na Bregu pri Celju je leta 1910. usta* novil C. M. podružnico, kateri je bil vnet tajnik do vpoklica v vojsko. Pavel Zupet, mesar in gostilničar v Škocjanu na Dolenjskem, je umrl dne 15. velikega srpana t. 1. Pokojnik je pomagal ustanoviti ondotno C. M. po* družnico, pri kateri je bil tudi več let odbornik. Milan Jenčič, tovarnar in posestnik v Mengšu, nas je za večno zapustil dne 24. velikega srpana 1.1. v najlepši moški dobi. Pokojnik je bil požrtvovalen sotrudnik pri vseh narodnih društvih, pri ondotni C. M. podružnici je bil celo vrsto let odbornik. Fran Vrečko. Dne 31. velikega srpana t. 1. je umrl v Slovenjgradcu mestni župan, vpokojeni šol* ski ravnatelj in bivši okrajni šolski nadzornik Fra* njo Vrečko, star 75 let. Rodom Ponkovčan jebla* gi pokojnik vse svoje življenje neustrašeno deloval za svoj narod. Bil je med tistimi redkimi, ki so izprevidcli potrebo naše obrambne šolske družbe tudi v novih razmerah, zato je oživel ondotno CM podružnico ter ji predsedoval do smrti. Vse pokojnike ohrani hvaležni narod v traj* nem spominu. O------ Fr. Škulj: V premišljevanje. i. Vlak je drčal z Zidanega mosta proti Celju. V kupeju je sedel mlad človek, molčal je in gledal v Savinjo. Na vodi se je pokazal splav s četvorico ljudi. Mladenču je zagorelo lice, okrenil se je k sosedu ter kriknil: »Unsere Leut’«. — Sosed, ki se je pravkar živahno razgovarjal z mlado gospodično v slovenščini, je hitro poprijel ves oživljen po tuj« čevem ogovoru, ter mu pripovedoval, seveda v nemščini, da so splavarji iz Zgornje savinjske doline in da so po večini Nemci. Tudi on čuti nemško, pa živi v razmerah, da mora govoriti radi okolice slovensko. In mlada gospodična je pričela povdarjati svojo ljubezen do Nemcev. »Ah, das waren ganz andere Zeiten in Osterreich« in vrag si ga vedi, kako je prišlo, ves kupe je oživel v nemščini. Ko je na bližnji postaji neznanec izsto* pil, ga je pozdravil najbrž njegov prijatelj sloven* sko, segel mu je v roko in kramljala sta lepo po naše. — Zavest pa taka! II. Peljal sem sc na Dolenjsko. V vozu nas je bilo kakih 5 moških in 4 ženske'. Vstopila sta 2 itali* janska živinska trgovca z običajnim posredoval* cem, dobro znanim gospodom iz Ljubjane. Kar vstopi mlado dekle. Posredovalec jo nekaj časa motri in ko si je bil na jasnem, ji reče: »Gospo* dična, v hotelu N. ste pozabili zavitek.« Ta ga gleda debelo in ne da odgovora. Opozori jo še enkrat, a ona se odreže v italijanščini, da ne raz* umci kaj hoče. Jeza je popadla posredovalca in kaj bi ga ne. Doma sta iz iste fare in on osebno e» pozna njo in njene starše. Bila je par let v Trstu, pa je pozabila materinščino. No, naletela je na krepke besede. Posredovalec ni štedil z očitki in končno je pojasnil zadevo tudi italijanskima trgov? cema, ki sta se zgražala nad dejstvom. — Še dvo? mite, da je treba med ljudstvom širiti narodno zavest? III. Bilo je v maju leta 1912. Mlado življenje je prekipevalo med mladino, ki je šla na majniški izlet. Prepevala je rodoljubne pesmi ter se navdu? ševala ob nacionalni misli. Kar vstane pri kosilu dijak in poln ognja napije združeni Sloveniji. »Za narodno obrambo!« »Mal položi dar«, zaori iz mladih grl navdušena pesem in slednjič seže v žep in da, kar more. — V devetem letu osvobojenja majniški izlet šolske mladine v isti kraj. Razposajeno mlado živ? ljenje. Pri kosilu razne napitnice, kajenje navzgor, hihitanje... Kar vstane mladenič: »Fantje, žogo smo razbili, predlagam zbirko za novo.« Nato vsta? janje, prerivanje in brzo je bila nabrana lepa vsota za novo žogo. To jo bomo brcali! O tempora! IV. Po prevratu je prišlo marsikaj novega v deželo. Metali smo po tleh razne spomenike in znake, v nacionalni gorečnosti smo dosegli vsepovsod pra? vice, ki so nam šle po božji in človeški postavi. Najtrši orehi so bila razna podjetja inozemcev, ki so bila zlasti temelj nemštvu po naših pokra? jinah. Pa se je tiste dni sklenilo vsa podjetja na? cionalizirati. Iskreno smo pozdravili ta dalekosežni namen, češ s tem bomo zavojevali najkrepkejše opore naših tlačiteljev. Naš človek pride do ve? ljave in do blagostanja. A smo se kruto varali. Nemška vodstva so ostala, višje uradništvo, tujci, nemoteno vrše iste posle, ki bi pripadali našemu človeku, ker baje naši inženjerji, naši znanstveniki niso uporabni. Da niti kvalificirani delavci se ne rekrutirajo iz našega ljudstva. Vse zasede tujec, le delavcu je milostno dovoljeno delati za malo plačo tujcu. Vsled nacionalizacije uživa le nekaj izbranih domačinov sinekuro — plačo prodanega. Zakladi lastne zemlje so le za tujca, za nas so Fran Vrečko. dobre drobtine z mize bogatinov — sesalcev boga* stva naše zemlje. V. Ko se je vse nacionaliziralo, tedaj je poprijel strah tudi one naše ljudi, o katerih nismo vedeli, so li krop ali voda. Vzkipelo je v njihovih srcih rodoljubje. V prvem hipu so šli tako daleč, da so začeli z inozemstvom korespondenco v materin* šeini. Takrat je posvetila zlasti našemu dijaštvu v tujini zarja materialnega zboljšanja. Dijaštvo je imelo lep zaslužek s korespondenco. Žal so ti časi le prekmalu minuli. Danes ni o tej vzhičenosti niti sence več. Z inozemstvom se zopet hlapčevsko korespondira, da celo tiskovine in ovitki se tiskajo doma v blaženih tujih jezikih, da bi se ne žalil ponos in samozavest tujca. Inserati po naših časo* piših iščejo vsak dan ljudi, zmožne vseh mogočih jezikov radi korespondence. Hlapec ostane hlapec. VI. Naše časopisje za nacionalno zavest in propa* gando. Smešno, kaj si neki ta človek domišlja in si upa celo s tem na dan. Saj smo ujedinjeni, čemu naj se še časopisje za to puli. Zadeva tudi ne spada v račun materialne in politične konjunkture. Vsi ste čitali o pozivu, kako naj sprejme ljudstvo nem* ške mogotce avtomobiliste in one nemške šport* nike iz Celovca. V Mariboru je igrala godba »Deutschland iiber alles« in »Heil im Siegerkranz« in malo je manjkalo, da ni naše časopisje prista* vilo: »Kako je bilo ganljivo, ko so naši z Nemci skupaj peli: »Heil!« — Prav, tujca naj gostoljubno sprejme klub naših avtomobilistov in športnikov, masa pa nima pri teh pozdravih ničesar opraviti, še manj pa tam, kjer bi se hotel kovati na račun našega naroda nemški nacionalni kapital. In še nekaj! Ali mislite, da so bili med temi Nemci ljudje brez brige za vse ono, kar so izgubili, ali mislite, da so ti ljudje v svojem nacionalnem čustvovanju podobni našim velekapitalistom in športnikom. Ne, ti so najzvestejši pristaši in podporniki Stid* mark*Schulvereina. Kako prav imam v tej zadevi, spričuje zanimiv članek v »Danziger Neuester Nachrichten«, ki ga je spisal Docrschlag, udele* ženec letošnje turneje nemških avtomobilistov po Jugoslaviji. Ta piše med drugim: Na severni meji Kraljevine SHS naletimo takoj na staro nemštvo, čim prestopimo mejo. V Ljubjani in Mariboru hočejo ohraniti nemški značaj prebivalstva, jezik in kulturo. Obe mesti sta dobili zdaj slovensko ime. Nemške šole so bile odpravljene. Nemškega duha v prane m š ki deželi ne trpe, in to je morda edina senčna stran drugače tako prijetne in zanimive turneje splošnega nemškega avtomobilističnega kluba itd. (Glej »Slovenski Nas rod«, št. 126). — Kaj ne, dobro ga lomimo. Heil in Hoch! — Jurčičev »Tugomer« je seveda samo »persiflaža« na davne čase. In narodna propaganda v naših časopisih? Dos volj je brezplačnega prostora za razne športne pri? reditve in druge take stvari; narodno obrambno društvo pa mora plačati domalega vsako objavo. Zakaj to pišem! Dobro vem, da mi bodo očitali nestrpnost in me učili dostojnosti, morebiti celo lekcije mednarodnega bontona ne bo manjkalo. Ponižno sem sprejel vse graje, morda celo psova* nje, da sem le to povedal, kar mi leži na srcu, nam* reč, da se še prav mnogi ne zavedajo, da so pri* padniki naroda, ki ga je treba dvigniti iz blata hlapčevanja in suženjske ponižnosti. Šovinizma ne maram, ker mi je vsak šovinizem ostuden. — O narodni zavesti in ponosu ni nikjer več besede, ali naj tudi Družba sv. Cirila in Metoda, ki je bila od vsega početka čuvarica nacionalne probude in prosvete, molči? Ne, povedati je treba, da se ne bo reklo, da ni bilo nikogar, ki bi bil povzdignil svareč glas. idi JCcfoc prispeva za (Druzlrc sv. širila iti Aietoda, dela za nase narodne bodočnost. 1 1 Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljan XLIV. 0 petnajstletnem delovanju GiPil-flfletodove podružnice za Grobelno in okolico. Poročilo Tilke Leckerjeve dne 14. oiktobra 1928. IDružbeni koledar prinaša sliko gdč. Tilke Leckerjeve, vzorne agitatorice za Družbo sv. C. in M. Po njenih rokah je prejela Družba v teku 15 let znamenito vsoto 66.677.40 Din. iNerazdružna tovarišica ji je aktovka, v kateri se nahaja vse, kar more izvabiti kak dar ljubljeni Družbi: nabiralna pola, imenik članov, kolki vseh vrst, razglednice itd. Glejte jo, kako pravkar s prijaznim nasmehom ponuja družbene razglednice. Kot blagajničarka podružnice za Grobelno in okolico je nad vse vestno izvrševala svoj posel. Podružnica — njeno dete — ji je bila vse. Pri njenem rojstvu je bila navzoča in ji pomagala zagledati beli dan. Oklenila se je je z vso ljubeznijo skrbeče matere in žrtvovala vse svoje moči, da se je podružnica razvila v krepko družbeno postojanko. Žal, da jo je ovirala bolezen, ki je bila kriva, da je morala zapustiti svoj delokrog. Kot učiteljica je stopila v pokoj in se preselila v iMaribor, kjer nadaljuje delo za Družbo ne izpustivši iz vidika grobelske ljubljenke. Kako bi vzcvetela Družba sv. C. in M., ko bi imela več takih prijateljic! 'V izpodbudo mnogim mlačnim podružnicam podajemo tu poročilo blagajničarke gdč. Tilke Leckerjeve: Dne 24. avg. pred 15 leti so se zbrali na Orobelnem pri g. Vugi rodoljubi z Grobelnega, iz Št. Vida, Slivnice in Sv. Štefana, da bi ustanovili za te kraje podružnico Ciril - Metodove družbe s sedežem na Orobelnem. Od tedanjih odbornikov so obdržali svoja mesta še gg. Pogačnik in Vrabič ter gdč. Tilka Leckerieva. Gospo Hermino Stritar, takratno podpredsednico, in go Šegulovo je ugrabila neizprosna smrt. Glavno družbo je pri ustanovitvi podružnice zastopal tedanji potovalni učitelj g. Ante Beg. Podružnica je bila ustanovljena in izvoljeni odbor je jamčil, da se bo lepo in krepko razvijala. Toda, žal, po enoletnem obstoju je moralo njeno delovanje prenehati, kakor se je moralo na višije povelje ukiniti vsako društveno delovanje, kot državi nevarno. Za časa svetovne vojne je podružnica le životarila. L. 1915. in 17. se je pobrala samtv članarina, 1. 1916. in 1918. pa sploh nič. Po vojni je naša podružnica, če se ne motim, prva oživela k novemu, jako plodonosnemu življenju. 1. jun. 1919 je zborovala in priredila veselico v prid glavni družbi. Par dni pred zborovanjem mi je moj tovariš rekel »fiasko bo, fiasko«. Ker pa jaz te besede v svojem slovarju ne poznam, sem ga zavrnila rekoč: »Če Tilka vzame kaj v roke, tedaj se ni bati nobene blamaže.