Tovarna šivalnih strojev — Zadar vas obvešča, da
je tudi v Celju odprla svojo prodajalno v Čuprijski
ulici 19. Poleg šivalnih strojev ima prodajalna na
zalogi tudi bogat asortiman pribora za krojenje.
CELJE, 8. JUNIJA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 20. — CENA 50 PAR (50 S DIN)
Brez
praznovanja
Ljubenci so prvič po osvo-
boditvi tiho obšli praznovanje
krajevnega praznika. Kljub
temu, da je bilo v Ljubnem
doslej razgibano kulturno in
športno življenje, za letošnje
praznovanje krajevnega praz-
nika niso zmogli nobene pri-
reditve, niti programa za aka-
demijo. Kot smo izvedeli je
bilo vodstvo SZDL utrujeno
od predvolilnih priprav, ostaTi
kulturni in prosvetni delavci
pa tudi niso storili nič. Baje
ni bilo denarja	—ez
Srečanje zborov
V Zrečah bodo danes nasto-
pili odrasli pevski zbori na
medobčinskem srečanju, ki
ga je pripravil občinski svet
zveze kulturno prosvetnih or-
ganizacij Slovenske
in Celja skupno z DPD Svo-
boda Zreče. Iz šestih ob .i. se
bo srečanja udeležilo kar šti-
rinajst zborov.
£ L A SILO SOCT4T TSTICNF 7VF7F HFT O VXF.CA TJIDSTVA
Za zaključek letošnjega mladinskega pevskega festivala je pred spomenikom zmage nastopil združeni zbor 13 ceijskili in okoliških osnovnih šol pod vodstvom Jožeta
Koresa in Edija Goršiča. Ob tej priložnosti je domače.in tuje pevce pozdravila predsednica občinske skupščine OlgaVrabičeva in jim zaželela dobrodošlico, za njo pa
je govoril predsednik prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek. »Takšne in podobne prireditve pri nas in drugod v svetu,« je med drugim dejal,
»dovolj zgovorno in prepričljivo prikazujejo težnje in želje mladih ljudi. Z ljubeznijo do lepote petja najbolj toplo in neposredno vplivate na lastno dozorevanje v
čimbolj, humane in vsestranske osebnosti naših bodočih generacij.« Več o festivalu na 6. strani.
V Celju vendarle bar
| KONEC DOLGOVEZNIH RAZPRAV NOČNEGA ŽIVLJENJA V CELJU.
•	V HOTELU CELEIA JE V PETEK ZVEČER OSEMDESET POVABLJENCEV
(po netočnih podatkih) PRVIČ GLEDALO UMETNIŠKI PROGRAM NOČNEGA
ZABAVIŠČA,
•	ČE BI SI ŽELELI OGLEDATI PROGRAM VSI ODRASLI CELJANI, BI PRIŠLI
NA VRSTO V 499 DNEH.
Z odločitvijo vodstva hote-
la Celeia, da bo končno uve-
dlo barski program, je pre-
sekan gordijski vozel razpra-
vam na vseh mogočih nivojih
in relacijah o tem, kje bi
bilo nočno zabavišče
Razprav o tem, ali je v
Celju potreben lokal z dalj-
šim odpiralnim časom, z ali
brez programa, je bilo ve-
liko.
Ostaja pa odprto vpraša-
nie, kako to, da smo toliko
let o tem razpravljali, zbira-
li dokumentacijo, zagovorni-
ke in protizagovornike, ko
so pa sedaj vse uredili v ne-
kaj dneh.
Kot rečeno si je petkov
program ogledalo približno
osemdeset povabi j eih gostov.
O programu žal ne moremo
za zdaj še nič zapisati, ker
nam ni uspelo dobiti vstop-
nic. Med temi osemdesetimi
gosti je bilo vsekakor tudi
nekaj takih, ki so pripomo-
gli, da je Celje dobilo novo
zabavišče in pa verjetno ne-
kaj občanov, ki so dolgo za-
vlačevali svojo besedo, med-
tem ko je denar polzel mimo
ko je kolektiv baje nesrečno
lociranega hotela Celeia ži-
vel iz rok v usta. Če to ob-
dobje spremenimo v števil-
ke in lično pristavimo, da je
bilo eno izgubljeno leto vred-
no 20 milijonov starih dinar-
jev prometa, ugotovimo, da
je bil kolektiv Celeie ob pri-
bližno 100 milijonov starih
dinarjev prometa. Ob tem
prometu bi se verjetno nabra-
lo tudi nekaj dobička, torej
smo zavestno zavirali razvoj-
ne možnosti tega kolektiva.
J. SEVER
Izpolnite trenutke vašega
oddiha s skodelico
J^teiuo neueijo je ono na letališču v Levcu republiško
'"nirsko tekmovanje jadralnih modelarjev. Pomerile
se ekipe iz Murske Sobote, Maribora, Velenja, Ljub-
ke, Kranja in Celja. V tekmovanju modelov A1 je
>ra£ala ekipa Murske Sobote, v skupini modelov A 2
i ^ ekipa Celja, ki je dosegla prvo mesto tudi v gene-
jj^m plasmanu. Med posamezniki v skupini modelov
Je zmagal Janez Szoke iz Murske Sobote, v skupini
V;t" Pa Niko Petelin iz Celja. Zmagovalci bodo sodelo-
1 na zveznem tekmovanju v Beogradu.
Svečanosti
ob prazniku Trbovelj
Trboveljčani slave že več let 1. junija občinski praznik v spo-
min na spopad delavcev in komunistov s fašistično Orjuno
leta 1924. Od 28. maja do 4. junija je bilo letos na čast praz-
nika več kulturnih in športnih prireditev.
Na dan občinskega prazni-
ka je bila v delavskem domu
v Trbovljah svečana seja ob-
činske skupščine, ki se je je
udeležil tudi član predsed-
stva CK ZKJ Miha Marinko.
Na seji je predsednik ob-
činske skupščine Jože Laz-
nik govoril o zgodovinskem
pomenu dogodkov 1. junija
1924. Med drugim je nagla-
sil, da je dan, ki so ga iz-
brali v Trbovljah za občin-
ski praznik, pomemben za
vse napredne sile, za medna-
rodno delavsko gibanje, po-
sebej pa še za komuniste in
skojevce, ki so se pred tri-
inštiridesetimi leti skoraj
goloroki uprli oboroženi Or-
juni, ki je hotela streti moč-
no trdnjavo proletariata in
zmanjšati vpliv komunistov
ter jih ločiti od množic. To-
variš Laznik je zatem govo-
ril tudi o napredku, ki so ga
dosegli v Trbovljah po dru-
gi svetovni vojni in o nalo-
gah, ki so v zdajšnjem ob-
dobju pred občinsko skup-
ščino in pred delovnimi or-
ganizacijami.
Odborniki trboveljske ob
činske skupščine so na seji
sklenili, da imenujejo cesto
od Dimnika do Gimnazije
ceste na Leninovem trgu
Ulico Sallaumines, da tako
simbolizirajo trajno prijatelj-
stvo in pobratimstvo Trbo-
velj s Sallaumines, rudar-
skim središčem v severni
Franciji.	_Nrfc
NA KRATKO
PREUREJENA
TRGOVINA
Na Otoku v Celju bodo v
kratkem odprli prizidek sa-
mopostrežni trgovini trgov-
skega podjetja Center, kjer
že dolgo niso mogli steči ta-
ko, kot bi želeli. Trgovina je
bila namreč veliko premajh-
na za naraščajoče število
prebivalcev tega stanovanjske-
ga predela. Zdaj bodo poleg
razširjenih prodajnih prosto-
rov odprli tudi točilnico,
kjer bodo potrošniki lahko
kupovali odprto vino. V bife-
ju poleg samopostrežne trgo-
vine pa bodo poleg najrazlič-
nejših vrst pijače nudili tu-
di tople obroke. Ta bife je
edini, na Otoku, kjer lahko
stanovalci dobijo toplo hra-
no.
NOVI ODDELEK
ZA NOVOROJENČKE
V celjski bolnišnici so
pred kratkim odprli nov od-
delek za novorojenčke, V po-
sebej preurejenih prostorih
so namestili okrog 80 majh-
nih postelj, kar povsem za-
došča kapacitetam tega od-
delka. V novem »stano-
vanju« novorojenčkov so po-
sebni boksi za nedonošenčke
in bolne otroke, pa za doje-
nje in podobna opravila.
Imajo tudi svojo mlečno ku-
hinjo, kjer pripravljajo mle-
ko za dolivančke. Oddelek
je nedvomno velika pridobi-
tev za ginekološko-porodniški
oddelek.