« V podkrepitev te moje izjave Gdč. Tilka Leckerjeva. smo imeli takrat in tudi pozneje pri vsaki prireditvi tako krasne moralne in gmotne uspehe, da je imela opravičeno glavna družba z nami največje veselje. Podružnica je potem vsako leto zborovala, prirejala ljudske veselice, predavanja, tombole, srečolove. Prodajale so se razglednice, računski listki, narodni kolki. Ob vsaki priliki, veseli in neveseli, se je zbiralo za Družbo pod geslom: Mal položi dar, domu na oltar. Podružnica je več let prednjačila podeželskim in mnogokrat tudi mestnim podružnicam. Leta 1923. ob 10-letnici je dosegla 3. častno mesto med vsemi podružnicami. Bila je za vzgled in vzpodbudo marsikateri podružnici. Na glavnih skupščinah je bila večkrat javno pohvaljena in dobila od vodstva laskava priznanja. Več njenih odbornikov je dobilo za trud in delo priznanice. Podružnica je leta 1924. obhajala 70-letnico g. župnika Vrhovnika z veliko ljudsko slavnostjo in 1. 1925. 40-letnico glavne družbe. Počastila je spomin zaslužnih mož: dr. Ivana Tavčarja, prvomestnika Andreja Senekoviča in tudi deklaracijske desetletnice ni pozabila. Ustanovila je 6. nov. 1927 svojo lastno javno ljudsko knjižnico, ki bo s časom svoji ustanoviteljici v čast in ponos, svoj gledališki odsek in pevski zbor ter sprožila misel o ustanovitvi tamburaškega zbora, ki je letos začel delovati. S tem je dosegla vse, kar se more v tako malem kraju doseči. Glavni družbi je podružnica na Grobelnem od svoje ustanovitve do danes poslala naslednje prispevke: 1913 168 K ali 42,— Din, 1914 136 K ali 34.— Din, 1915 44 K ali 11.— Din, 1917 46 K ali 11.50 Din, 1919 1001 K ali 250,25 Din, 1920-21 3543 lK ali 885.75 Din, 1921-22 12.628 K ali 3.157.— Din, 1922-1923 5.363.15 Din, 1923-24 18.840.50 Din, 19.24-25 16.981.50 Din,-1925-26 13.020.75 Din, 1926-27 2.315.— Din, 1927-28 5.765.— Din; skupaj 66.677.40 Din. Za razglednice ie poslala 16.330.— Din, za narodne kolke 1.504.— Din, za računske listke 6.632.50 Din, od veselic, tombol, srečolovov 32.400.— Din, članarine 2.740.— Din, od inseratov, različnih skladov, zbirk, nabiralnikov 7.071.— Din, za knjižnico je dala 2.310.— Din. S tem končujem svoje poročilo in kličem vsem navzočim: »Le tako naprej, po strogo začrtani poti v prospeh in dobrobit naše zasužnjene in obmejne dece!« i 2S letnico g doživita leta 4Q3C. podružnici č$j in v Za/ca. v Družbe sv. Cirila in Metoda redna XU velika skupščina v Kranju, dne 15. septembra 1929. Z zlatimi črkami si zapiše v svoje letopise Družba sv. Cirila in Metoda 15. dan septembra 1929, ko jo Je častitljivi, starodavni iKranj drugič ljubeče pritisnil na svoje narodno srce. Vsi njegovi sloji so se kosali v dokazih simpatije do Družbe sv. Cirila in Metoda: veličastni sprejem, prisrčni pozdravi mladine in narodnih društev, navdušeni govori, zastave, cvetni in denarni darovi — vse to je spričevalo, da gorenjska metropola ceni visoki smoter Družbe sv. C. in M. in odobruje nijeno delovanje. Sprejem. O prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane se je vršil sprejem na kolodvoru vpričo številnega občinstva, zlasti članov obeh kranjskih podružnic Družbe sv. C. in M. pod vodstvom mestnega župana g. Cirila Pirca in profesorja g. dr. Simona Dolarja, članstva Sokola z zastavo in naraščajem v kroju. Skupščinarje so nadalje prišli pozdravit: Narodna čitalnica z zastavo, članice Kola jugoslov. sester, šolska mladina pod vodstvom učiteljstva, skavti, deputacija Gasilnega društva. Predsednik Kranjske sv. C. in M. podružnice g. dr. Dolar je pozdravil došle goste: Častiti Cirilmetodarji in cenjeno vodstvo! čast mi je v imenu tukajšnjih združenih podružnic sv. C. in M. Vas prav iskreno pozdraviti. Prihiteli ste od blizu in daleč zopet v našo gorenjsko metropolo, da pregledate delo Družbe, da napravite nove načrte za bodočnost. Zopet pravim: Deset let po ustanovitvi Dražbe, kakor tudi naše podružnice, to je v potresnem letu 1895. se je tu v Kranju vršila prvič deseta glavna skupščina in danes po 34 letih drugič 40. skupščina. Kakšna razlika v razdobju teh dveh skupščin! Takrat smo bili Slovenci zasužnjeni hlapci pod tujčevo peto, danes svobodni državljani. Prej tepeni povsod in zaničevani, a navdušeni b požrtvovalni za svoj rod, edini v obrambnem delu, danes pa sicer ponosni, a mlačni in zaspani v narodno obrambnem delu, obdajamo se s kitajskim zidom imajoč povsod le lokalne interese pred očmi. Prej je bil Kranj romantično mesto, polno poezije in navdušenja v borbi za svoj rod, danes pa postaja industrijsko mesto, v katerem gineva romantika in poezija in stari idealizem, zato pa se bahato širi, surovi in nemoralni materializem, ž njim pa vse zle posledice: narodna mlačnost in malodušnost ter brezbrižnost. Zedinili smo se, a nismo edini v obrambnem delu, preveč smo kritični in zabavljivi, premalo strnjeni v skupnih smotrih. Od nekdanjih 18 podružnic sv. C. in M. na Gorenjskem jih danes deluje 6, to je ‘/s in še te le v skromnih mejah. Zato smo skup-ščinarji lahko danes veseli, da je vodstvo iz lastne iniciative uvidelo potrebo, da po 34 letih zopet zboruje v Kranju. Pozdravljam Vaš prihod v tem znamenju, da oživimo spomin na nekdanjo navdušeno in požrtvovalno obrambno delo ter iz-podbudimo vse gorenjske podružnice k intenzivnemu delu za narod in s tem tudi za državo, da zopet užgemo staro vero v Vaše in naše delo. Saj je to obrambno delo za naš rod, da zaščitimo svojo deco pred grabežljivimi tujci, kulturno delo par exel!ence, bramba našega jezika, naše narodnosti, ker ne grabimo tuje, ampak le ščitimo svojo deco. Pozdravljam Vas skupščinarje kot vrle brambovce za naš rod, pozdravljam IVas kot prvovrstne kulturne delavce, ne smem pa pozabiti pri tem naših žena in deklet, ker brez njih, tega se dobro zavedamo, bi ne bilo Družbe sv. C. in M. Vam pa, cenjehi gospod prvomestnik, izročamo šopek rož z naših livad, z naših poljan, da Vam vsaj deloma ublaži in olepša Vašo trnjevo pot. Bog Vas živi v gorenjski metropoli! Gdč. iMira Košnikova je nato izročila predsedniku Družbe sv. C. in M. g. Hudoverniku krasen šopek, gdč. Asta Znidarčičeva pa enakega v imenu kranjske mladine gospe dvorni dami Franji dr. Tavčarjevi. Za veličastni sprejem se je predsednik vidno ginjen s toplimi besedami zahvalil. Z došlimi delegati se je občinstvo zvrstilo v dolg sprevod, ki je šel povsod živahno pozdravljen skozi mesto pred Narodni dom. Tu je na spomenik kralja Petra Osvoboditelja položilo vodstvo Družbe sv. C. in M. lovorov venec. Na pokopališču. Sprevod je krenil potem na pokopališče h grobovom dr. Franceta Prešerna, Simona Jenka, družbenega dobrotnika Babiča, dekana Antona Koblarja in župnika Antona Ber-ceta. Ob Prešernovem grobu je govoril g. profesor Ivan Kolar: Pozdravljeni, učenci Cirilovi in 'Metodovi, ob tem svetem grobu naših pevcev - prerokov in učenikov! Pred novim delom naše skupščine se zbiramo ob Tvojem grobu, veliki naš Prešeren, in ob grobu Tvojega druga Jenka, da sl očistimo srca in duše v spominu Tvoje večno lepe pesmi, posvečene tistemu ljubemu, dobremu narodu, ki mu bodi posvečeno tudi naše delo! Bodi poslej, kakor ni bilo doslej! Zakaj zajelo nas je zlo: srca so zakrknila, ljubezni nas je sram, tiste ljubezni, kakor da smo pozabili klic Tvoje zdravice: »Mladenči.... ljubezni domačije noben naj Vam ne vsmrti strup! ker po nas bode vas jo srčno branit klical čas!« Glej, in tisti čas nas je klical že tisočkrat in smo ga zamudili že'tisočkrat tisočkrat! V srcu je tema in mraz, kakor da ni krvi v nas, na ustnih pa posmeh, kogar zasačimo, da nosi še v današnjem modernem času v srcu ideal, za katerega sta trpela v nemških ječah prva apostola naše resnične kulture, — ideal, za katerega, Tebi Prešeren, »solze iz domovinske so ljubezni lile,« ko si spletal Slovencem vence poezije, — ideal, za katerega so trpeli vsi, vsi Tvoji verni in vsi verni Cirilovi in Metodovi. A odkod te »skale viharjev jeznih mrzle domačije«? Prišlo je nad nas. Najboljši so padali in shirali obsojeni, kar je ostalo, je bilo bolno in obupano. Duha je vpijanil obup na begu pred smrtjo in smrti v naročje za plesom naslade. Pastirji pa so črede zapustili. Pri zlatem koritu so kocke metali za suknjo našo prelepo. In zemljo so nam zaigrali, razdrli na štiri strani jo neba. V tistih dneh so padali v srca naših ljudi mejniki kot kamni grobov. Kako to, pevec otožni. iMar tudi tega kriv je tuji meč! Ne: To je drugo poglavje zgodovine naše in Tvoje domovine, dragi Jenko, — vsemu svetu zdaj pač poznane, a še vedno od nikogar spoštovane. Razkosana je in prodana za Judeževe groše nekulturne politike. A nismo prišli tožit grobovom kakor nebogljeni otroci. Prišli smo, da se pripravimo na tretje poglavje, ko bo poveličana naša zemlja in naš narod v delu vsakogar izmed nas. Vaši smo, Cirilc-vi in Metodovi, Prešernovi in Jenkovi in vaši, znani in neznani junaki, ki ste tiho, skromno živeli in delali za iplugom, na prižnici, v učilnici, v delavnici za zmago duha narodove svobode. V naših srcih je volja in je moč, da dosežemo, kar si nam želel že Ti, apostol Prešeren: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo!« — In tudi to: »2ive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder solnce hodi, prepir iz sveta bo pregnan! Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« Da bi se zgodilo tako, kakor si želel! In hvala vsem Vam, utrujenim delavcem v pokojnih grobovih 1 V hvaležnosti Vam kličemo: Slava! Zaupni shod. V gledališki dvorani Narodnega doma se je nato vršilo posvetovanje o velikem narodnoobrambnem smotru Družbe sv. C. in M. Popolno soglasje med vodstvom in podružničnimi zaupniki je porok nadaljnega uspešnega družbenega razvoja. Družba sv. C. in M. Ni. Veličanstvu. Njeno vodstvo je poslalo kralju Aleksandru naslednji brzojavni pozdrav: Udeleženci 40. glavne skupščine Družbe sv. C. in IM. v Kranju smatrajo za svojo prvo dolžnost, da se poklonijo 'Nj. Veličanstvu kot čuvarju našega rodu. — Kraljevo zahvalo je javil maršal dvora: Po nalogu Nj. V. kralja izvolite primiti Njegovo zahvalnost na poslatom pozdravu. Predsednikov pozdrav in poročilo. 40. redno glavno skupščino Družbe sv. C. in M. je otvoril predsednik g. Aleksander Hudovernik z naslednjim govorom: Častita skupščina! Velecenjene dame! Velecenjeni gospodje! Pozdravljam vas ob 40. veliki skupščini Ciril Metodove družbe, ki se letos vrši v starodavnem mestu Kranju, ki je vedno visoko držal narodni prapor in ni nikdar omahoval, tudi ne v najhujših časih nemškega pritiska in zatiranja in ki Je od nekdaj glede na rodoljubje, narodno požrtvovalnost in zavest vzor vsem slovenskim mestom. Pozdrav, ljam iVas vse, ki ste se danes sešli na našem zborovanju, da Vam položimo račun o našem vseslovenskem obrambnem delovanju, osobito pa mi je čast pozdraviti gospo Slavico Savnikovo, dolgoletno predsednico tukajšnje ž. podružnice, gospo Sentjurčevo iz (Trbovelj, ki prisostvuje vsaki glavni skupščini, gospode: vladnega svetnika Žnidaršiča, mestnega župana Cirila Pirca, Janka Sajovica, starosto Sokola in zastopnika Sokolskega saveza, dr. Stanka Sajovica, predsednika Čitalnice, in dr. Vilfana, znanega našega prvoboriteija. Dne 8. avgusta 1895 se je vršila v Vašem mestu 10. glavna skupščina. Čez 34 let smo danes zopet v Vaši sredi. Leta 1886. ustanovljena je naša družba ves čas svojega več nego 40-letnega delovanja vedno stremela za tem, da podpre našo deco v obmejnih in narodno ogroženih krajih pred potujčenjem in vzgoji krepek rod slovenskih značajnikov. Družba je tudi v preteklem letu, zavedajoča se svoje vzvišene naloge. krepko delovala, v kolikor so jej pripuščala gnrotna sredstva. Podružnic smo imeli v minulem letu 82, njihovo število se je torej pomnožilo za 6. Prvenstvo med njimi pristoja šenbpeterski ženski podružnici v Ljubljani, ki je prispevala lani Družbi 23.226 Din.1 Zahvaljujem se tej podružnici, pa tudi vsem drugim podružnicam, ki so delovale na katerikoli način v prospeh Družbe, ter jih naprošam, da bi mas tudi v bodoče krepko podpirale. Cim več bomo imeli gmotnih sredstev na razpolago, tim večji bo uspeh našega dela. V minulem letu je umrlo mnogo naših prijateljev in podpornikov, tako dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, večletni odbornik ondotme OM podružnice, ga Zofija Haringova v Črnomlju, bivša večletna predsednica podružnici v Črnomlju, Matko Kante, okrajni šolski nadzornik v p., ustanovitelj podružnice v Sežani, bil je veliko let v nadzorništvu CMD, gdč. Helena Bavdekova, posestnica v Ljubljani, dolgoletna odbornica in tajnica šentpeterske ženske podružnice ter častna članica naše Družbe, katera nam je v svoji oporoki volila 25.000 Din, dr. Anton Schiffrer, zdravnik v Ribnici, nekaj časa predsednik podružnice v Ribnici, ga Arna Hudovernikova, notarjeva soproga v Ljubljani, dolgoletna odbornica mestne ženske podružnice v Ljubljani, Martin Zarnik, nadučitelj v p., večletni predsednik podružnici v Ilirski Bistrici, ga Matilda Grossmanova, odvetnikova soproga v Ljutomeru, večletna predsednica tamošnji ženski podružnici, dr. Karel Grossman, odvetnik v Ljutomeru, Fran Brinar, nadučitelj v p. v Gotov-ljah pri Žalcu, večletni odbornik podružnice, mag. phar. Jakob Radoslav Hočevar, lekarnar na Vrhniki, odbornik in blagajnik podružnici v Cerkljah, Janko Golob, 'šolski upravitelj v Šentjerneju, večletni predsednik podružnici, Rudolf Binter, višji davčni upravitelj v Ljubljani, ki je bil nekaj let odbornik moški podružnici v Kamniku, Fran Hmelj, trgovec in posestnik v Radečah pri Zidanem mostu, večletni predsednik podružnice, Fran Vajda, profesor na mornarski akademiji v Dubrovniku, dr. Gregor Žerjav, minister n. r. in bivši narodni poslanec, večletni tajnik naše družbe, dr. Vane Radej, ustanovitelj podružnice na Bregu pri Celju, Pavel Zupet, mesar in gostilničar v Škocjanu, ustanovitelj ondotme podružnice, Janko Kriapič, šolski upravitelj v p. na Vidmu ob Savi, Milan Jenčič, tovarnar v Mengšu, bivši odbornik ondotme podružnice ter redni podpornik naše družbe, in Fran Vrečko, šolski ravnatelj v pok. in župan v Slovenjgradcu, večletni predsednik ondotni moški podružnici. Vse te in druge zamrle dobrotnike in podpornike, katerih imena mi miso zmana, ohranimo v blagem spominu, Vas pa, častita gospoda, naprošam, da blagovolite vstati s svojih sedežev ter jim zaklicati: Slava! Častita gospoda! Ce ste sledili našim poročilom na zaupnem zborovanju, ste morali priti do prepričanja, da je Družba sv. C. in M. danes bolj potrebna, nego je bila kedaj in vredna vsestranske podpore Vaše. Delovanje naše družbe je intenzivno in dosledno, naravno je pa take vrste, da se v javnosti in to osobito v časnikih ne moremo baviti ž njim, ker bi s tem dobri stvari več škodovali, nego koristili, in naše nasprotnike opozorili, kako delujemo, da zaprečimo njih nakane. Resno moramo pa razmotrivati — s tem razmotriva-njern pa so morajo pečati tudi naše podružnice in vsi prija, telji obrambnega dela — kako bi mogli zvišati naše redne dohodke. V tem oziru se mora v prvo pomnožiti število naših podružnic, ki naj bodo glavni vir našim rednim dohodkom. Zato mora biti našim rodoljubom prva briga, da ustanovijo v vseh večjih krajih, kjer jih še ni, podružnice. Stvar podružnic pa je, da premišljujejo, kako bi se dali dohodki pomnožiti s prirejanjem veselic, cvetnih dni, kegljanjem na dobitke itd. Ali ni sramota za nas, da štejemo komaj 82 po-drulžnic, dočim jih je imel nemški Schulverein . Siidmark minulo leto 1300. ITo nemško bojno društvo prireja vsako leto majniško in božično zbirko. Majniška zbirka mu je prinesla 102.141 šil., božična zbirka pa 22.906 šil. Majniška zbirka se zbira po vseh avstrijskih šolah. Ali se pa zmenijo naše slovenske šole za našo Družbo, ki v prvi vrsti deluje v prilog slovenskim otrokom? Božična zbirka naj se zbira ipri vseh znanih rodoljubih, ki vedo ceniti in uvažujejo obrambno delo. Naši nasprotniki na severu ne mirujejo in so se z vso silo vrgli na našo severno mejo. V bližini naših obmejnih postojank gradijo niova šolska poslopja, kamor skušajo zvabiti našo deco. Vse svoje denarne sile koncentrujejo na našo mejo. iDa bi ne zgubili stika z našimi državljani nemške narodnosti, so ustanovili takozvano »jungdeutsche Grenzland. stelle des deutschen Schulvereines Siidmark«. V tej delujejo večinoma mladi ljudje, večinoma nemški akademiki, ki prepotujejo obmejne kraje in bodrijo svoje rojake v naših krajih. Tako so lansko leto potovali na Kočevsko ter stopili v zvezo s svojimi nemškimi rojaki. >0 tem seveda ni prišlo ničesar v javnost, tudi slovenski listi niso, kolikor vem, ničesar o tem poročali. Hudo je Nemce zadelo, da so bili pri lanskih občinskih volitvah na Koroškem voljeni iz srede narodnih Slovencev v 19 občinah slovenski, zavedni župani; boli jih, da koroški Slovenci vzdržujejo 40 izobraževalnih društev, ki krepko delujejo. Seveda Nemci v svoji nestrpnosti delajo na Koroškem razliko med »narodnimi zavednimi Slovenci« in takozvanimi »heimattreue Windische«, kakor da ti ne bi bili eden in isti narod. Da pospešijo germanizacijo v narodno mešanih krajih na Koroškem, so pričeli z naselje-valno akcijo ter naseljujejo v teh krajih nemške prebivalce iz rajha, slično, kakor je svojčas delala »Siidmarka« v Šentilju. Prav tako skrbijo za naraščaj nemških uradnikov in duhovnikov, ki naj zavzema mesta v narodno ogroženih krajih. Ti iNemci pa še vedno kričijo, da nimajo dovolj sredstev za ugonobitev slovenske iredente na Koroškem. Vse to, kar sem povedal, je le površna slika delovanja nemškega Schulvereina Siidmarke v naših obmejnih krajih. Njih nastopanje zahteva naš najoiločnejši odpor. Ali bomo pa kaj dosegli? (Bomo nekaj in moramo veliko doseči, ali to je od Vas, častiti skupščinarji, odvisno. Cim bolj boste Družbo podpirali in čim več gmotnih sredstev ji boste dali na razpolago, tem večji bodo naši uspehi. Ne morem pa bolje zaključiti svojega poročila, kakor da navedem besede našega dr. Ivana Tavčarja, katere je izipregovoril na skupščini leta 1920. v Ljubljani: »Kakor danes stvari stoje, mora Družba ne samo obstati, temveč delati mora s podvojeno močjo, okrepiti se mora še bolj, kajti delo, ki jo še čaka, 'je ogromno in neodložljivo, zato kličem vsem častitim skupščinarjem: Na delo za Družbo sv. C. in M.« Pozdravi. 'Po živahno odobravanem govoru predsednikovem so sledili pozdravni nagovori predstojnikov im zastopnikov. Prvi 'je pozdravil Družbo sreski poglavar g. dr. Žnidarčič in označil njeno delo kot delo za državo iskreno želeč, da bi rastla, cvetela in se razvijala. — Mestni župan g. Ciril Pire se je spominjal prvega družbenega zborovanja v Kranju ipred 34 leti. Od takrat se je mnogo izpremenilo. Imamo svojo državo, a čaka nas še mnogo dela, da. popravimo škodo raznarodovanja in pomagamo zasužnjenim bratom. Kranj je danes sprejel zborovalce prav tako navdušeno kakor pred 34 leti. Kranj je in ostane stara narodna trdnjava, zvest Družbi sv. C. in IM. — Gimnazijski ravnatelj g. Košnik je pozdravil skupščino v imenu profesorskega zbora in gimnazijske mladine, starosta g. Janko Sajovic v imenu JSS, GSZ iti kranjskega Sokola, g. predsednik dr. Stanko Sajovic v imenu najstarejšega narodnega društva Čitalnice in naposled z navdušeno besedo zastopnik C. in M. podružnice za Jesenice, Savo in Javornik g. Bokal. — Profesor g. dr. Dolar je opravičil odsotnost prvega prvomestnika Družbe sv. C. in M. preč. msgr Toma Zupana, ki v kratkem prekorači 90 leto, in prečital njegovo znamenito poslanico, ki se glasi: Slavno predsedstvo podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Prisrčno pozdravljeno vodstvo Kranjske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda ob 40ti veliki skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju. Dva v Vašem mestu počivajoča naša velikana se iz zračnih višin ozirata ta dan na Vas — blagrujoča Vas in Vašo vnemo za naš narod. Popolnoma me umete, če Vam po svojih prešMh 21 tih velikoskupščinskih predsedovanjih beležim to obžalovanje, da se to leto ne morem udeležiti Vašega slovenski idealnosti posvečenega praznovanja. Sprejmite zato, prosim, ob svojem osebnem toliko me častečem povabilu izraze rno- jega občudovanja temu nad vse požrtvovalnemu delovanja za našo mladino. IV narodnem češčenju Vam velepoštovanjem vslužni TOMiO ZUPAN. Okroglo, 11. septembra 1929. Burno odobravan je bil soglasni sklep, da se popoldne pokloni velezaslužnemu gospodu na Okroglem posebna de. putacija v imenu velike skupščine. Tajnikovo poročilo. Tajnik g. inlž. Janko Mačkovšek je poročal: Slavna skupščina! Iz iporočil na zaupnem shodu, ki se je vršil danes pred glavno skupščino, smo videli v žarki luči neznosne razmere za našimi mejami in občutili z drhtečim srcem vse silno trpljenje naših zamejnih rojakov. Ni nam zato treba ponovno ta dejstva v podrobno ugotavljati, mar. več koflstatiramo v splošnem: Onstran Snežnika u n i-čevanje našega življa, onstran Karavank iste namere, le bolj v hinavščino zavite. Vse to pada po našem hrbtu, čeprav moramo na drugi strani ugotoviti izredno pripravljenost'naše uprave, da n. pr. tudi v šolskem vprašanju postopa prav benevolentno napram manjšinam v naši državi. Saj je znano, da je n. pr. nemško šolstvo v Vojvodini ustvarila šele Jugoslavija. Pa tudi manjšinsko šolstvo v Sloveniji nam nudi zelo interesantno sliko. Bočim je tajnikovo poročilo na lanskoletni glavni skupščini omenjalo, da imajo naši Nemci 35 šol, v katerih se vrši pouk v nemščini, je to število letos (šolsko leto 19218.29) narastlo na 40. Mislim, da je dobro, ako te šole izrecno ugotovimo: Apače deška in dekliška, Stogovci, Imkavec, St. lij, Maribor deška in dekliška, Fikšinci in Kramarovči v Prekmurju, Jesenice na Gorenjskem, Črmošnjice, Laze, Poljane, Smuka. Stale, Podstenice, Dolenja Topla reber, Vrčice, Planina, Borovec, 'Kočevje, Koč. Reka, Koprivnik, Livold,^ Mozelj, Nemška Loka, Polom, Stara cerkev. Stari Log in Štalcarji: razen tega je nemška šola v Ljubljani ter povsem nemške šole, na katerih se morajo učiti tudi slovenski otroci, v naslednjih krajih na Kočevskem: Gotenica, Grčarice, Onek. Ovčiak, Reichenau, Spodnji Log. Stari breg, Svetli potok im Verdreng. Vidimo tedaj, da je tako severna meja povsod, kier je kaj pravih Nemcev oskrbljena z nemškim poukom, posebno pa še kočevski otok. Od 10 povsem nemških šoi ima le ona v Spodn etn Logu nad 40 učencev, nikjer pa ni nad 40 Nemcev na emi izmed omenjenih šol, kar nam kaže -naslednja razpredelnica: (Nemška šola v Število Nemcev Število Slovencev Skupaj 'Gotenici 33 2 35 Grčarice 30 8 38 Onek 32 32 lOvčjak 9 3 12 Peichenau 16 — 16 'Sp. (Log 38 3 41 Stari breg 31 2 33 Svetli potok 19 2 21 Verdreng 20 8 28 Ljubljana 39 — 39 Skupaj 267 28 295 Povprečno ne pride torej na eno gornjih nemških šol niti polnih 30 učencev, od katerih je pa zopet 10!