DROGERIJA V
PREUREJENEM LOKALU
Trgovsko podjetje Moda v
Celju je pred kratkim pre-
selilo svojo poslovalnico
Drogerija v nove prostore, ki
so jih uredili iz nekdanjega
frizerskega salona ob dose-
danjem lokalu Drogerije.
Zdaj bodo uredili še tega,
nato pa bo poslovalnica za-
živela v obeh oddelkih, od
katerih bodo v enem proda-
jali samo fotomaterial, v
drugem pa kozmetične izdel-
ke.
POSVETOVALNICA
Društvo za pomoč duševno
manj razvitim osebam v Ce-
lju je v Gregorčičevi ulici 6
odprlo posvetovalnico, na-
menjeno za pomoč prizade-
tim osebam. Društvena pi-
sarna, v kateri bodo svojci
takšnih oseb lahko od stro-
kovnih sodelavcev dobili vse
nasvete, bo odprta vsak to-
rek od 16. do 17.ure.
Celje
CESTA PROTI
RADEČAM
V	laški občini so te dni
začeli akcijo za zbiranje
sredstev, ki bi jih potrebo-
vali za nadaljevanje asfalti-
ranja ceste, ki pelje od Zi-
danega mosta do Radeč. Ta
dela bi veljala približno 100
milijonov starih dinarjev,
od katerih bi polovico zago-
tovil republiški cestni sklad,
polovico pa mora zbrati ob-
močje samo. V ta namen je
kolektiv papirnice v Ra-
dečah že določil 25 milijo-
nov starih dinarjev, kar do-
kazuje, da se zaveda velike-
ga pomena modernizirane ce-
ste.
BRV ČEZ SAVINJO
V	Melišču pri Okonini v
Zgornji Savinski dolini bo-
do občani zgradili brv čez
Savinjo. Staro brv so lani
narasle vode odplavile. Ne-
kaj sredstev bo prispevala
krajevna skupnost, ostalo pa
občani s samoprispevki. Do-
slej so morali občani več ki-
lometrov daleč Bkozi Radmir-
je do avtobusne postaje ali
trgovine v Okonini. -ez
Pozno ponoči je neznan tovorni avtomobil pri manevriranju s prikolico trčil
v kužno znamenje, ki je stalo ob cesti v Drešinji vasi in ga podrl. Voznik je z
vozilom pobegnil, občani pa so razbiti spomenik provizorično zložili na kup, kjer
je še sedaj. (Foto: J. Sever)
Smo res maloposestniki?
CELJSKI EKONOMISTI O PLANIRANJU
Društvo ekonomistov Celje
je priredilo pogovor s tova-
rišem Erminom Kržišnikom
o problematiki regionalnega
planiranja v Sloveniji s po-
sebnim poudarkom na celj-
ski gospodarski bazen.
Nimamo namena posredo-
vati izvlečka iz tega razgovo-
ra, želimo samo nakazati bi-
stvo našega (slovenskega) pri-
stopa k temu problemu.
Regionalno planiranje ima
v sebi osnovno težnjo — re-
ševati stvari v prostoru. Ta-
koj se seveda moramo vpra-
šati, v kakšnem prostoru,
kakšne stvari, za kakšen čas
in ne bilo bi napak, da po-
stavimo vprašanje, kdo mo-
ra biti iniciator.
Drugod po svetu, pa tudi
pri nas, so odgovori vsaj na
nekatera izmed postavljenih
vprašano že dokaj jasni. Za
primer citiram tov. Kržišni-
ka, ki je rekel: »Danes ne
govorimo več o nemškem go-
spodarskem čudežu, marveč
o francoskem, ki jemlje svo-
jo moč v konceptu regional-
nega reševanja«. Poleg tega
so znane koncepcije v okvi-
ru EGS v ZDA ter veliki re-
gionalni načrti vzhodnih dr-
žav ipd. Sam prostor je torej
različno velik, giba pa se
oziroma prerašča od manjše-
ga k večjemu, da pri tem ru-
ši tudi državne meje. Pri nas
v Sloveniji še nismo tako da-
leč, pravzaprav smo le na za-
četku samega začetka, če bi
povedali precizneje, pogovar-
jamo se o bazenih (kot npr.
celjski, šaleški, mariborski,
—	vse to pa so le mali pro-
stori), pa še tu nam manjka
moči. Ce govorimo o bazenih,
se pri tem ljubosumno zapi-
ramo in ne maramo gledati,
kaj dela sosed, kaj šele, da
bi z njim poiskali stične toč-
ke.
Kaj rešuje regionalno pla-
niranje? Gre za tako imeno-
vano infrastrukturo (komu-
nikacije, energetika, gibanje
ljudi), z dolgoročnim kon-
ceptom o gospodarskem pro-
doru. Položaj v Sloveniji pa
je tak: Vsak bazen zase ho-
če razvijati lastno infrastruk-
turo (vsi hočejo imeti magi-
strat), medtem ko glavne ce-
ste potekajo oziroma jih gra-
dijo okoli Slovenije: Zagreb
—	Varaždiin — Dunaj, z vzho-
da preko Avstrije v Italijo,
Trst — Koper — Reka, želez-
niška in cestna magistrala Ma-
ribor — Ptuj, oz. Trst, si
zaradi kakovosti (nesodob-
nost, počasnost) tako ime ne
zasluži. Maribor, ki se je ne-
koč razvijal ob za takratne
razmere odličnih komunika-
cijah (železnica, cesta, voda),
je danes praktično v sodob-
nem smislu odrezan od sve-
ta.
Energetika nima nobenega
koncepta. Ce pa se dotakne-
mo delovne Sile, je položaj v
primerjavi z razvitim sve-
tom skoraj komičen. Med-
tem ko povsod govorijo o
mobilnosti delovne sile, stal-
nem premeščanju na renta-
bilnejša delovna mesta, pri
nas materialno stimuliramo
stalnost na enem delovnem
mestu ali podjetju in gremo
celo tako daleč, da dajemo
dodatek na pokojnine (upa-
mo, da je primer Aera edin-
stven).
Prostorni plan rešuje pro-
bleme dolgoročno 20—50 let
in to v glavnem infrastruk-
turo, medtem ko gospodar-
sko strukturo težje zajema,
posebno še, če ni izdelanih
primerjalnih prednosti dolo-
čenega področja.
Lahko damo priznanje in
istočasno vzpodbudo društvu
ekonomistov Celje, da je to
vprašanje načelo in da ga raz-
vija naprej. Seveda skupno z
občinsko skupščino. Saj sta
v naših razmerah verjetno
edina, ki lahko premakneta
stvari iz mrtve tOčke_in od
republiških organov terjata,
da izdelajo enotne koncepte
za vso Slovenijo.
N. KRUMPAK
p. p.
jI 61
Da bi imel
slabo vest
Nič hudega sluteč sem
26. maja s svojo sestro
Ivanko okrog 13. ure od-
šla v celjsko mestno le-
karno, kjer sem kupila
zdravila. Tu pa sem po-
zabila na prodajnem pul-
tu (polici pred njim) nov
ženski dežnik. Od tedaj,
ko sem zapustila lekarno
in ko sem dežnik pogre-
šila, ni poteklo niti 5 mi-
nut, ko sem ponovno po-
hitela v lekarno v upanju,
da bom dobila svoj dež-
nik nazaj, žal pa je med
tem časom že bil v lekar-
ni nepoštenjak oziroma
nepoštenjakinja, ki je z
dežnikom urno izginila
skozi vrata na ulico.
Prodajno osebje sem se-
veda vpraševala, vendar
se sploh, ni nihče spom-
nil, kdo je bil v tem tre-
nutku še v lekarni.
Resda ne živim v Celju,
(sem doma iz Savinjske
doline) pa me je ta nepo-
štenost zelo presenetila.
Ostro obsojam človeka, ki
je toliko nepošten, da iz-
koristi vsak trenutek za
tatvino, kar mu vsekakor
ni v čast. Vsekakor upam,
da bo imel nemirno vest,
ko bo nad glavo razpel v
deževnem vremenu dežnik
z dolgim ročajem v rdeč-
kasti barvi in s pisanimi
progami.
Marija HOVNIK
Videm pri Ptuju
Vzgojno varstvene
ustanove
V Gotovljah pri Žalcu
bi nujno potrebovali
vzgojno varstveno ustano-
vo. Predvsem takšno, v
kateri bi varovali otroke
tudi do treh let, saj je
praksa, da v vrtcih varu-
jejo le otroke nad tremi
leti. Mnoge matere pravi-
jo: »Komaj čakam, da ga
bodo sprejeli v otroški
vrtec. Otrok bi se moral
roditi s tremi leti.« Tako
ga moramo prenašati od
varuhinje do varuhinje,
gospodinjske pomočnice
se stalno menjajo, še pre-
den se jih otrok navadi.
Na raznih posvetovanjih
govorimo o skrbi za do-
jenčka v najnežnejši dobi,
na žalost pa je pri nas
tako, da vsi mislijo, da
bo že mati poskrbela za
otroka do treh let staro-
sti. To pa je izredno tež-
ko za zaposlene matere,
če hočemo uresničiti so-
cialistične odnose, mora-
mo povsod, tudi pri otroš-
kem varstvu, dosledno iz-
vajati zakonska določila,
za katera glasujemo. Že-
lela bi, da bi tudi v Go-
tovljah ustanovili vzgojno
varstveno ustanovo za o-
troke do treh let starosti
saj je mesto Žalec preda,
leč.	F. H. Gotovlje
Pripis uredništva:
Vsekakor je na celj.
skem območju občina Ža-
lec največ dosegla pri u-
rejanju vzgojno varstve.
riih ustanov, verjetno bo.
do takšno ustanovo ure-
dili tudi v Gotovljah.
Namesto priznanja
za trud žaljivo
obrekovanje
Pod naslovom »Ali je
4)rav tako« je bil 1. 6. ob-
javi jen v Tedniku sesta-
vek, ki je blatil in žalil
Prosvetno društvo Kri.
stan vrh. V sestavku je
pisec navedel celo vrsto
neresničnih stvari in se
nato podpisal z imenom,
ki ga v Krisban vrhu
sploh ni.
Med drugim navaja, da
sodelujejo v PD samo od-
rasli oziroma starejši po-
ročeni ljudje, ter da de-
nar uporabljajo za grad-
njo svojih novih hiš. Ker
si je drznil zapisati tako
težke neresnične trditve,
ni imel toliko poguma, da
bi se podpisal s svojim
pravim imenom.
Kako to, da ni mogel
ugotoviti, da je od 12 čla-
nov društva 9 mladincev?
Verjetno tudi ne ve, da
društva vodijo evidenco o
svojih dohodkih in izdat-
kih, o čemer bi se sicer
lahko prepričal! Informa-
cije o tem, kako društvo
razporeja sredstva in kaj
je s svojim delom ustva-
rilo, so vsem na razpo-
lago.
S tem sestavkom želi-
mo bralce opozoriti na
neresno pisanje pisca,- ker
bi si drugače lahko ustva-
ril napačno podobo o na-
šem delu.
Društvo pa lahko dobi
zadoščenje za te žaljivke
le pred sodiščem in upa-
mo, da bomo omenjenega
pisca tudi našli.
Prosvetno društvo
Kristan vrh
Pripis
Prispevek smo objavili
seveda v prepričanju, da
je pisec avtentičen (saj je
bil podpisan), v resnici
pa si je ime le izposodil.
Takšna metoda vsekakor
ni vredna poštenega dr-
žavljana!
Uredništvo
Lojze Borinc
»Velika mednarodna
plesna prireditev, na ka-
tero smo povabili 36 vo-
dilnih iz Celja, je lepo
uspela, čeprav so se je od
povabjenih udeležili samo
trije. Vidiš, koliko zani-
manja imajo za nas.«
Kadar srečaš Lojzeta
Borinca, je njegova bese-
da namenjena občinski
plesni šoli, za katero živi,
izgublja živce, se bori in
kljub nerazumevanju us-
peva. Kako tudi ne bi, saj
je Lojzetu vedno uspelo
vse, če je delal za druge.
Rojen v viničarskj dru-
žina v Strmcu leta 1929 je
Lojze delal v vinogradu
že kot majhen otrok. De-
lo in predvsem samo de-
lo ga je spremljalo vse
življenje. Nikdar ni mo-
gel počivati, povsod so
videli njegovo drobno po-
stavo in veliko voljo. Bli-
zu njihove hiše je bila v
Času NOB javka TV. V
SKOJ je bil sprejet leta
1944 spomladi in istega le-
ta je odšel tudi v partiza-
ne, star 15 let. Dočakal je
osvoboditev kot eden naj-
mlajših borcev za svobo-
do. časa za učenje ni bi-
lo. Pričelo se je delo za
obnovo domovine.
Brčko — Banoviči, Ša-
mac — Sarajevo. Enajst-
krat v brigadi po dva me-
seca. Sedemkratni udar-
nik, v ostalih brigadah
vedno pohvaljen. Zadnja
delovna akcija zanj je bi-
la leta 1957, ko je kot na-
mestnik komandanta gra-
dil avtocesto. Nagrada
Spomenica mladinskih
delovnih brigad CK ZMJ.
»član občinskega komi-
teja Zveze mladine sem
bil od 46. do 62. leta, ko
sem po lastni želji izsto-
pil. Vprašaš, zakaj? Ob-
čutil sem, da nisem več
za mladinske vrste. Leta
so nas prerasla, nekdanje
mladinske aktiviste. Ne-
koč smo hodili po terenu
peš ali s kolesom, šel
sem v Kozje in se vrnil
šele čez tri dni. Dnevnica?
Tedaj nismo vedeli kaj je
to.«
Lojze je na I.mladinske
igre Bratstva in enotnosti
v Zrenjaninu potoval kot
predstavnik Celja na la-
stne stroške, ker ni bilo
denarja.
»Vedno sem se ukvar-
jal z mladinskimi delovni-
mi akcijami, zveznimi re-
publiškimi in lokalnimi.
Povsod sem bil, stalno
pri delu. Pri tem pa sem
pozabil na študij. Centra-
lni komite mi je ponudil,
da prevzamem mesto re-
ferenta za vajenško in de-
lavsko mladino. Nisem
hotel. Zakaj, ne morem
reči. Odločil sem se za
poklic zidarja. Sedaj sem
upravitelj samskih do-
mov Ingrada. še vedno pa
rad pomagam povsod,
kjer me potrebujejo. Veš,
saimo to si želim, da bi
mlada generacija, ta naša,
bila takšna kot smo misli-
li, da bomo nekoč, ko bo-
mo stari, lahko mirnega
srca zaupali zanamcem.
Mislim, da mi bo to živ-
ljenjsko plačalo za vse,
kar sem naredil.«
Lojzeta še nikdar nisem
videl žalostnega. Hudo-
mušen* pogled njegovih
plavih oči, močan stisk
roke, cigareta med prsti
in velika ljubezen ter
spoštovanje do sočloveka,
to je Lojze, kot ga pozna-
mo.
Vendar samo njegovo
zunanjost. Tisto, kar je v
njemu, v resnici ne pozna
nihče, še dolgoletni prija-
teli ne.
, »Lojze, kaj te najbolj
muči?«
»Sploh ne mislim na
to.«
Veliko je naredil, bil je
zadovoljen z malim, med-
tem ko so dobili nagrade
tudi taki, ki so v vseh le-
tih manj naredili? Lojze
si danes tega vprašanja
ne postavlja več, zadovo-
ljen je s tistim, kar ima.