% Slovencev. Zanimivo je nadalje dejstvo, da se je na nemških šolah pomnoižilo tudi število učiteljev Nemcev in sicer od 20 lan. skega leta na 211 v šolskem letu 1928-29. To je potrebno povdariti posebno še radi tega, ker vidimo onstran Snežnika zadnje slovenske učitelje na poti v notranjost Italije in ko koroški mogotci nočejo sprejeti več nobenega slovenskega učitelja v službovanje ter je edini učitelj Slovenec na Koroškem zaposlen še vedno na povsem nemškem ozemlju. ;V1 Prekmurju imamo nadalje še 16 osnovnih šol, kjer se madžarski otroci lahko poučujejo v madžarščini. V organizaciji Družbe lahko zaznamujemo ponoven porast delujočih podružnic; dočim je bilo 1. 1926. njih število še 72, so se naslednje leto dvignile na 76, leta 1928. pa na 82; od teh 'jih odpade na bivšo Štajersko 43, ki so prispevale 33% vseh podružničnih prispevkov; na nekdanjo Kranjsko odpade 39 podružnic, ki so prispevale ostalih 65% podružničnih prispevkov, od slednjih deluje 8 podružnic v Ljubljani, ki so same dale 43% podružničnih prispevkov. Napram časom pred vojno pa smo vendar precej zaostali. Glavna družba ne more več publicirati vidnih smotrov, kot je to bilo možno svojčas. Ciril Metodova družba je bila dobro organizirana. Or. ganizacija ima svojo tradicijo, po večini (že preizkušene veterane. Vendar pa bi naj podružnice vršile nekatere posebne naloge. Premalo je namreč samo nabiranje za neke oddaljene smotre; vsaka podružnica imej po predlogu g. dr. A. Dolarja poleg splošne naloge, kakor jo imajo druge podružnice, še svojo lastno nalogo, ki si jo v dogovoru z vodstvom sama izbere, bodisi izvršitev kakih krajevnih potreb ali kjer za to ni nujnosti, pa si izbere kak obmejni kraj v svoje posebno varstvo. V ta namen bi se smel po določenem ključu porabiti del nabranih dohodkov, po priliki prejme celo od centrale po- sebne prispevke. Tako bi zanimanje oživelo, člani vidijo-smoter pred seboj, vzdržujejo živahne stike s svojimi varovanci. Ta princip delitve dela so izvajali 'Nemci. Glavna družba le želi, da bi si v tem pogledu podružnice izbrale v dogovoru z vodstvom svoja specijalna področja. Z veseljem lahko povdarim, da je glavna Družba v preteklem poslovnem letu svojo skrb razširila v več pravcih,. s tem pa je seveda prevzela tudi precejšnje nove obveze. Izpolnjevala jih bo lahko le, če 'jo bodo podružnice podprle gmotno in moralno. V programu ima glavna Družba še vse polno važnih in koristnih ukrepov, ki čakajo uresničenja im že se pojavljajo nove nujne zahteve; to pot pri naših izseljencih v zapadni Evropi; naše nove kolonije v Belgiji. Franciji in Holandiji potrebujejo nujnega kulturnega stika s svojo domovino- in tudi zasilne šole in potovalni učitelji bodo potrebni, da ne ostanejo navezani edinole na sebe ti naši emigranti. Da se tako bližnjim, kot daljnim našim rojakom vsaj malo olajša njih gorje, moramo- naše delo še bolj pod. krepiti. (Splošno pritrjevanje.) Blagajnikovo poročilo. Blagajnik g. dr. Janko Kersnik je podal naslednje poročilo: Slavna skupščina! Denarni uspeh leta 1928. še vedno ni zadovoljiv, dasi Je ugodnejši od predlanskega. Dohodki so znašali leta 1928. Din 894.091.23, leta 1927. pa. Din 864.543.53; presežek izkazuje Din 29.547.70. Ker so bili v preteklem letu izredni prejemki na volilih in pri raznih skladih malenkostni ter smo povsem izgubili prej redne, znatne dohodke od družbenih Vžigalic, moramo vsekakor ugotoviti pri splošnem pregledu vsaj delni na-predek. Delavnih podružnic je bilo leta 1928. šest več kot v prejšnjem letu, t. j. 82. Te so nabrale članarine, podpor, pri veselicali i! dr. Din 168.92.2.36, po nabiralnikih Din 4.623.40, za obrambni sklad Din 3.000, za Andr. Senekoviča sklad Din 135.—, skupaj Din 176.680.76. Leta 1927. so podružnice oddale le Din 147.93i2.02 ln s tem napredovale za Din 28.748.74. Ako upoštevamo, da je v zadnjem predvojnem letu 1913. nabralo na sedanjem našem državnem ozemlju 171 delavnih podružnic 40.460 zlatih kron, vidimo, da nismo dosegli niti polovice predvojnega uspeha niti v številu podražnic, niti-v valorizirani nabrani vsoti. Vsem prednjači zopet šentpeter. ska ženska podruž-nica v Ljubljani z zneskom Din 23.826.45. Sledi ji mestna ženska podružnica v Ljubljani po Din 17.043.10. iMed drugimi so poslale družbeni blagajni: šemtpeterska m. podružnica v Ljubljani Din 11.007.20, šentjakobsko trnovska m. podružnica v (Ljubljani Din 9.346.30, Sava, Javornik, Koroška (Bela 'Din 9.022.36, Ptuj, m. Din 8.000.—, Ptuj, ž. Din 8.000.—, Šiška, ž. Din 5.721.30, šentjakobsko trnovska ž. v Ljubljani Din 5.055.25, Novo mesto, ž. Din 4.767.—. Pa tudi mnogo manjših podružnic se je odzvalo častno. Vsem delujočim podružnicam izrekamo toplo priznanje in zahvalo. Speče, zlasti one v Gorenjskem kotu pa ponovno dramimo in pozivamo na delovanje. Nabiralniki so nabrali Druižbi Din 5125.65, t. j. Din 2887.40 več kot prejšnje leto. Razpečavanje družbenega blaga se je leta 1928. začelo razveseljivo razvijati. Za razglednice smo prejeli leta 1928. Dim 38.339.21, leta 1927. (Din 12.058.80, napredovali smo za Din 26.280.41. Narodni kolek je naklonil Din 1087.40, t. j. Din 198.20 več kot leta 1927. 'Računskih listkov se je razpečalo za Din 1310.—, t. j. Din 239.50 več. Družba je prejela za koledar leta 1928. Din 45.532.—, leta 1927. (Din 34.870.90, prirastek za Din 10.661.10 je hvalevreden. Navedeni napredki so tudi v večji meri uspeh delovanja posameznih agilnih podružnic. Izdatki leta 1928. so dosegli Din 930.358.54 proti onim leta 1927. ipo Din 886.363.41 in so se zvišali za Din 43.995.13. Za osnovne šole in otroške vrtce se je izdalo Din 609.180.82, t. j. za Din 14.056.18 manj kot prejšnje leto. Podpore obmejnim šolam za učila, šolske in mladinske knjige, božičnice so znašale Din 72.091.91 v primeri z letom 1927. po Din 46.416.30 in so ti stroški narastli za Din 25.675.61. Ti zneski so bili največ razdani šolskim otrokom ob naši štajerski, meji iri v Prekmurju. Nujno potrebne bi bile pač še neprimerno višje vsote. Toda družbeno vodstvo mora štediti, s težkim srcem sme upoštevati le najnujnejše potrebe, da vzdrži družbeno premoženje kolikor možno neokrnjeno. .Med stroški še povdanjamo prispevek za važni manjšinski institut Din 14.400.— in izdatke za vzdrževanje družbenih hiš po Din 18.300.67. Čista imovina je znašala ob koncu 1. 1928. Din 1,266.211.14 proti stanju ob koncu 1. 1927. po Din 1,278.611.34. Zmanjšala se je za Din 12.400.20. Pokojninski sklad se je v preteklem letu pomnožil za Din 15.118.67 ter se s tem dvignil na Din 249.775.51. Celokupna imovina, t. j. čista imovina in pokojninski sklad, izkazuje 31. decembra 1928. Din 1,515.986.65 ter se je zvišala v miniulem poslovnem letu za Din 2.718.47. Predsednikovo in tajnikovo poročilo podkrepljujeta z značilnimi dejstvi pomen in nujno potrebo naše Družbe. V blagajnikovem poročilu nanizane številke pa žal podčrtavajo razen redkih, častnih izjem, nerazumljivo indolenco odrešenega dela našega naroda. Ako ne pomoremo odrešemci z zadostnimi sredstvi zasužnjeni deci. je zapisana dobra tretjina vseh Slovencev neizogibni nacionalni smrti. Zato: delajmo, darujmo, žrtvujmo izdatno za našo edino slovensko obrambno šolsko družbo, dokler ni prepozno. (Odobravanje). Poročilo nadzorstva. V imenu nadzorstva je poročal g. dr. Vladimir Ravnihar, da je našel denarno poslovanje v vzornem redu. Na njegov predlog je prejel družbeni odbor od velike skupščine absolu-tori.j in pisarna pohvalo za izvrstno knjigovodstvo. Proračun. Proračun za leto 1930. obsega naslednje točke v približ-njih vsotah: za osnovne šole in otroške vrtce 800.000'Din, za družbena posestva 40.000 Din, za manjšinski institut 14.400 Din, podpore šolam za knjige, učila, božičnice in dr. 120.000 IDin, za pokojninski sklad 60.000 Din, razni stroški 160.000 Din, skupaj 4,194.400 Din. Proračun je bil soglasno odobren. Volitve. Triletna doba je potekla naslednjim vodstvenim članom gg.: Aleksandru Hudoverniku, Franu Jamšku, Avgustu Ludviku in Viktorju iRohrmannu. Namesto odstoipivšega g. Fr. Jamška je bi' izvoljen soglasno sreski šolski nadzornik g. Ivan Tomažič. Mesto pok. Mateja Kanteta je zavzel v nadzorništvu g. >Fr. Jamšek. Ostali gospodje vodstveni, nadzomištveni in razsodmištveni člani so bili soglasno iznava brez vsake debate potrjeni. Slučajnosti. O. profesor dr. Simon Dolar je stavil predlog za ustanovitev »Narodnega sveta«: Imamo poleg Družbe sv. C. in M. še obrambna društva: Jugoslovensko Matico, ki pri nas igra podobno ivlogo kot pri Nemcih Sildmarka, potem Gosposvetski Zvon, ki svoje delo po nesrečnem .plebiscitu (10. IX. 1919) na Koroško osredotočuje, Jadransko stražo, ki nam hoče naše morle ohraniti, Slovensko stražo, društvo, o katerega delovanju pa lie malo slišati. So to organizmi, ki žive vsak zase brez skupnih smotrov. In to ni dobro. (Manjka neka vez med temi obrambnimi društvi, manjka klej, da bi se ta društva medsebojno podpirala, ne pa ovirala, manjka regulator, ki bi .rtjih delo vzppredil v eno skupno smer po geslu: gremo ločeno, udarimo pa skupno. Ugodna je atmosfera za ustanovitev Narodnega sveta, ker vlada po Sloveniji in državi po uvidevnosti našega kralja politično zatišje. I elmično izvedbo tega prepotrebnega Narodnega sveta prepuščam osnovalne-mu odboru, ki bi naj se faktično iz vrst naših delegatov in skupščinarjcv zbral. Naš Narodni svet bi moral tudi iskati stike z društvom o narodnih manjšinah, morda celo z Društvom narodov. Predlog se je vzel na znanje in se bo ob. / ravnava! v prihodnji vodstveni seji. G. predsednik je preči-tal nato brzojavne pozdrave Jugoslovenske Matice, poverjeništva UJU, podružnice v Brežicah, gg. dr. Juro Hrašovca, Ivana Prekorška in kapetana I. Delaka ter pismi prosvetnega šefa g. dr. Lončarja in župnika I. Vrhovnika. iNato je zaključil v najlepši harmoniji zvršeno zborovanje. Darovi. Ve/liki skupščini so došli naslednji darovi: 1. Za msgr ITonia Zupana sklad m. in ž. podružnica v Kranju 3000 Din, ki jih je izročil g. dr. Simon Dolar, 780 Din, zbirka ge Ane Podkrajškov e istotam, in 220 Dim, dodatek dr. Simona Dolarja, skupaj 400 Din; m. in ž. podružnica v Kranju od cvetnega dne 15. IX. 1929 787 Din; Primorka 200 Din, I. Vrhovnik 100 Din, skupaj 5087 Din. iMed skupnim obedom v telovadnici Narodnega doma je po napitnicah g. predsednika, mestnega župana g. Pirca in družbenega blagajnika g. dr. Kersnika vstal g. dr. Simon Dolar in izročil prvi donesek 3000 Din kot temeljno vsoto z? sklad msgr Toma Zupana, prvega prvomestnika Družbe sv. C. in M. in njenega častnega člana, v kratkem 90-Ietnika. Na Okroglem. Po banketu je odhitela izbrana družba čestiicev msgr Toma Zupana na bližnje Okroglo poklonit se častitemu prvemu prvomestniku, med njimi predsednik g. Hudovernik, dvorna dama ga dr. Tavčarjeva, tajnik g. inž. Mačkovšek, blagajnik g. dr. Kersnik in profesor g. dr. Simon IDolar. Vzhičeno je sprejel jubilar čestitke in krasen šopek rožmarina in nageljnov s svilenim trobojnim trakom, ki mu ga je izročila imenovana gospa. Sredi svojih čestiicev se je dal v parku slikati. Z radostnimi vtisi in z zavestjo, da so našli ljubljenega monlsignora zdravega in čilega, so zapustili izletniki Okroglo. Zahvala. Vodstvo Družbe sv. C. in M. v Ljubljani se o priliki završitve nad vse pričakovanje lepo uspele 40. velike skupščine v Kranju kar najiskreneje zahvaljuje ondotnima C. M. podružnicama za ves trud in brezprimerno požrtvovalnost, ki sta jo skazali za to slavje. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. profesorju dr. Simonu Dolarju, predsedniku m. podružnice, ki je bil duša vsej prireditvi, zahvala mu tudi za prelepi in globoko pomembni pozdravni govor. Prisrčno se zahvaljujemo mestnemu županu g. Cirilu Pircu, vsem častitim narodnim damam, Sokolu, Kolu jugoslovenskih sester. Gasil- nemu društvu, Narodni čitalnici, Skavtom, direktorju gimnazije g. Ivanu Košniku, gimnazijcem ter g. Stanislavu Završniku in njegovemu orkestru. Iskreno se nadalje zahvaljujemo-g. profesorju Ivanu Kolarju za njegov prelestni govor na pokopališču, dalje topla zalivala gospe glavarjevi soprogi Miri Žnidarčičevi in vsem p. n. odbornicam ž. podružnice ter vrlim gospodičnam, ki so sodelovale pri cvetnem dnevu in skupnem obedu. Iskrena zahvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 40. velika skupščina tako veličastno zvršila. Hvala in slava zavednemu prebivalstvu mesta Kranja za nepričakovano pozornost! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda / v Ljubljani. O msgr Toma Zupana skladu je došel vodstvu Družbe sv. C. in M. naslednji dopis: Slavno vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Glasom Vašega c. dopisa 2. t. m., išt. 683 je kranjska ženska im moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda 15. septembra t. 1. prilikom todnevne 40. velike skupščine v Kranju Vaši vodstveni blagajni izročila iDin 4000 kot sklad namenjen rešitvi slovenske mladine Skladi povzemajo imena. Tako so tudi to pot domoliub-kinje in domoljubi mislili na enega izmed narodovih delalcev — prisrčno se jim zahvaljujem! iRevni šolski mladini se bodo iz tega sklada po Vaših besedah darovale šolske knjige — naša šolska mladina ob jezikovnih mejah se bo pa z njegovo pomočjo v božični dobi posedala krog miz, obloženih s svetovečernimi poprtniki TTo Vašo mu darovano slovničlco si ohrani skrbni otrok za vse živenje: da ob njeni pomoči ne pozabi sklanj in spregatev, brez kojih mu nikoli ni pravilnega jezika. — Jaz imam svojo takratno knjižico 'še v rokah Vaše nameravano pogostovanje se mladininemu spo-minju vcepi za vse živenje: bodi si slučajno kedo njih tudi iz prempžneje hiše: bodi si potomec reve, ki je moža ter očeta darovala molohu divjaške vsesvetovne vojne. Obema: gmotno srečnejemu v zadoščenje: revežu v podkreplijenje! Mali si do konca dni ohranijo imena teh, ki so jim po. stali stariši više vrste: in to ste Vi! — Po naročilu svojega nenavadnega deda se slednji dan spominjam knezškofa Wolfa, ki se je sv. 'Miklavža dan 1850 tega leta v rodbinski zadevi svojevoljno odločil za prvošolčeka — mene Zato Vam — ki prijazno želite po gornjem pismu moje misli — v vsej zahvalnosti in iz srca čestitujoč prikladam: da bodo 20. oktobra t. 1. osnovale ljubljanske podružnice nabirko v prid imenovamemu skladu ter je bodo posnemale tudi ostale podružnice po slovenskem ozemlju Vas pa bo, častite članice in člani družbenega vodstva — Vas bo prav radi takih vsmiljenosti blagrovala slovenska mladina, ko Vas več me bo — IV domovinski ljubavi se Vam ob Vašem delovanju — ki je nčpoplačljivo — klanjam ter bivam Okroglo, nedeljo 6. oktobra 1929 — Vam vslužni Tomo Zupan B S# * © M © y d 8 8 Družbeno blago: Kolinska tovarna, kavine primesi. Fr. Kollmann, cilindri za svetiljke. Tvrdka Perdan, čaj. V družbeni pisarni Beethovnova ulica 2 v Ljubljani se dobivajo: razglednice (1 Din) — kolki (po 10 p), računski listki (po 25 p), knjižici »Slava Podlimbarskemu!« (po 3 Din) in »Kraljevič Marko« 1.1930 (po 6 Din).] Priporočajte inkupujte!Q © m M d 6 0 S# 9 m m m 0% m Bilanca Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1928. r^rejemtci. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1S27. I. . . 29.720 Din 85 p Dohodki leta 192 i. 1. Podružnice i. s. članarine, pokroviteljnine, darovi, veselice 1.1. d 168.922 Din 36 2. Podpore občin, denarnih zavodov 7.887 . 50 3 Darovi Ameri kancev . . 1.187 , — 4. Razni darovi 226.856 . 41 5. Družbeni nabiralniki . . 5.125 .. 65 6. Zbirke časnikov .... 400 . — 7y Družbena kava 500 8. Družbeni cilindri za sve- til) ke 2.000 ■ ' 9. Družbeni čaj 1.000 * ' 10. Narodni kolek 1.087 . 40 11. Družbene razglednice . 38.339 . 21 12. Družbeni rač. listki. . . 1.310 » ” 13. Družbene knjige. . . . 168 . 75 14. Družbeni koledar. . . . 45.532 ■ 15. Obresti od nalož. denarja 33.370 . 61 16. Družbena posestva . . . 23.769 . 81 17. Družb, koledarček .Kra- ljevič Marko" 3.663 . 50 18. Obrambni sklad .... 3.400 m 19. Ivana Vrhovnika sklad 100 20. Andr. Senekoviča sklad 135 » 21. Vinjeni predujmi . . . 2.082 * 1 22. Vrnjena posojila .... 7.000 n Prenos . . . 29.720 Din 85 p Prenos . . . 573.837 Din 23 p 23. Volila......................... 750 . - , 24. Razni prejemki........... 319.504 . — . Dohodki znašajo torej leta 1928 skupaj . . 894.091 „ 23 „ Prehodni prejemki 63.033 „ 77 „. Dvignjeni zneski i. s. a) iz družbene glavnice 4.350 Din — p b) iz Karol Kotnikovega sklada. 10 „ — „ c) iz dr. Josip Georgovega sklada .... 50.000 , — . č) iz pokojn. sklada . . 12.900 . — » ~ 67.260 „ — „ Skupaj . . . 1,054.105 Din 85 p Izdatlci. 1. Za ljudske šole in otroške vrtce . . . 2. Družbena posestva............................ 3. Manjšinski institut.......................... 4. Podpore revnim šolam za šolske in mladinske knjigej učila itd..................... 5. Vrnjena posojila............................. 6. Obresti od posojil........................... 7. Družbeni koledar ............................ 8. Narodni kolek................................ 9. Družbene razglednice ........................ 10. Pokojninski sklad i. s. a) Prispevek družbe . . 12.900 Din — p b) Izplačana pokojnina . 12.900 „ — „ ■' , 11. Družbena pisarna i. s. a) Plače uradnikom . . 48.767 Din — p b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava 7.332 „ 50 „ c) Potni stroški raznim funkcijonarjem . . . 4.597 „ — „ O.inos . . . 60.696 Din 50 p ( . Odnos . . . 807.619 Din 85 p , \ 609.180 Din 82 18.300 »» 67 14.400 — 72.091 M 91 1.401 ,, 72 10.225 73 33.037 »J — 1.023 »» — 22 159 >> — 25800 Prenos . . . 807.619 Din 85 p Prenos . . . 60 696 Din 50 p č) Tiskovine, poštnina in drugo . 4.143 „ — „ 64.839 „ 50 „ 12. Koledarček „Kraljevič Marko“ 18.880 „ — 13. Brezobrestna posojila 2.500 „ 14. Razni stroški 36.519 „ 19 „ Izdatki znašajo torej leta 1928 skupaj .... 930.358 Din 54 p Prehodni stroški 63.033 „ 77 „ Plodonosno naloženi zneski i. s. d) na glavnico . . . . 4.350 Din — p b) na obrambni skiad . 3.400 „ - „ c) na Ivana Vrhovnika sklad 100 „ - „ d) na Andr. Senekoviča sklad 135 „ - „ 7.985 „ Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1928 leta 52.728 „ 54 „ Skupaj . . . 1,054.105 Din 85 p Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1927. I 110.092 Din 32 p Prirastek leta 1928 . . . 5.600 „ 83 „ Skupaj . . . 115.693 Din 15 p Odpadek leta 1928 . . . 4.350 „ M Stanje dne 31. grudna 1928. 1 111.343 Din 15 p Račun pokojninskega sklada. Stanje dne 31. grudna 1927. 1. Prirastek leta 1928 .... Odpadek leta 1928 .... Skupaj . , . . 262.675 Din 51 p . . 12.900 „ - „ Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1927. 1......................... 165 090 Din 28 p Prirastek leta 1928 11.571 „ 31 „ Stanje dne 31. grudna 1928...................................1.......................... 176.661 Din 59 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1927. 1. ..................... 68.760 Din 27 p Prirastek leta 1928 .................................... 4.813 „ 20 „ Stanje dne 31. grudna 1928. 1......................~ 73.573 Din 47 p Zapuščinski sklad Karola Kotnika. Stanje dne 31. grudna 1927.............................1......................... 10 Din — p Odpadek leta 1928 10 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1928.............................1.......................... — Din — p Zapuščinski sklad Viljema Polaka. Stanje dne 31. grudna 1927.............................1..................... 50.616 Din 24 p Prirastek leta 1928 — „ 02 „ Stanje dne 31. grudna 1928.............................1.................... 50.616 Din 26 p Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1927.1 264.111 Din 94 p Prirastek leta 1928 .............................. 2.757 „ 50 „ Skupaj . . . 266.869 Din 44 p Odpadek leta 1928 ............................... 52.175 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1928.1................. 214.694 Din 44 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. Stanje dne 31. grudna 1927 1.................... 49.770 Din Prirastek leta 1928 ............................. 3.580 Račun Andreja Senekoviča sklada. Stanje dne 31. grudna 1927. 1.................... 11.082 Din 85 p Prirastek leta 1928 915 46 Stanje dne 31. grudna 1928 I..................." 11.998 Din 31 p Račun brezobrestnega posojila. Stanje dne 31. grudna 1927. I.................... 19.1 $0 Din — p Prirastek leta 1928 .............................. 2.500 „ — „ Skupaj . . . 21.650 Din — p Odpadek leta 1928 7.000 „ — Stanje dne 31. grudna 1928.1...................~ 14.650 Din - p Proračun Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1930 znaša 1,194.400 Din. Rodoljubi, na delo, da se doseže gorenja svota! Družbena imovina dne 31. grtadna. 1928. 1. A. Aktivna imovina. I. Posestva. a) Posestvo v Trstu . . . 300.000 Din — ] b) Posestvo v Velikovcu . 25.000 „ — c) Posestvo v Velikovcu . 5.000 ,, — č) Posestvo na Savi . . . 50.000 „ - d) Posestvo v Studencih . 30.000 „ - e) Posestvo pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu . . . 10.000 „ - /) Posestvo v Skednju, Trst 10.000 „ - g) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju 2.500 „ - h) Posestvo v Ljubljani . . 