Vsi njegovi nekdanji to-
variši imajo že avtomobi-
le, Lojze pa ... kot nekoč
na terenu. Vem. da ga to
ne boli, ker je preveč po-
šten
obrazi
._
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 2
CELJSKI KOMUNALNI PROBLEMI
Slah dotok §reds(ef
Regulacija
sanacija plazu
L modernizacija cest
I jjslcih komunalnih pro-
dov Je ogromno, vendar
■izstopoma vse bolj ure-
f, ^ Eden najbolj perečih
f^jja vsekakor regulacija
f ■j,je in pritokov zaradi
nevarnosti poplav, ki
hujšem nalivu grozile
^.jju dolini. Leta 1958 je
^jf končana regulacija Sa-
štiri leta kasneje Vo-
^Lg tako da je delno re-
' Vhodni predvsem in-
dijski predel občine. Re-
nati potrebno še Hu-
Q0 in Ložnico, ki v prog-
^ regulacijskih del zavze-
la zadnje mesto, zaradi
^jše nevarnosti. Letos bo-
!T regulirali približno kilo-
eter Ložnice. Delajo pred-
^ na razširitvi in poglo-
bi struge, saj se bo tu zbi-
L preko posebnega odvod-
na kanala voda iz Sušnice
Oljska ribiška družina je preteklo nedeljo pripravila tek-
jovanje svojih članov v ribnikih na Blagovni. Najuspešnejši
' odlovu rib je bil Justin Vanovšek, dosedanji republiški
mrak. Tekmovalo je 80 članov in 20 mladincev, tako da je
lila obala ribnikov kar posejana z ribiči. Sestavili so še
%o, ki bo sodelovala na republiškem tekmovanju ribičev
m Bledu 11. junija.	—rč
'Koprivnice, medtem ko bo
tamulacija Loče zajela viso-
» vodo. Primarna vloga
kumulacije Loče je, da bo
•drževala visoko vodo. v
toru novega jezera, v dru-
trn planu pa tudi preskrbo-
J-a celjsko industrijo z vo-
^ Vsekakor bo morala biti
tomulacija gotova, preden
Sušnica in Koprivnica
Njani v notv odvodni kanal,
■^videvajo, da bo akumu-
^Ja Loče zaključena do
1969 leta. V programu je tu-
di dokončana regulacija Sa-
vinje zahodno od Ložnice,
ker je na tem predelu voda
redno poplavila zemljišče
Mlekarne in Kmetijskega
izobraževalnega centra. Celo-
ten plan izgradnje naj bi bil
realiziran do 1970 leta. Za
vsa vodna dela na celjskem
vozlišču so potrebne 3 mili-
jarde SD, od tega je prispe-
val 1,800.000.000 SD republi-
ški vodni sklad, ostalo pa ob-
činska skupščina delno iz
računa, prispevka in delovnih
organizacij preko odškodnin
za hidromelioracijski si-
stem, ki ga je celjska občina
sprejela za svoje območje.
Vsekakor te številke niso
končne, saj je možno zaradi
stalnih podražitev, n.pr. zem-
lje, pričakovati povečanje
stroškov tudi za približno
pol milijarde SD. Dela bi
lahko potekala mnogo bolje,
ceneje in hitreje, če bi denar
iz vseh virov pritekal pravo-
časno. Prav zato večkrat na-
stanejo težke situacije. Zara-
di varčevanja se morajo gra-
ditelji odločiti za cenčne va-
riante.
Dalj časa je tovarni perila
Toper Celje grozil plaz, ki bi
v primeru katastrofe popol-
noma onesposobil tovarno.
Plaz na Aljaževem hribu je
nestrokovno povedano nastal
zaradi slabe sestave tal, cin-
karniškega plina, ki je uni-
čil vso rast in neurejene ka-
nalizacije. Porajalo se je
vprašanje, kdo bo dal sred-
stva za sanacijo plazu: obči-
na, Toper ali DOZ? Točne
številke stroškov še niso zna-
ne, potrebno pa bo najmanj
60 milijonov SD zaradi glo-
bokih izkopov in drenaže.
Občinska skupščina je pred
lagala obema zainteresirani-
ma, da dasta večje vsote,
vendar je DOZ odklonil, ker
po njihovih pravilih ne bi
bilo potrebno plačati škode
v primeru katastrofe, med-
tem ko je tovarna perila pri-
spevala 6 milijonov SD. Sa-
nacijo plazu na Aljaževem
hribu so že pričeli s pomoč-
jo laboratorija za mehaniko
tal, univerze v Ljubljani, dela
izvaja komunalno podjetje
Ceste in kanalizacije pod
strokovnim nadzorstvom bi-
roja za stanovanjsko in ko-
munalno izgradnjo Celje.
Ceste in ulice so bile vedno
glavna tema razprav, včasih
zelo žolčnih, na vseh zborih
občanov. Letos so v celjski
občini uveljavili nov sistem
financiranja modernizacije
cest, ki se je izkazal tudi
edino pravilen in racionalen.
Dosedaj so vsa sredstva ali
vsaj večino uporabili za kr-
panje lukenj na cestah. Posi-
pavanje z gramozom je bila
edina oblika popravila. Ceste
so bile tako res posipane,
vendar ne za dolgo. Denar je
šel v prazen nič. Letos pa so
uporabili največji del sred-
stev cestnega sklada za as-
filtiran kilometer ceste na
Babno in približno 2 kilo-
metra ceste skozi Trnovlje.
Povsod so občani prispevali
približno 30% vrednostni del
ali približno 15 milijonov SD.
Delitev stroškov na cestni
sklad (70*/®) in občane (30
procentov) je pokazala le-
pe rezultate. Povsem ver-
jetno je, da v celjski ob-
čini, če ne bi uveljavili nove-
ga sistema financiranja, ceste
skozi Trnovlje letos še ne bi
bilo, kako težko pa so jo po-
trebovali, je pokazala slav-
nostna otvoritev. Drugi vir
za financiranje modernizaci-
je cest so sredstva iz prispev-
ka za urejanje mestnega
zemljišča. Narejen je pose-
ben program del, katerega
prva ulica — Vrunčeva — je
asfaltirana. Sledile ji še bodo
Cesta na gozd, Gelestinova
ulica, Ulica skozi park, Cesta
na Dobrovo, Ribarjeva, Tkal-
ska, Opekarniška in Popovi-
čeva ulica. Za vse bo potreb-
no preko 100 milijonov sta-
rih dinarjev. Veliko in malo
denarja. Kako bodo potekala
-dela na teh cestah oziroma
ulicah, pa je povsem odvisno
od dotoka sredstev, pri če-
mer je stanje trenutno po
razno. Več delovnih organi-
zacij ima blokirane račune,
zato ne morejo -plačevati pri-
spevka. Nekateri občani pa
še vedno nočejo razumeti
velike važnosti prispevka,
saj bodo z rednim plačeva-
njem pripomogli k boljši
ureditvi kraja, v katerem ži-
vijo, zato si nekateri z neres-
nim odnosom do obveznosti
ustvarjajo samo dvojne stro-
ške.
Vsekakor celjskih komu-
nalnih problemov še ni in
jih dolgo tudi ne bo konec,
še vedno ostaja urejanje
javnih nasadov, prometna
vozlišča, mostovi in podob-
no. S postopnim delom in
pravilnim financiranjem ter
razumevanjem ljudi pa bodo
z leti lahko uredili tudi to.
M. SENIČAR

KREDITIRAJO
DRUGE
Po zadnjih podatkih so
ugotovili, da hrastniško go-
spodarstvo kreditira drugim
delovnim organizacijam prib-
ližno za tri milijarde obrat-
nih sredstev. To namreč do-
kazujejo podatki, da so razni
kupci iz drugih krajev dolžni
hrastniškemu gospodarstvu
okoli pet milijard starih di-
narjev, medtem ko dolguje
hrastniško gospodarstvo raz-
nim dobaviteljem lamo 1,8
milijarde starih dinarjev.
IZVOZ
TRBOVELJSKE
STROJNE
Iz strojne tovarne v Trbov-
ljah bodo letos izvozili, ka-
kor predvidevajo s planom,
izdelke v vrednosti milijon
in pol dolarjev. V prvih treh
mesecih so dosegli izvoz v
vrednosti blizu 530 tisoč do-
larjev, a samo v marcu so
izvozili nekaj več kot za 130
tisoč dolarjev izdelkov. Jam-
ske stojke, objemke in re-
zervne dele so izvažali na
Madžarsko, v Bolgarijo in na
Poljsko, nekaj opreme pa so
izvozili tudi za rudnik Ket-
tara v Maroku. Vse kaže, da
bodo letos v strojni tovarni
močno presegli predvidene
izvozne obveznosti, saj raču-
najo, da bodo samo na Polj-
sko izvozili jamske stojke in
objemke v vrednosti približ-
no milijon dolarjev. -nk-
PREDKONFERENČNI
SESTANKI
V	zvezi z gradivom, ki ga
ga je izdal področni komite
ZKS v javno razpravo v ob-
činah Trbovlje, Hrastnik in
Zagorje, so bili te dni sestan-
ki osnovnih organizacij ZK
v občini Hrastnik. Po prvih
ugotovitvah je očitno, da so
se komunisti v Hrastniku na
sestankih odločili za predvi-
deno reorganizacijo Zveze
komunistov v občini. Tako
lahko sklepamo, da bo občin-
ska konferenca ZKS v Hrast-
niku, " ki bo okoli 15. junija,
osvojifia reorganizacij slu
predlog. V prihodnje bo to-
rej v občini Hrastnik osem
osnovnih organizacij. Med
njimi bo štela najmočnejša
106 članov, najmanjša 61 čla-
nov. Osnovne organizacije
bodo delovale na terenu, ker
predvidevajo, da bodo tako
mogli bolj smotrno uveljav-
ljati svojo nalogo.
BENCINSKA
ČRPALKA
V	Hrastniku imajo priprav-
ljene že vse načrte za grad-
njo bencinske črpalke. Zgra-
diti jo nameravajo na križi-
šču, kjer se stekajo ceste iz
smeri Zidani most, Trbovlje
in Celje. Potrebo po bencin-
ski črpalki v Hrastniku ugo-
tavljajo že nekaj časa, saj je
promet skozi Hrastnik vedno
bolj gost. če bodo razgovori
s trgovskim podjetjem in
centralo . Petrola v Ljubljani
ugodni, bodo imeli do pozne
jeseni v Hrastniku bencinsko
črpalko.	s
Delovna skupnost Splošne bolnice Celje
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	specialista iz patologije
2.	2 specialista ali specializanta iz rentgenologije
3.	glavno sestro otroškega oddelka
pod 1. specialistični izpit iz patologije z nekaj let-
nim specialističnim stažem;
pod 2. specialistični izpit iz rentgenologije ali kon-
čana medicinska fakulteta z opravljenim strokov-
nim izpitom;
pod 3. višja šola za medicinske sestre s 5-letnim
delovnim stažem.
Kandidati morajo svoje prošnje s kratkim življenje-
pisom poslati na upravo Splošne bolnice Celje
do 20. junija 1967.
PROGRAM OBČINSKE KONFERENCE SZDL CELJE
Cim širše sodelovanje
Včeraj se je v Celju sesta-
la občinska konferenca So-
cialistične zveze. Razpravlja-
li so o programu dela
za prihodnje obdobje. Pred-
sednik občinske konferen-
ce Janko Ževar pa nam
je o predloženem delovnem
programu povedal tole:
»Ni posledica bližnjega po-
čitniškega obdobja, da smo
se odločili, da bomo v pro-
gram občinske organizacije
Socialistične zveze uvrstili
manj nalog kot običajno;
gre pa za spremenjen način
sprejemanja sklepov, ki pred
vsako pomembnejšo odločit-
vijo narekuje čimširše sode-
lovanje članstva. Zato bomo
v prihodnje pripravljali več
razgovorov v krajevnih organi-
zacijah, konferenc, javnih
tribun. Eno od izhodišč za
sestavo delovnega načrta je
bila ugotovitev iz razprav
o srednjeročnem in letoš-
njem programu razvoja ob-
čine in s tem v zvezi seveda
tudi proračunska problema-
tika. Tudi letos smo ugotovi-
li, da so nekatere odločitve
v proračunu bolj posledica
trenutnih potreb kot pa ure-
sničevanje dolgoročnejšega
planiranja. Mislimo, da bi
morali prihodnjo razpravo o
proračunu dočakati bolje pri-
pravljeni in se končno odlo-
čiti o tem, katere dejavnosti
oziroma institucije bomo oh-
ranili in jim omogočili solid-
no delo.«
Janko ževart je nato ob-
širno govoril o konkretnem
programu občinske organi-
zacije Socialistične zveze v
prihodnjem obdobju. Tako
naj bi občinska konferenca
med drugim razpravljala tudi
o organizaciji in delovanju
zdravstvene službe v celjski
občini. Glede na to, da to ne
bo prva razprava, bi morala
tokrat ugotoviti, v kolikšni
meri so bili uresničeni skle-
pi, ki so jih skupščina, So-
cialistična zveza in sindikat
že sprejeli o tej pomembni
dejavnosti. Tudi problema so-
cialnega varstva zaslužijo po-
drobnejšo obravnavo. Gre
namreč za ugotovitev, da v
te namene porabijo v celjski
občini precej denarja, da pa
je še zmeraj veliko nerešenih
problemov — skrb za stare
ljudi, precejšnje število so-
cialnih podpiraracev in po-
dobno. Bolj kot marsikje
drugje se ratfno na tem pod-
ročju pozna večtirnost dela,
zato bi morali jasno razmejiti
pristojnosti institucij oziroma
organizacij, ki se ukvarjajo
s socialno-varstveno proble-
matiko.
Sedanje stanje in problemi
v samoupravi v delovnih or-
ganizacijah na področju izo-
braževanja je naslednja te-
ma, ki bi naj. o njej razprav-
ljala občinska konferenca,
prav tako zanimiva pa tudi
razprava o kulturni dejavno-
sti v občini. Za obe področji
velja, da jim.bo mogoče za-
gotoviti uspešno delo samo v
primeru, da bodo najprej
uskladili izredno pestrost
mnenj o posameznih vpraša-
njih.
I. B.
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 3
NA KRATKO
ZDOLE S KOZJEM
Občani Zdol so zbrali s
samoprispevki sredstva za
gradnjo štiri kilometre dol-
ge ceste, ki bo povezovala
ta kraj s Kozjim. Nekaj sred-
stev je prispevala tudi kra-
jevna skupnost in pa sklad
za komunalo. Ta sredstva so
porabili predvsem za prevo-
ze gradbenega materiala. Ta-
ko bo tudi ta kozjanska va-
sica povezana z dolino.
-ez
TRIJE SKUPNO
Pri gradnji ceste iz Grum-
ske do Polja ob Sotli so
združile napore tri krajevne
skupnosti: Kozje, Buče in
Polje ob Sotli. Gre namreč za
pomembno cesto, ki bo po-
vezovala več zaselkov in na-
selij; med drugim tudi
Grumsko, Vranjsko gorco in
Lasnič. Občani s prostovolj-
nimi deli hite, da bi cesto
čimprej usposobili in se pre-
ko nje povezali z dolino.
—ez
REKONSTRUKCIJA
V Kozjem se pripravljajo
za doslej največjo delovno
akcijo — rekonstrukcijo vo-
dovoda in kanalizacije. Ob-
stoječe napeljave namreč več
ne zadoščajo za potrebe kra-
ja. Pod Veternikom so ure-
dili novo zajetje z zbiralni-
kom. Rekonstrukcijo bodo fi-
nancirali iz samoprispevka
občanov in pa s sredstvi ko-
munalnega podjetja iz Roga-
ške Slatine, ki vodovod vzdr-
žuje in pobira vodarino. Iz-
kope in zasutja bodo opravi-
li občani sami s prostovolj-
nim delom
GRADNJA
VODOVODA
V občini Šmarje pri Jel-
šah so bili pred dnevi zbo-
ri volivcev, na katerih so
razpravljali o * spremem-
bah statuta občine in odlo-
ku o javnem redu in miru.
Na zboru volivcev na Sladki
gori so imeli največ pri-
pomb glede odloka. Poleg te-
ga so se odločili, da bodo
zgradili vodovod za tri zasel-
ke. Nova akcija samoiniciativ-
nih občanov dokazuje veliko
voljo za urejevanje naselij,
v katerih živijo.
VEČJE OBMOČJE
Radijska postaja Šmar-
je pri Jelšah je na svojem
področju zelo priljublje-
na, zato so se na občinski
skupščini odločili, da zgrade
2 kilovatni oddajnik, s kate-
rim bi lahko poslušali od-
daje radia Šmarje na več-
jem področju. Za gradnjo
je prispevala občina Šmarje
4 milijone SD, Slovenske
Konjice 1 milijon SD in
Šentjur 1 milijon SD kre-
dita.
UREJANJE TRGA
Tudi v Podsredi imajo te-
žave kot v vseh podobnih
krajih. Kraj hočejo imeti le-
po urejen, vendar nimajo
denarja. Odločili so se, da
bodo zbirali denar za uredi-
tev dvorane za razne priredit-
ve in asfaltiranje trga. Po
teh dveh akcijah pa bodo še
podaljšali javno razsvetljavo.
OTROCI LETUJEJO
Podobno kot pretekla le-
tžt, bodo tudi letos gospodar-
ske in druge organizacije z
območja Slovenskih Konjic
prispevale sredstva za le-
tovanje otrok svojih delav-
cev na morju. Pred krat-
kim je to storil tudi občin-
ski sindikalni svet, ki je za
otroke tistih članov sindika-
ta, katerih starši iz social-
nih in drugih razlogov ne bi
mogli kriti vseh stroškov,
namenil 500 novih dinarjev.
ŽIVLJENJSKA POT PARTIZANSKE SIROTE, KT RT TI NAJ DALA DRUŽBA VSE
S 24 leti v domu onemoglih
•	VSE ŽIVLJENJE SEM PO DOMOVIH, VANDRAM OD ENEGA DO DRU-
GEGA RAZEN DVEH LET. ŽELIM SVOJ DOM, SVOJE STANOVANJE, DA NE
BI BIL VEČNO ODVISEN OD DRUGIH. NIC DRUGEGA, SAMO LASTNO OG-
NJIŠČE ...