200.000 „ - i) Posestvo v Ljubljani . . 200 „ - J) Posestvo v Ljubljani . . 30.000 „ - Skupaj II. Šolski inventar in učila . . . III. Inventar družbene pisarne . IV. Zaloga družbenih knjig. . . {' V. ST e r j a t v e (gotove)......... VI. Brezobrestna posojila . . . VII. Družbena glavnica. a) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. b) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 10.492 pr. c) Delnica ljubljanske kred. banke, št. 1422 pr. . . £) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . Odnos . . . 662.700 Din 1.872 „ 780 „ 347 „ 16.725 „ 14.650 „ 50 Din — p 25 ,, — „ 150 5.232 50 5.457 Din 50 p^ Odnos . . . 697.074 Din 78 p 8 Prenos . . . 697.074 Din 78 p 5.457 Din 50 p 6.250 „ — „ 15 „ 19.120 „ 65 „ 61.250 „ — „ 19.250 „ — „ »* >» »* )t >* >> Skupaj . . . 111.343 Din 15 p / VIII. Pokojninski sklad. a) Vink. 4 o/o avstr, kronska renta pr...................... 5.425 Din — p b) Vink. 4-2% avstr, srebrna renta pr................. 11.250 „ — „ c) Vink. 4-2%) avstr, papirna renta pr................. 2.000 „ — „ () Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev. 19.842 pr. . . . . 231.100 „ 51 „ Odnos . . . 249.775 Din 51 p_____________________ Odnos . . . 808.417 Din 93 p ✓ Prenos . . . d) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . e) Zadružna knjižica posojilnice in hranilnice v Trstu, št. 6022 pr.. . . f) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 30.890 pr................... g) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru, št. 18.817 pr. h) 5% obveznica avstriiske republike, ddlo. Wien 15. 7. 1926 serija 1216 št. 0.003 pr 100 funtov angleških po kurzu . . i) 3 kom. ogrskih Josziv srečk i 4 K..................... j) VI. avstr, vojno posojilo k) 2 kom. 4 'A °/„ zastavnih listin občinske hranilnice v Gradcu 4 10.000 K — skupaj 20.000 Ka . . . Prenos . . . 808.417 Din 93 p Prenos . . . 249.775 Din 51 p <7) Vink. 111. avstr, vojno posojilo za' 20.000 K . . — „ — „ e) Vink. IV. avstr, vojno posojilo za 5.000 K . . — „ — „ f) Vink. V. avstr, vojno posojilo za 4.000 K . . — „• — „ Skupaj . . . 249.775 Din 51 p IX. Ciril-Metodov obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 120 ...................... 127.839 Din 16 p b) Vložna knjižica Ljudske posoj. v Gorici št. 4105 pr. c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju št. 16.098 pr. . č) Vlož. knjižica Jadransko-Podunavske banke, po-podruž. v Kranju, št. 1710 d) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru št. 10579 pr. e) Vložna knjižica zadruge Lastni dom, Celje, št. 859 pr..................... f) 7% državno posojilo. . g) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 41.722 „ 43 „ Skupaj . . . 176.661 Din 59 p X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka. a) Vložna knjiž. ljubljanske mestne hran. št. 958 pr. 26.500 Din — p b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. 2.125 „ 76 „ ■c) Vložna knjižica Kmetske pos. v Ljubljani št. 9146 pr. 2.273 „ 50 „ 500 „ - „ 350 „ - „ 150 „ — „ 250 „ — „ 250 ,, ,, 5.600 „ — „ Prenos . . . 1,234.855 Din 03 p Prenos . . . 30.899 Din 26 p č) Vlož. knjižica Kmet. oos. v Ljubljani št. 35.217 pr. 11.854 „ — „ d) 1 kom.4'/2°/o obveznice bosensko-herceg. železu, posojila (izžiebana) v nominalni vrednosti.... 500 „ — „ e) 1 turška srečka št. 385.276 pr. 100 frankov po prvotni kronski vrednosti 382 K 95 „ 50 „ f) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski . . . 7.267 „ 50 „ g) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit k 200 K nom. vrednosti, skupaj 400 K.............. — „ — „ h) 2 zadolžnici posojila za regulovanje Tise a 200 K nom. vrednosti, skupaj 400 K..................... - „ — „ i) i/s vrednosti od 2 kreditnih srečk v nom. vrednosti 400 K — 133-33 . - „ — „ Skupaj . . . 50.616 Din 26 p XI. Dr. Ivana Tavčarja sklad. i > Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 539 pr.................................. 73.573 Din 47 p XII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga.; a) 144 kom. delnic Ljublj. kreditne banke po 150 Din v nom. vrednosti skupaj ....................... 21.600 Din — p Odnos . . . 21.600 Din — p Prenos . . . 1,359.044 Din 76 p Prenos . . . 21.600 Din — p <ž>) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 28.625......... 155.319 „ 24 „ ■c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju, št. 20.621 pr. . 35.000 „ — „ č) Dragocenosti v vrednosti 2.775 „ — „ Skupaj . . . 214.694 Din 24 p XIII. Ivana Vrhovnika sklad. Vlož. knjižica Ljubljanske kreditne banke, št. 714 ........................ 53.350 Din — p XIV. Andreja Senekoviča sklad. Vlož. knjižica Kmetske poso|ilnice v Ljubljani, št. 35.251 pr................................... 11.998 Din 31 p XV. Blagajniški ostanek...................... 52.728 „ 54,. Skupaj . . . 1,691.815 Din 85 p isisasstsasecsagscsassissassssasG •—* ---------------------------- Opozarjamo na Qo$icne in veCi&onočne rctfflCednice dbrujGe &v. širita in tiltetoda! * s*sa9Gis§a9s*sa9SEsasG B. Pasivna imovina. 1. Posojila in dolgovi pri denarnih zavodih . . 172.120 Din 82 p 2. Razni neporavnani računi . 3.708 „ 38 „ 3. Pokojninski sklad . 249.775 „ 51 „ Skupaj . . . 425.604 Din 71 p C. Ako od aktivne imovine 1,691.815 Din 85 p odštejemo pasivno imovino 425.604 „ 71 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1928. 1. 1,266.211' Din 14 p Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1927. 1 1,278.611 „ 34 „ s čisto imovino z dne 31. grudna 1928. 1. . . 1,266.211 „ 14 „ vidimo, da se je čista imovina v letu 1928 zmanjšala za 12.400 Din 20 p Družba je imela dne 31. grudna 1927. » a) lastne imovine .... 1,278.611 Din 34 p b) imovine za pokojninski sklad 234.656 „ 84 ,, Skupaj . . 1,513.268 Din 18 n Dne 31. grudna 1928. a) lastne imovine. . . . 1,266.211 Din 14 P b) imovine za pokojninski sklad 249.775 „ 51 „ Skupaj . . . 1,515.986 „ 65 „ Skupna Imovina (t. j. lastna imovina in imovina za pokojninski sklad) se je pomnožila v letu 1928 za . . 2.718 Din 47 p Vodstvo; Aleksander Hudovernik 1. r., Dr. Janko Kersnik 1. predsednik. blagajnik. Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A. ki so izza dne 30. sept. 1928. do 30. sept. 1929. po § 4. družb, pravil plačali po 100 Din. 1066. Janko Klun. trgovec, Slovenjgradec; 1067. + Fran Vrečko, Sol. ravm. v P. in župan, Slovenjgradec; 1068. Olga Potočnikova, Ljubljana; 1069. Vida Rusova, sopr. ravn. zav. družbe, Ljubljana; 1070—4079. Ivan Arh, sekc. Sei v p., Praga; 1080— 1094. Moška C. in M. podružnica v Ptuju v počaščenje spomina pok. ge Ane Hudovernikove; 1095—2009. Ženska C. in M. podružnica v Ptuju v isti namen; 2010. Dr. Pavel Strmšek, gimn. profesor, Maribor, v počaščenje spomina pok. prof. g. M. Suhača iz Celja; 2011. Josipina Blumauerjeva, Ljubljana. B. ki so plačali izza dne 30. sept. 1928. do 30. sept. 1929. za C. in M. obrambni sklad po 100 Din. 240—2428. Ženska šentpcterska C. in M. podružnica v Ljubljani v spomin pok. gdč. Helene Bavdekove; 2329—2443. Moška šentpeterska C. in M. podružnica v Ljubljani v proslavo godu postajenačelnika g. Avgusta Ludvika. I!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1|IIIIIIBIIII IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllilllilllllllllllllllllllllllllllll IMS Rodoljubi, ne pozabite obrambnih skladov Družbe sv, Cirila in Metodal llllllllllllllllllllllllllll Doneski podružnic leta 1928. f 03 O. 3 cn c 'g ^ 2 .o O os > n* tu o a> •" >- W T3 h *> « ur Sg^.SH w aj m-KJ O C > O) u C >NJ H T3 O CL '15 ‘>P1 icoooto Tt* r— C^J CTD co O iO 00 CN iO lO lO t'- t>- CN COOONCDCN( (N-fOtCNC CN O O 0Q O < i-iONlOtCNrnOCN^iO ) CN lO CD OO »n O O 'O *t t iO iNONCNOOlOiOiOtCO 00 h- — OŠ 00 00 lO tO rt1 CO CN CN CN CN CN CN >—■ *—« I i M I I I I I I I II I I I I > I l I II I II I i I i I I I« i I i I I < II I I i I I I Sčo I I I I c5 l 1 I I IS CN O CO iO s?ss 11 r= 11 CN S CO . | ° 0O I I I 0O lOlOlO CM CN (DCOiOCDCNOOOOONiO^CN-OCDrfiO (N^NMCNOOOJ^tCOO-oOiOOO^iO Nqooqooc(0°}N(NoccDioco^co CN^cdodc^odoOlO^^ThrfcOCNCNCNCNCN CN ■ “ ■X reCQ . «n X O c/> ca • E £ (/) CJ -v o 2* flj JS Ou£ a v , o -.E O- ca C c Xi 5 -S, .S, S 2 ca «3 -3T s* rr* • /-» E * 8 ca ca S; • -S' 3 3 E o E c * E oS o _ •° > oj *=*:=? o = •r o .22, S 2 c «£•3 c 3^ g »N O o • • ca E ">GQ bjO 2 -2.2 O « « -S a c .312 5 a JJ Z S S h U O _j ^CMoo^ruotoi^oocrjo^cNooTfiocot^pd a a. C/) SO I O O I I o o o o lO I — OO I I LO t"- t^- lO Tf O to t"- uO c 00 —' t"- O) C > oo c > m o c OiNN^t _ _ _ _ QCOC^^^OO|NNtpcqiOiOiOiO»OC^(N ^CŠ(NCSCNCN--r-'^--r^r- CN lOCM 0N Tj1 as o rr f- oo -• -- o o 05 (M oo iO lO oo .2. — ‘57 > TD o a ■§ -S 3 < g" c/> l i iO 00 I I I I I I •O O 3 ^ ca C I I I Tf* CN 00 00 2 ! I t>- CO 00 TT . ->o i I oj 117 > .5-2 S : i-r w sl-0 >a-g si o-e ! c*. co I O O O lO I *—• lO UO to o o — oo s * SS? I NOJiOSiOOO-tONOiOOi-C CO-NOl-tOO^OOCJlCONtC NOJtN^-OcONNCOiOiOiOi 00CNCNCNCNCN — — — — — — — * )ON^ )ONCO «cooo co -f oo s? Ol u ‘E >N n u TJ O a co v) 4JffliuOc.3: ooo:.H31-T:“£.i O sx ca D5 Z ^ os o? ca j Ui > h oj h w 0)0 — CNCOTt*LOCOt^OOODO — CNOOTlOCOr-OO — CNCNCNCNCNCNCNCNCNCNOOOOOOOOOOOOCOOOOO ca a. 3 CD 'a? > 'O u o a ■a 3 C c 73 G jv 2 5 O jj: cc o LO g n i M i § '(NiOOiOCOOO^iO-tiOOOOOOtD —1 CO O IGNtOtrKNrHO-iOiOOOOSOOCiOlNO -0^a)0500 00COCON(£)CDtDCOCOiOlOlO't'^'>t't co o IC II I I I I I I MII I I I I I I I I I II I I II II I II I I I I I II I I I I I I I I I I I I I I I i I I I I I £ I o o o 00 o I I iO I» I. I I oo (M co »a ► •» c « o oj . w -o S o13■S*; 5 W . K) . .2.* £~ >CJ o c > O I I o iO M lO (DMiOOMOOOOi-iOrfOOOOOOOHOO 'TaiNODcoMrHo^iOioooONoo^ioaio OOa)050500 00CXDOOt^COCOOOCOCOtOLOlOr^^cS'1’- o IO N s Im *o o n. oo> . C • ■ ra .£ • C/3 •■ — 'a "»ft • * S | 2 . o -“C . o • o bo •Era° ' «a yc/5 CJ ■ •= o > c > o r c ^ CO g m s 'ss ** c — _S .2 ° ca n o s E . " u o u > o O^O C/>N o ^ >N o •S ra « u ■« O »J s: >o (U o ,KJ O- G ‘G ^ ---- o E S £ s *2 3 ■“2 2 2 StjK c “a! ra? ■ >8 !ii 1—1 "O O ~ ca *— " tu 'v C" -*-* E H co CQ h-jkj E d. O co>co *;§ ->PX OO^CNCO^iOCDSOOOOrHCNCOrfiOCONOO ca o. sx (S) < g c C C3 2 5 1,3 O j=> •- ca — Z 2 ca ' r* 55 a> o a» . •n ■- 15 .a -a S O ■» g *» w J2 aT a> •— *-> 2-5 > O) u C >N S u •a o o. O 1 iO I I I I I cOO0OCCOOOCSCSOiOOtpONO0OOOW OOCON^DOOfN —OOCOCNOOOCDlOCN^^O lO'tCCfOCOCOCOfOCOCO(N(NCS(Nr-tr-.rHr-.^-^<-. I I I, I I I I I I I lOOcDO^OOOCKNOiOOCDONOtDOOO^ TrOOONtDCOCN-<0 0^(M0005CDiO(Nc--HO NTrfOOOOOCOCOCOCOCO(NCN(N(Nr-.r-.r-.rHrH^f-. o c . ec :c* TO c I > TO (V) o — HW > o .g ■* A >«> O v_ e s° — o 5*2 cn CQ txo . O >M o :: c y G — >N o ° ° n EP. c o sl 8 .S. 55 '5 j= O =jf - K/) •2 W •” S 8 B . = w a ° 73 o 2 .*2 .S > > o C O) jooc^cqd> s O 15 *>I31 (^o^^corfiotot^oocno^c^cdTfuocrjt^od CQ a 3 -SC C/) tl C c ^ E « E 3 ja « O ™ 1Š Ž ra §S g 'C~ ro”^3 C 0^1^ *»£•->U ° .9 C >N S i- T3 O O. P1 CD t opocoo -OOiO--1 I I o 8 00 lili 5 00 o lO O O »O r-H bd C3 l— Q 5 E .