•	NE VEM, CE JE UPRAVIČEN KRIVITI NAS ALI SPLOH KOGA ZARADI
SVOJEGA ŽIVLJENJA. Z NAŠE STRANI JE BILO STORJENO VSE, VEC MU
DRUŽBA DATI NE MORE, SAJ SMO ZANJ SKRBELI KOT ZA LASTNEGA SINA.
•	NOČEM LAGATI. PREPRIČAN SEM BIL, DA BODO TI LJUDJE IMELI
VEC OD DRUŽBE, KOT PA IMAJO. PRIPELJALI SO GA SEM V DOM ONEMOG-
LIH. KAJ NAJ DELA TU? NI ZANJ POTREBNE OSKRBE IN NE ZDRAVSTE-
NEGA VARSTVA. UBOGI REVEŽ MORA OBUPATI, SAJ NIMA NOBENE PER-
SPEKTIVE, ŽIVI LE OD PODPORE DO PODPORE.
Pred mesecem dni je
praznoval svoj štiriindvajseti
rojstni dan. Sedeli smo v
hodniku doma onemoglih na
Polzeli. On, HERMAN SKA-
MEN, partizanska sirota,
upravnik doma in nekaj oskr-
bovancev pri sosednjih mizah.
Bili so to ljudje, odeti v
nekdanja oblačila, ljudje, ki
jih je izpilo življenje, stari
preko petdeset let.
»Zdaj, ko sem bil v bolni-
ci, sem malo preveč zaprav-
ljal,« je dejal Herman opra-
vičujoče. Kupoval sem po-
maranče in sadje ... Uvidel
sem, da tako ne bo šlo ...«
Herman Skamen je bil ro-
jen v Celju. Njegov oče je
malo pred osvoboditvijo pa-
del nad Šoštanjem, mama
zaradi mučenja in trpljenja
umrla. Po osvoboditvi so ga
dali prvič v internat, v za-
vetišče na Polzeli. Tam je
bil vse do godnosti za šolo.
Takrat so ga prepeljali v Ce
lje. Ko so internat razpusti-
li, so tisti otroci, ki so ime
li sorodnike, odšli k njim, on
pa je ostal. Želel je k dru-
žini, da bi se naučil olike,
kot sam pravi. Potem se je
začelo žalostno popotovanje.
Iz internata v internat, iz
kraja v kraj.
»V življenju sem le dve le-
ti čutil in doživel družinsko
toploto. Leto dni pri Skoko-
vih t Celju in leto dni pri
sestri, ki se je med tem
omožila v Trbovljah. Njen
mož je grobijan, pa me je
neke noči nagnal. Kaj hoče-
te, denarja nisem imel, bil
sem jima v breme ...«
Po končani osemletki so
ga poslali v Kranj na tekstil-
ni tehnikum. Šole zaradi bo-
lezni ni končal. »Zbolel sem.
Zaradi teh večnih popoto-
vanj od internata do inter-
nata sem postal srčni bol-
nik. Stoodstoten invalid, za
delo nesposoben. 2elel sem
nadaljevati šolanje v umet-
nostni obrti. To me veseli.
Pa mi socialno ni pustilo, da
bi si življenje sam uredil.
Našel sem neopremljeno so
bo, pa mi niso dali tistih ne
kaj tisočakov za posteljnino.
Takrat še ni bilo prepozno,
zdaj sem bolnik. Zdaj sem
to, kar sem, siromak . ..«
Obiskali Smo direktorja Za-
voda za socialno delo v Ce-
lju, tov. Zofko Stojanovič:
»Veste, kako so otroci: zdaj
to zdaj ono. Saj je želel v
Kranj. Ni končal. Kljub
temu, da jim družba daje
vse, imajo ti otroci občutek
zavrženosti. Mi nismo dolžni
otroka spraviti do konca fa-
kultete. Kljub temu pa ima-
mo tudi take in jim poma-
gamo, ker so pridni.
Ne vem, če je on upravi-
čen kriviti nas ali sploh ko-
ga za svoje življenje. Z na-
še strani mu je bilo dano
vse, več mu družba dati ne
more, saj smo zanj skrbeli
kot za lastnega sina ...«
»Ker sem nesposoben za
fizično delo, nisem dobil ni-
kjer zaposlitve. Socialno mi
je uredilo, da sem dobil za-
poslitev v domu za invalide
na Dolenjskem. Prišla je re-
forma, zaradi bolezni sem
zaslužil manj, kot pa je bila
oskrbnina — pa so me od-
pustili. Vi si ne morete pred-
stavljati, kakšno je to življe-
nje. Poglejte primer: srečal
sem dekle, ki me je imelo
rado takšnega kot sem. Zo-
pet sem dobival vero v življe-
nje. Pa so se drugi vpletli
vmes...«
Vrnil se je v Celje. Bole-
hal je vse bolj. Bil je v Do-
mu Vere Šlandrove, kjer so
ga sprejeli za nekaj časa. Na-
to so ga nekega ne prepelja-
li na Polzelo v dom onemog-
lih. V bolnici so mu nam-
reč dali odpustnico, da bi
si toliko opomogel, da bi
vzdržal operacijo. Ko so ga
prepeljali v dom onemoglih,
je upravnik doma tov. Pre-
gelj naredil vse, da mladenič
ne bi obupal zaradi okolja,
v katerem se nahaja.
Sedeli smo tako ob oknu
in gledali mimohod teh sta-
rih, onemoglih ljudi, večidel
oblečenih v stare cape. Ple-
jada obrazov, pijancev, obu-
pancev, beračev ... ljudi, ki
jih je življenje odložilo na
stranski tir. Mimo nas je pri-
drsala starka.
»Poglejte tole mamko, je
dejal upravnik. To je PAR-
TIZANSKA MAMA. Njeni
otroci so . .. Doma imajo av-
tomobil in standard, kot pra-
vimo. Ona pa je tu. Družba
skrbi zanjo. Takih je več, tu-
di takih otrok ...«
Hermanu je upravnik ure-
dil posebno sobo, poseben
režim, enak kot ga imajo
uslužbenci. »Ce bo mogel,
ko si bo malo opomogel, bo
lahko prevzel administraci-
jo v našem oddelku ekonomi-
je. Da ne bo čutil, da je res
vsem odveč. Nočem lagati.
Prepričan sem bil, da bodo
ti ljudje imeli več od druž-
be kot pa imajo. Pripeljali
so ga sem v Dom onemog-
lih. Kaj naj dela tu. Tu ni
zanj potrebne oskrbe in ne
zdravstvenega varstva. Ubogi
revež mora obupati, saj ni-
ma nobene perspektive, čaka-
joč od ene do druge pod-
pore ...«
V tem času si je prihranil
nekaj denarja. Kupil si je
brivski aparat. Toda zdrav-
je se mu je poslabšalo. Pre-
peljali so ga v celjsko bol-
nišnico, zatem v ljubljan-
sko. Pred dnevi je " pisal
upravniku:
»2elim si nazaj ^
kjer sem vsaj malo
Včeraj sem zopet bjJ6'
kri. Mnogo krvi. Dobil
transfuzijo. Ko sem priš^
Ljubljano, so mi dejali J
me bodo takoj operirali'"
se je zavleklo ...«
In vendar vemo, ^
mnogo manj potrebnih J
na ustreznih hospitav1
zdravljenjih. Da še danes Tj
kateri preko zvez preživi?
jo sladkosti socializrna
zdraviliščih. Da plačujemo k
di po 100 tisoč dinarjev ^
moči kot socialno podp0ft
pijancem, delomrznežem, u
dem, ki si z ničimer niso %
služili ta sredstva. V čas,
ko je Herman in njemu etu
ki trpel in razpadal po ^
ternatih, so se drugi vozili
taksiji na zabave in se ,
vozijo. Morda je ugotovite,
da mu je družba dala y$j
na mestu, vsaj formalno. it
da življenje ni formalnost j,
ne paragraf, ki ga pogo^
jemljemo za okvir, v kater*
ga želimo strpati življenje.
Herman Skamen, katere^
oče je padel nekje nad
štanjem, je še vedno v lj^
ljanski bolnišnici. Bruha fc
in si želi, da bi si vsaj ^
dil lastno ognjišče, da ne h
bil več odvisen od drugih,
J. SEVB
Splošna vodna
skupnost Savinja,
Celje
prodaja stanovanjsko bi
rako polovično:
10.50 X 9.00 m je 94.50 m:
električna napeljava
s števcem in drvarnico
6.20 X 4.00 v vrednosti
5.394,20 N dim.