* « o ..o o -^O M fC (U p. c E o2^ e3 CKfl . u, *-* O > [ivU ,-J c/) /T (D 0 0 >0 ■rp 0 C o. 0 0 0 £ > 0 0 u 0 ~ E" > -o 0 z o a "D £i 'r x L -+-1 0 0 i_ i- 0 -* CD > V. o c "0 0 0 _ 0 O 'c >N □ i_ T3 0 a o >« 0 C 0 ^ N u 0 0 ■0 0 z J1 Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo. po volitv) na 40. veliki skupščini v Kranju dne 15. septembra 1929. 1. Predsednik: Aleksander Hudovernik, predsednik notarski zbornici, častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, izvoljen 1929. 2. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani, 1928. 3. Blagajnik: dr. Janko Kersnik, ravn. Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico v Ljubljani, 1927. 4. Dr. Rado Kušej, vseučiliški profesor v Ljubljani, 1927. 5. Avgust Ludvik, višji nadzornik in postajenačelnik glavnega kolodvora v Ljubljani, 1929. 6. Tajnik: ing. Janko Mačkovšek, mestni gradbeni nadsvet-nik v Ljubljani, predsednik udruženja jugoslov. inženjer-iev in arhitektov, 1928. 7. Ana Podkrajškova, zasebnica v Ljubljani, 1927. 8. Ivan Prekoršek, upravitelj drž. bolnice v Celju, 1928. 9. Viktor Rohrmann, veletrgovec v Ljubljani, 1929. 10. Namestnica predsednikova: Franja dr. Tavčarjeva, dvorna dama v Ljubljani, 1927. 11. Ivan Tomažič, sres. šol. nadzornik v Mariboru, 1929. 12. Dr. Fran Vodopivec, veliki župan v Ljuhljani, 1928. Ožjj odbor: Načelnik Hudovernik, Janko Mačkovšek, Viktor Rohrmann, dr. Janko Kersnik, Franja dr-Tavčarjeva in dr. Rado Kušej. « B. Nadzorništvo. '1. Fran Jamšek, gol. upravitelj na Bregu pri Ptuju. 2. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 3. Matija Rode, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani. 4. Albert Sič, prof. v p. v Ljubljani. 5. Alojzij Virbnik, gimn. prof. v P. v Ljubljani. C. Razsodništvo. 1. Mat. Marinček, notar v Novem mestu. 2. Dr. Karel Koderman, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu.* 4. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. Č. Pisarila. Vodja: Aleksander Hudovernik. Uradniki: Knjigovodja: Emanuel .fosili. Pisarniški tajnik: Fran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. ■Ljubljana, Beethovnova ulica 2: uradne ure ob delavnikih 3.—6. popoldne. O------- Vsem Ciril Metodovim podružnicam, kulturnim društvom in rodoljubom! Pozabljena Družba sv. Cirila in Metoda kliče vse, ki nosijo v svojih srcih ideale do- svojega naroda: Vstanite, zdramite se, odprite oči in glejte: Sovrag na jugu je razbesnel, kraška zemlja se tre? se, njeni sinovi so ukovani v težke verige. Prepo? vedana jim je sladka materina beseda. Naše knjige gore na grmadah, slovenski duhovnik mora pouče? vati mladino verouk v tujem jeziku, verske res? nice oznanja v neumljivi govorici. Domači učitelji so pregnani in iščejo zavetja kakor razbojniki, na? mesto njih sede pri šolskih mizah tuji učitelji, ki sovražijo naš narod in ne znajo besedice našega jezika. Posestva so pod državno kuratelo, davčni vijaki izžemajo naši raji kri. Nikjer varnega ko? tička; niti pri domačem ognjišču ni naša raja brez skrbi; vsak trenutek lahko vstopi orožnik, da od? vede v verige ukovano rajo v težke ječe. Brezprav? nost, krivica, nasilje, strah in trepet je vsakdanja hrana naših v deželi 20001etne kulture. In mi?! Bratje! v brezplodnem medsebojnem boju ste po? zabiii na vse ideale, pozabili ste na Družbo sv. Ci? rila in Metoda, ki edina nosi in širi narodno zavest, ki je mati razmahu vsega nacionalnega pokreta med Slovenci. Ali ni v obilni meri njena zasluga, da je Primorje s svojim srcem pričelo tako uspeš? no napredovati, ali ni ona dala povod za intenzivni nacionalni preokret po 20. IX. 1908? Ali ni ona varno čuvala sveti ogenj na ognjišču jugosloven« stva in vseslovanstva? Njene podružnice so bile po naši domovini žarišča narodne probuje in pro« svete. Kjer so bile osnovane podružnice, tam je ganilo sto in sto rok v prospeh narodne kulture. In danes? Pozabljena je mati narodne probuje, seveda, stara je in nima čarov za nebogljeno deco, ki se ji je zahotel polžek materializem in uživanje. Ostali so le stari borci, ki pa drug za drugim od« mirajo. S strahom opazujejo, kaj bo iz naroda, katerega mladina je izgubila ideale samoobrambe. — Bratje, prepir Vas je omamil, strasti so navdale Vaša srca, z dvigneno roko stojite drug proti dru« gemu, niti ne opažate ne v divjem srdu, da se Vam pod nogami majejo tla, da sovražni valovi derejo od vseh strani, da Vas pogoltnejo. — Družba sv. Cirila in Metoda Vas opozarja: Nazaj k idealom, k delu! Premagujte svoje strasti, vzljubite svoje brate, pomagajte revnim in šibkim, da se razvije po naši domovini nov duševno in te« lesno krepak rod. .Pomagajte, da rešimo naše otroke potujčevanja, pomagajte, da olajšamo bed« nim in zasužnjenim njihov neznosni položaj. Na« rod, Družba je na delu, kdor hoče biti nje borec, naj se pridruži naši četi! Podružnice vstanite, ura dela je prišla! Vodstvo Družbe^sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 20. oktobra 1929. □□nnnnnnmnnmmnnnnnrinnrinnnnnnnnnnrinnnn Engelbert Franchetti Ljubljana, Dunajska cesta št. 20 * nasproti kavarne »Evrope« priporoča svojo največjo In povsem higljenično urejeno brivnico. Najmoderneje urejen salon za dame. Za dobro in točno postrežbo je vsestransko preskrbljeno HnrTTTnrvirvTTnnnnrTinnnrTTnnnnnnnnnnnnnnnnri VSEBINA. Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Pristojbine, poštne in brzojavne'. Lestvice za kolke. Kako sem Prešerna nabiral........................................32 Z Grmade............................................................................................................................................................................................42 Višek • ■ • • 44 Zdrava, zemlja rodna.............................................47 Melanholija......................................................48 En večer v tujini................................................49 Vesel pojav..................................................... 52 Boji za Drago....................................................54 Nemški Schulverein in Slovenci na Kočevskem......................62 Dr. Gregor Žerjav ..............................................73 Dr. Tone Gosak...................................................76 Smrtne žrtve v vrstah D. C. M....................................78 V premišljevanje............................................. 82 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati. Knjigarna L. Schcaentner Ljubljana Prešernova ulica 3. A o .S £ i A ""■SfijS. i 3-S =-g a IvSeSa a s ® s «■=. 3 ja v u v 2 >2 5 " *3. £•« - « a «32.3 ► šiitih £1sb*'sI sh'Jl!-s« 5Bft) O ► 3 | « S* ' rt CD s i .H* X £s oi 3 slfesll 'OAs! 9(S^B\i H 00 00 Sl c (D > O c (d +> (O D TO O N (D > as N O C (D '© g o (0 (0 •—> c D N .n, o) IT 2 TJ ^ N © C © > O GB © u E o >o 0 0) O) 5 > (D 1 d C *- HELIOS" 1111 n i n 1111111111111111 m 111 n 111 n 1111111111111111 ti 11K111111111111 i i 111111111 n nun n i ii 111111111111 mr foto-rtelje m* iiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Umetniški zavod priporoma plastične fotografije od razglednice do naravne velikosti Izdelujejo se tudi razni filmski kinematografski posnetki, kakor n. pr. razvoj otroškega življenja, naravni in reklamni filmi i. t. d. FOTOGRAF --VELIČAN BEŠTER-- Telefon 2524. LJ(JBL]flNfl, Aleksandrova c. 5 Telefon 2524 21 Mariborska tiskarna MARIBOR == LITOGRAFIJA Knjigoveznica * Založništvo Plakaterski in reklamni zavod. Izdeluje zlasti plakate, delnice, etikete Itd. Glej plakat Ljubljanskega velesejma I Zaloga stekla, porcelana in — svetiljk = Fras Kollm Ljubljana, Mestni trg priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov. Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup valjčke za svetiljke v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Cenovniki na razpolago. ! I I Josip Peteline veletrgovina, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) I Razni galanterijski predmeti, nogavice, rokavice v raznih barvah in kvalitetah, srajce, kravate, ovratniki, triko perilo, sveatri, žemperji, dežniki, toaletna mila i. t. d. Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapetnike. Postrežba točna! Cene solidne! I © I $ $ § § i I S Si & Zbirališče rodoljubovi Peter Stepič restavracija in veletrgovina z vinom Šiška pri Ljubljani. Zbirališče rodoljubov! Mi aJamaboj LJUBLJANA UVOZ KOLONIJALNE ROBE m VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI • VELEPRAŽARNA ZA KAVO MLINI ZA DIŠAVE GLAVNA ZALOGA RUDNIN SKIH VODA CKKIKIXAnA/POLAUO TISKARNA ■■ KNJIGOVEZNICA IZDELOVAL« NICA oumijastih Štampiljk BRATA RODE & MARTINČIČ CELJE, Razlagova ulica 12 izvršuje vsa v|t« stroko si>agwgwg«y^pg<»gg^>ž»ftg«>gwg^ -Cafi '©isb>i£i MOŠKO in DEŽNE PLAŠČE ZENSKO PERILO K )L O-e U K E O E Z^ CiEVL JE i. t. d. PRIPOROČA K A.I SOIill) i E J E JAKOB )L AIHI MARIBOR O a Vi V >« a> £ Im O M «0 X a> CJ >N 'c1 43 cfl ‘5? -§ o -OD n ‘nP c s n >o e« Im "S 33 01 VI •C' g s -® £ ° §>s •S ° ^3 •OD ••IM o O g u A X 2 •OD > J2 'S* > c o 48 CJ MH 'c -d c o> S ° 2 CU E o mh O "O 3 « CC V Im -O O 0) •OB O «8 N O > -4M en a cd na 3 C O eo 48 I-1 12 js A eO 3 *CJD tU 3 3 •* « ej tu 3 > O Qu tu >U ta Im eo •OB > N 2 o. eO >• S • eo o 'JHZ' 1« •2. s —j 15 o o ® 3 >w M > tu eo a * u V 3 >co a eo (U s c tu tu >N >N O o a a tu 0) Ih h O- D. i 4) % 3 c ^ TJ •*■* v» 0) >o c •£ s- o u ^ c G £ 3 | c >cn 48 to ’£ fc o o 3 C0 w a .m ja o* 48 o O £ !o C •OB CU eo 3 *— >N eo c a N 3 g •CJ3 -E ^ tu Q) )IA C <0 S 3 O O O ■ O o o (0 § 4M> Ul - M 'e ai > O j. v a id m e> — ** fll " 01 01 01 N ;s c S - <* ■* Si £ 5 3 .= a» N c u a> 2 S. 5 m c E ■o > a> o _ 10 G C O Q ~ S 2 « 10 ai c c 10 o 5 « o 10 4 c M .3» > 3 <’£ E & iu ■— Sr a =. Si £ Ul 2 ui t c rt z => O « O. * »D W O ^ ui IU U) S £ 00 « M s m J ra cm si — K/) | s 1 _i m ra - w ‘-s «o . -O m m 3, c j- ZT «0 'V (O £M > .. 01 > 5 .« O 00 C M N = m c S I •— JC c >m 01 race o £ m El S 2 Jfl 01 Q »- c 3 HI ra Qt O n a o s is 0) u C >N 3 k. ■o O o. (0 z (D 0) E o c k •> .Si aJ u VI E o - « z OD .8 55 ■o *s? -n 2 s t/i « a uy ui O ic *S Z v « TJ 2 > w O .-s ^ 3 3 a Z 5 v lastni hiši, v Narodnem domu. Telef. št. 108. Žirokonto pri Narodni banki Jugoslavije. Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 10502, v Zagrebu 39087. Otrestuje vlop na knjižice in v tekočem računu po °/ 'o z dnevno razpolago, po 7 proti odpovedi na 3 mesete. Daje posojila na zemljišča in osebno poroštvo. Eskontuje menite in otvaria tekoče račune za lovce, obrtnike in podjetja. Stanjejvlog nad 85 milijonov dinarjev Rezervni zaklad nad pet milijonov Din. Ustanovljena l.]1882. Posojilnica je oajstarejii slovenski]denarni zavod v Mariboru. Motet arihors(ci dvor" Andrej Oset, Maribor Kralja Petra trd (poleg mosta) Telefon St. 302 Brzojav: Mariborski dvor Moderno urejene sobe, kopalnice, avtogaraže, klubove sobe Avtobus postaja Avtomobilska zveza z vsakim vlakom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiirH llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt1lllllll!l[|lllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllll|lllllllllllllllll|l|llllllllllllllllllllllllimilHHIIHllllllllllllllHmillllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII P* Najceneje kupite v mattu/aUčliirm in modni trgovini pri „Sotticu". Celje, Glavni trg št. 8. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. jlajlepša ffonjckcijo ja daqe in 2O0P°de l(al?or f udi najmoderne|še Blac^o se do6i v n a j - vec,‘ ‘^‘n v „Traovs6em domu" Oglejte si krasno razstavo v 36 mo- 'f!?nrifWll dernih izložbah! V Ji^urlDOrU. I 7~~ 7 ~ Pristno angleško in češko blago kupite samo v manufakturni in modni trgovini MILOŠ PŠENIČNIK, celje Kralja Petra cesta štev. 5. ZALOGA STEKLA porcelana, zrcal, sve-tiljk, raznih okvirov, šip itd. Stavbinsko in umetno steklarstvo. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 10 FraioBirra urar, zlatninar in očalar v Mariboru.Vetriniska ulica 26 nasproti Jurčičeve ulice. Urar južne železnice in zapriseženi sodnijski izvedenec. O V zalogi ima najboljše precizljske ure Schoffhausen, Omega, Zenith, Eterna, Doxa itd. Ure za pisarne, kuhinje, kukavice in budilke vseh vrst. Očala, toplomere, tehtnice I za vino, mošt, mleko. Popravila & točno in poceni z jamstvom. Ku-Ipuje briljante, staro zlato, srebro ^ po najvišji dnevni ceni. ZDRUŽENE OLJARNE DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA LANENO OLJE LANENI FIRNEŽI v prvovrstni kakovosti po naj nižji dnevni cent Domači proizvodi Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. MAMUFAKTURNA TRGOVINA FRANJO MAJER MARIKO R na glavnem trgu /-s mc pri |>o ro en /-s Jugoslavenska udružena banka d. d. Podružnica Maribor Centrala Zagreb Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Telefon štev. 1©1 in 151. n©^S>!v9©!^G>R£X3>^©S<5X£><^^ Tvrdka I v Ljubljani Glavni založnik Ciril - Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba. V zalogi vedno: najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah. •Jadranska zavarovalna družba D“ESra (Riunione) JS« Filijalna direkcija %a Slovenijo i- j ubij a n a (Beethovnova ulica 4) v lastni palači. Akc. kapital Lit. 100,000.000 Rez. kapital Lit. 527,754.000 Sprejema: zavarovanje proti požaru — zavarovanje zoper vlom — zavarovanje zvonov — zavarovanje transportov — zavarovanje zoper točo — zavarovanje strojev proti polomu — šomaž - zavarovanje — zavarovanje stekla proti razpoki — življenska zavarovanja in sicer: dosmrtna zavarovanja, zavarovanja na doživetje, zavarovanja starostne rente itd. — zavarovanje proti nezgodi — zavarovanje avtomobilov in strojev proti poškodbam, jamstveno zavarovanje. Za Jugoslavijo direkcija v Zagrebu. Zastopstva v vseh vetjih krajih Jugoslavije. Postaja Grobelno ob Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino. Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vjd (Tempe!. Styria, Donat). VRELEC JEMPEL". Najboljša namizna voda, najbogatejša na raznih zdravilnih sestavinah. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje. VRELEC „STYRIA“. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. VRELEC »DONAT". Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, hemeroidom, putiki i. t. d. Bnnačl/a Platina ie najmodernejše in največje zdravilišče v MlljlMd Jldlllld celi Jugoslaviji. Hydroteraplja, elektrotera-pija in inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, slane, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni brzojavni in telefon, urad. Velika zdraviliška dvorana, čitalnica, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, sprehajališča, vojaška godba. Radio. Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. Izposojevalna knjižnica, lepi parki i. t. d. Živahen poštni in vozni promet. Automobili in vozovi stoje gostom na razpolago. Sezona od 1. maja do 1. oktobra, Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. n Rogaško Mia Vrelec: Tempel. Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje. Vrelec: Styrin. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. Vrelec: Donot. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemeroidom itd. Rogaško slatina je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnihrudnlnsko-kislih slatin najbogatejša na zdravilnih sestavinah. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača, obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvarujete v mrzličnih krajih mrzlice. Rogala slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ki nima nikdar slabegu okusa ali duha. Mannfakturno Ulago za moške in damske obleke in plašče v krasnih desenih, samo največjih angleških in čeških tovarn. Platno zr.a povilo: Šifon, gradi, damast, ba-tist, platno za rjuhe in prevleke, namizne prte, serviete, modravina i. t. d. Hoško perilo: Modne srajce iz Sifona, cefira, puplina in svile. — Spodnje hlače iz Sifona in gradla. — Spalne srajce iz finega platna. Rarlient in flanel v ogromni izbiri po znižanih cenah. Svila: Surova, rips-puplin, fular, crepe-de-chine, crepe - gcorgette, crepe-satin, brokat i. t. d. Konfekcija: Moški površniki, raglani, zimske suknje, Hubertus - plašči, TRENCHCOATI, usnjeni jopiči in moške obleke. Krzna: Čez 200 različnih vrst kot: Oposum, Oposet, Biberet, Seal, Klondike, Patagon, Thl-vet, Skunks, Valabis, Zobel i. t. d. Krzneni ovratniki za moške zimske suknje kakor tudi damski krzneni colliers. Snežni čevlji in galoše za gospode in dame v različnih vrstah in velikostih. <»arnitnre posteljne, namizne (kavne in druge). Pletenine: Puloveri, džemperi (moški, damski in otroški). Nogavice: Moške in damske, dokolenke. Posteljne odeje: Krasno izdelane, polnjene samo s prvovrstnim materijalom. Posteljno perje: Češko, puh in oskubljeno, samo najboljše vrste. Žepni robci najrazličnejših -vrst v veliki izbiri. Vse to daje in razpošilja tndi na obroke tvrdka k. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9. Zahtevajte vzorce in cenik. , I Na željo obišče tudi potnik. n* Tovarna zamaškov Naj-solidnejša in najcenejša postrežba! Električni obrat. Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte vzorce! Jelačin & Ko. - Ljubljana c5o Z' Bogato zalogo Sčipalnikov, očal, daljnogledov, toplomerov in barometrov itd. priporoča Fr. P. Zajec, optik in urar Ljubljana, Stari trg št. 9. Velika zaloga ur, zlatnine In srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna t Ceniki brezplačno!' Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke LJUBLJANA Mar. Oh nasl. E. Polach *—*• I priporoča svojo veliko izbiro izgotovljenih oblek, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej. Najstarejša domača tvrdka. Najmžje cene! Manufakturno blago vseh kakovosti kakor tudi perilo ter odeje za postelje lastnega izdelka se dobi vedno v trgovini Karol Jančič Maribor — Aleksandrova cesta štev. 11 JOSIP SULIČ čevljarski mojster = MARIBOR = | Aleksandrova cesta štev. 30] ŽIMA za žimnice in sedlarske potrebščine se dobi najboljša in najceneje Samo pri J. KNIFIC tovarna za žimo Ustanovljeno 1829 Telefon inter. št. 2. Stražišče pri Kranju CENIKE URADNE TISKOVINE KUVERTE RAČUNE NAZNANILA in vsa v TISKARSKO STROKO ’spadajočaj DELA O Z V) 3 V O O' • it LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 5. Gespedcrtji! Gnojite | apnenim dušikom na j finejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom ! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega iS/c d. d. Jluše dušika daje ‘Cccrnica za cfu Kdor z Nitrofo-skalom gnoji, > v Rušah pri Mariboru. gnoji istočasno z dušikom, fos-forom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. Ta tvornica proizvaja isto-tako ipešano umetno gnojilo „ NITRO-FOSKAL-R UŠE“, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. od Celjske milarne d. z o. z. Celje, ki je najboljše ia najcenejše! .r" FR. SEVČIK IjJUBIjJANA ŽIDOVSKA UL.. 8 Orožje, munieijn, amoilnik, rndarakc kupice in vpisnina vrvica zn Industrijo. Vaj večja znluga pušk, pištol in VNck lovMkili pntrekMin. Strašilne pištole na 41 in 10 strelov. »RUDE IN KOVINE« DRUŽBA Z O. Z. Naslov za brzojavke: Rude Telefon interurban št. 2727 >.. Čekovni račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 14.167 En gros: svinec, cink, cin, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina (izdelek Cinkarne d. d., Celje) barve, žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst Najboljši v materijalu in kon-strukciji so kolesa in šivalni stroji znamke „GRITZNER“ „ADLER“ za dom, obrt in industrijo. Švicarski pletilni stroji »DUBIED«, pisaim »URANIA« v treh velikostih le pri JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Pouk v vezenju brezplačen! Na obroke! Večletna garancija! SOLIDNE CENE in DOBRO BLAGO Vani nudi modna trgovina P. ŠTERK naslednik Miloš Karničnik LJUBLJANA, STARI TRG 18. Velika izbira voln. pletenin, modernih damskih oblek, bluz, damskega in moškega perila, rokavic, nogavic, do-kolenic, čepic, kravat, damskih torbic, listnic, dežnikov, palic i. t. d. I 1 Sl 8' S! 8 8 8 8 I 8 Sl Sl Sl y obrestuje hranilne vloge po S 5% vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje, § brez odbitka rentnega in invalidskega davka, katera plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h ® kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ra | ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi ra tega priihranilnici.i ^ 8 Z dnem 31. avgusta 1929 je bilo stanje hra-nilnih vlog na knjižicah in 'tekoči račun nad 8 | 36fmilijonov Din. jjj Posojil na zemljišča ter 'posojil občinam Sl nad’16 milijonov Din. t CELJSKA POSOJILNICI i i Stanje hranilnih vlog Stanje glavnice in rezerv čez Din 75,000.000-— čez Din 13,000.000-— V lastni palači - Narodni dom Telefon št. 22, 40 Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice In tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi zanje najboljše obre-stovanje in največjo varnost. Izvršuje vse bančne, kreditne in posojilne posle, kupuje in prodaja devize in valute. ........... Podružnici v Mariboru in Šoštanju. Hmeljarna v Šoštanju. *<£«««««*»»»»»»* v v »"* v f v ^ p v •s ^ v •s I* v ^ f* v •><* v ^ r* v * * v * v *. ,» v •> p* v \[l> •S ^ v •s ^ v •v ^ v •« (• v •< 4 f[ »» <( Ljubljana Pivovarna in siadama. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. pošt. pred. 45. PoMna pivovarna (pi. T. Hi) v Mariboru. Priporoča svoje izborne izdelke in sicer: Svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. Pekovski kvas. Čisto rafin. špirit. (Droic.) <%> tpi ppoivi* Ljubljana 3210» 3211 TELEFONI. Mar,bor 23 BRZOJAVI: Pivovarna Union ^“^bor® V V •v /• v •s .• Trgovina z železnino PINTER * LENARD MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 23-34 Bogata zaloga železnih nosilcev, paličnega železa, obročja za sode, žičnikov. - - žice, - poljedelskega -orodja, orodja za kovače. - mizarje, i. t. d., kovanja za stavbe in mobilje, štedilnikov, peči, kuhinjske posode in vseh v to stroko spadajočih stvari "*• MM* * : Telefon : 2 8 2 Brzojavni naslov: P i n I e n , Maribor O A c' /