Vse informacije dobite po
telefonu od dneva objave
dalje na št. 26-18 Vodna
skupnost Savinja Celje.
V celjskem mestnem parku je vsak dan več ljudi, saj prijetno asfaltirano sprehajališče
med zelenimi drevesi in Savinjo vabi mlade in stare. Čeprav je park nekoč pomenil pri-
bežališče mladih, se v njem pod toplimi sončnimi žarki vse bolj zbirajo upokojenci pri
»dnevni partiji taroka«. Celjski park je lepo urejen, motijo samo nekatere pokvarjene
klopi, s katerih so lomili les neznani objestneži.	Foto: J. Sever
Izhodišča za delovanje
Pred nedavnim je občinski
komite Zveze komunistov v
Slovenskih Konjicah izvedel
anketo med člani in tudi ne-
člani, da bi dobil oceno o de-
lovanju in uspehih ter pred-
loge za nadaljnje delovanje
komunistov v občini.
četudi je v odgovorih ve-
čina članov Zveze odgovorila
pozitivno glede vloge samo-
upravljanja, so bili tudi šte-
vilni primeri očitkov na ra-
čun nedemokratičnega reše-
vanja, familiarnosti, priviiegi-
ranosti in protekciotiašt-
va. Prav zaradi tega so v
Konosu in Kovaški industri-
ji v Zrečah pripomnili, da
bi morali biti komunisti bolj
obrnjeni k neposrednemu
proizvajalcu, ker bi mu ta-
ko pomagali, da bi se mo-
gel hitreje vključiti v samo-
upravljanje.
V odgovorih o vlogi teh-
nične inteligence so bila sicer
mnenja deljena. Medtem ko
so nekateri prepričani, da *
imajo v kolektivu zadosti
tehnične inteligence in da je
ta tudi ustrezno zaposlena,
menijo ponekod, da nimajo
zadosti inženirjev in tehni-
kov in da ti tudi niso za-
dosti zaposleni, da zatorej
ne prispevajo zadosti za na-
daljnji razvoj v delovni or-
ganizaciji.
V področju delitvene pro-
blematike so anketirani v ve-
čini odgovorili, da so s si-
stemom delitve zavolj-
ni, vendar je povsod očitno
negodje zaradi nagrajevanja
»režijskih« delavcev, ker za-
nje niso izoblikovana merila.
Anketiranci so zelo kritič-
no ocenili družbeno politič-
no aktivnost posameznih or-
ganizacij in tudi članstva v
občini. Ugotovili so tudi, da
so metode dela v ZK v ve-
čini primerov zastarele, kar
vpliva tudi na p^ivnost član-
stva, pri čemer je maloduš-
je pogojeno še s pogostimi
primeri reševanja v ozkem
krogu.
Zanimivi so tudi podatki v
anketi, da mnogi komunisti
vidijo med člani kolektiva
dosti takih, ki bi moglji po-
stati člani Zveze, hkrati pa
menijo, da bi bilo potrebno
nekatere člane izključiti iz
Zveze, pri čemer pa navaja-
jo samo številke in le v ne-
kaj primerih tudi imena.
V nadaljevanju ankete so
razkrili komunisti še svoj
odnos do izobraževanja in
organiziranosti, pri čemer
je občinski komite zbral obi-
lico podatkov in napotkov,
kako naj v prihodnje usme-
ri delovanje članov ZK v ob-
čini, da bo to bolj uspešno
in opredeljeno.
Vodovod za Obsotelje
Več deset gospodinjstev bo dobilo pitno vodt
Projekt za vodovod, ki ga v teh dneh pripravljajo, bi
vključeval razen Podčetrtka še Imeno, Golobinjei
Sodno vas in Pristavo, torej velik del Obsotelja
Vrednost del presega 70
milijonov starih dinarjev,
gradnja pa bi naj bila kon-
čana predvidoma do 1970. le-
ta. Letos bodo uredili zajet-
je v Olimju ter zgradili vod
do Podčetrtka.
S prvo letošnjo fazo bodo
zagotovili vodo prebivalcem
Podčetrtka. S tem pa bo vo-
dovod že tudi v spodnjem
delu doline, od koder bo
gradnja v sosednje vasi in
zaselke mnogo lažja in hitrej-
ša. Prebivalci tega dela Ob-
sotelja so se doslej oskrbo-
vali z vodo večinoma iz last-
nih, neurejenih studencev Jn
zajetij. Glede na turistični
perspektivni načrt Podčetrt-
ka, ki ga prebivalci žele spre-
meniti v kopališki kraj, je
zdrava, pitna voda osnovni
pogoj. Gre namreč za to, da
bi po končani analizi vodo
iz Harinih Zlak po pose
nem vodu napeljali v Podrt
trtek, kjer bi zgradili kopi
ni bazen. Ta želja ima ek
nomsko osnovo v že moči
razvitem gostinstvu tega kr
j a in pa trgovski mreži.
V drugi fazi tega projekta
ki ga pripravlja Vodovoda
skupnost, pa bodo dobili vo
do iz novega vodovoda osti
li kraji. En del vode bo n»
pajal gospodinjstva v I®e
nem in Golobinjeku, vodo S
drugega odcepa pa bi naj ^
ljali skozi Sodno vas v
stavo.
Zaradi pomanjkanja sr?:
stev tudi ob soudeležbi
spodarskih organizacij
verjetno morali občani sflif
prispevati delež za to P"
membno investicijo.
Opoldne brez avtobusa
Z uvedbo številnih novih
avtobusnih prog- ki so jih
uredila nekatera avtobusna
podjetja, so tudi Slovenske
Konjice dobile boljšo pove-
zavo s svetom. Tako se bo-
do lahko prebivalci te ko-
mune popeljali naravnost na
Gorenjsko in Novo Gorico,
pa tudi v nekatera večja me-
sta na Hrvaškem. Zato ni
čudno, če se bo ob isti uri
ali v zelo kratkem času po-
javilo na avtobusni postl
kar več avtobusov za isto *
vsaj približno enako srfle
Toda kljub temu ostaja c'.
med 1. in 12,30. uro dop°J
ne brez vsakega avtobu-
medtem ko so takoj za
v dobre pol vure kar triJJ
Zato je naval na avtobus
11. prevelik in občani bi
leli, da bi avtobusna podj«'J
tudi v tem času poskr^
za soliden prevoz.
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 4
mala anketa
obnoviti
hiše
y tem času povsod urejajo zunanji videz naselij.
pko Je tudi v Mozirju, saj so pred dnevi asfal-
tirali del trga. Občani so bili vsekakor s tem za-
dovoljni, mi pa smo jih povprašali, kaj bi še bilo
Otrebno narediti v Mozirju, da bi se v svojem
Kraju bolje počutili?
FRANC JANŽOVNIK: Dosti je
že narejenega. Motijo pa me sta-
re hiše, ki bi jih morali urediti,
saj so nekatere v zelo klavrnem
stanju. Asfaltirana cesta še ne
pomeni vsega, tudi kulturnega
življenja bi v Mozirju potrebo-
vali mnogo več. Mladi nimajo no-
bene zabave. Spomnim se, da
smo nekoč imeli plesne vaje, in
kaj imamo mladi danes? Vse je
preveč mrtvo.
MARTIN KRIVEC: Sicer samo
delam v Mozirju, a vseeno obču-
tim, kar manjka. Mislim, da Mo-
zirjani predvsem pogrešajo kul-
turno življenje, mladi pa zaba-
vo. Mnogo je želja, malo pa sred-
stev, zato se tudi ne da veliko
narediti. Včasih je v Mozirju
gostovalo še gledališče iz Celja,
sedaj pa nič. Za zunanji videz
trga bi bilo potrebno obnoviti
nekatere stare hiše.
VINCENC JANKO: Sem star
Občan in moram reči, da lepo
urejujejo naš trg. No, marsikaj
pa bi še lahko naredili, samo ne
vem, če je denar. Tu so še hiše,
ki so bile med vojno poškodova-
ne in bi bile potrebne popravila.
Sicer pa se Mozirje tako hitro
razvija, da ne poznam več vseh
hiš, kot sem jih nekoč. Vsekakor
pa sem zadovoljen z življenjem
v Mozirju.
DANIJELA BASTL: Zabave pri
nas v Mozirju sploh ni. Mladi bi
morali imeti svoj prostor, tako
kot je to drugod. Eno izmed
upanj je novi mozirski ansambl
Tigri, ki so ga ustanovili domači
fantje. Sedaj se šele pripravljajo,
vsekakor pa bodo vnesli malo
več življenja v naš kraij. Sama
mladinska organizacija ne dela
več tako, kot nekoč. Mislim, da
so same obljube premalo, potre-
bno je nekaj storiti.
IVAN PUNGERŠEK: Ceste so
sedaj v redu. Pričeti pa bi bilo
potrebno misliti na zunanji vi-
dez kraja. Cvetlice in čistoča
Mozirju vsekakor ne bi škodova-
le. To bi bilo mogoče, če bi trža-
ni sami skrbeli za čistočo. Mla-
dih je v Mozirju precej, vendar
nimajo tu tistega, kar ima mla-
dina drugod, zato jih Mozirje
ne privlači toliko. Ceste b4 lahko
uredili tudi zunaj trga.
NA * T PTr 1SJA	MT¥W* OCT^NFVA R UP NA 7F"VIT.IT
Mladost pri devetdesetih
MEDTEM KO PRVI PRAVI, DA MORAŠ BITI V VSEM ZMEREN,
DRUGI TRDI, DA UŽIVAJ KOLIKOR MOREŠ. RECEPTA ZA DOLGO
ŽIVLJENJE NI, PA PRAVITA OBA. IN KAJ SE JE V fTEH DEVETDE-
SETIH LETIH SPREMENILO? KAKO BI DEJAL, ZDI SE, KOT DA JE
BILO TO ŠELE VČERAJ . . .
Oba smo srečali ob zapeč-
ku (ne pravem, bolje rečeno,
ob štedilniku v topli kuhinji)
in oba sta bila v družbi pra-
mukov. Z obema smo se pogo-
varjali o vsem mogočem in
nemogočem. Oba sta preži-
vela dve vojni vihri in v prvi
sodelovala. Medtem ko je pr-
vega, ANTONA KOVAČA z
Babnega 28 že nekoliko zapu-
stil vid, je drugi, FERDI-
NAND LESJAK iz Gorice 33
pri Slivnici, še tak, kot da
bi si naložil šele sedmi križ.
Obema smo postavljali
enaka vprašanja in zanimivo,
dobili skoraj enake odgovo-
re. Takoj uvodoma lahko po-
vemo, da ju ne mika v veso-
JJe • • •
Anton Kovač je vse življe-
nje obdeloval zemljo. Še da-
nes najraje posluša o kme-
tovanju, o tem mu tudi naj-
hitreje teče beseda. V živ-
ljenju je bil le dvakrat pijan.
Prvič še za vladavine Franca
Jožefa, ko so z regimentom
odrnilil na Koroško, in dru-
gič, ko Je bil kot vojak v Ce-
lju, pa je čez nedeljo skočil
domov pogledat. Srečal je
fante z Ostrožnega, dali so
ga »na zob«, tako da je za-
mudil v kasarno, pa je moral
noč pregnati na »prični« v
zaporu.
.Preveč hudo mi ni nikoli
bilo,« pravi. »Takrat še ni bi-
lo toliko uradov in ne toliko
poti v mesto. Delali smo in
v miru živeli. Le na Soški
fronti, a, tam pa je pokalo
Pa sem jo poceni odnesel
No, sem si dejal, Tone, če si
se tu izmazal, potem boš do-
čakal starost. Bolan nisem
bil, oči mi je vojska uničila.
Današnje ljudi muči revma
mene še ne, pa čeprav sem
mnogo zmrzoval.
Pravi, da ga je najbolj pre-
senetil prvi avtomobil in pa
radio. Tisti na »slušalke«, ko
je eden poslušal in pripove-
doval drugim, kaj je slišal.
»Pozneje pa sam ne vem
kako se je to vse razvijalo.
Zdi se mi, kot da je bilo to
včeraj. Dan za dnem so po-
gruntali nekaj novega. Vča-
sih še časa nisi imel, da bi
si vse zapomnil...
Motornih vozil ne mara, ra-
zen traktorja To je nekaj či-
sto drugega, kot pa je oranje
s kravami, pravi. »Toda ta-
krat je bila zemlja bolje in
z večjo ljubeznijo obdelana
kot danes.«
Mladim zameri, da pijejo in
nenehno vasujejo. »Eno ženo
sem imel in sem srečen. Da-
nes pa ti mladi mlečnozobci
kar pod roko hodijo. Danes
z eno, jutri z drugo. To ni
prav. Povem vam, da to ni
niti lepo.«
In ko smo ga pobarali, ka-
kšen nasvet bi dal mladim, da
bi dočakali visoko starost, je
poudaril, da moraš biti v
vsem zmeren ...
TO ŠE NI NOBENA STA-
ROST . ..
Ferdinand Lesjak iz Gori-
ce 33 pri Slivnici je nekoliko
mladostne j šega videza in bolj
čil. Nekajkrat nas je z odgo-
vori spravil iz ravnotežja, ker
je ob vsakem vprašanju imel
tudi sam vprašanje. Kako tu-
di ne, saj je v sedemdesetih
letih, kolikor je bil gostilni-
čar, krepko postavil marsika-
tero besedo.
Ferdinand meni, da za dol-
go življenje ni recepta. »Ko-
likor se je le dalo, sem uži-
val. Tudi pil, haha. Pa še ka-
ko. Včasrih smo si naložili,
da še v klet nisem našel. No,
sedaj, ko sem že starejši, če-
prav to še ni nobena starost,
sem nehal kaditi.«
Pred dvema letoma je še
povedal kakšno »čez režim«
na zboru volivcev. Sicer pa
pravi, da se nima smisla kre-
gati. Bolje se je včasih ugri-
zniti v jezik. Ferdinand izha-
ja iz družine, ki je v Slivnici
posegala v politično življenje
pred vojno. Pravi, da so na-
prednost pogosto plačali s
kakšnim vijakom, ki so ga
nato priškrtnili drugi.
»če bi bil še enkrat mlad,
čeprav mi ni za mnogočem
žal, bi se takoj zaposlil. Po-
glejte, sedemdeset let sem bil
gostilničar, pa nimam pokoj-
nine. Tako bi pa po 40. letih
bil lepo upokojen in bi sedaj
že triintrideset let dobival
pokojnino, haha. Vprašali
ste, kako , gledam na gospo-
darjenje mladih. Prav dela-
jo, čeprav je danes lažje, kot
je bilo svojčas. Še danes se
mi zdi, da mi manjka denar-
ja. Rad bi posegel vmes.
Svojčas sem trgoval z lesom,
pa tudi z drugim, če je kaza-
lo, da bo padel kakšen di-
nar .. .«
Rad potuje, še danes se
odpravi v Celje, kjer baje
sreča malo znanih obrazov.
Vsak dan manj ... človek bi
mu to mirne vesti verjel, saj
je njegovih vrstnikov že
zmanjkalo, pa tudi ostalih.
»Torej je Kovač rekel, da
ne gleda več za 20 letnimi de-
dam. Zdi se mi, da so vse
bolij brhke. Raje gledam za
dekleti, kot pa poslušam o
vojskah. V vojni vedno ne-
dolžen plača.«
— Ali vam je za karkoli žal
in česa ne bi hoteli več doži-
veti?
»Zal mi je, ker sem šparal,
kajti denar je propadel. Oče
mi je vedno dejal: vsak dinar
shrani. Pa sem ga, pa je
kljub temu vrag pobral. Ne
bi pa rad bil zraven, ko bo-
do leteli na mesec. Veste,
Rusi bodo še marsikaj nare-
dili. Naj lete na mesec, mid:
va s Kovačem in oni, kar nas
je starcev, bomo raje ostali
na zemlji...«
J. SEVER
Skupnosti v Zasavju
V Trbovljah so že konsti-
tuirali temeljno izobraževalno
skupnost, ki je na prvi seji
skupščine sprejela statut in
izvolila enajstčlanski izvršni
odbor. Za predsednika so iz-
volili Štefana Forteja, ki je
bil doslej predsednik sklada
za šolstvo v občinski skupšči-
ni Trbovlje.
Četudi so sprva menili, da
bodo že zdaj ustanovili enot-
no izobraževalno skupnost v
Zasavju za občinske skupšči-
ne Trbovlje, Hrastnik in Za-
gorje, so ugotovili, da bi bila
lahko odločitev preuranjena.
Zato bodo v prihodnje v vsa-
ki občini imeli svojo izobra
ževalno skupnost, vendar bo
do ustanovili poseben odbor,
ki bi naj zbral vse potrebne
podatke za možnost enotne
izobraževalne skupnosti v Za-
savju.
~nk—
NA KRATKO
ZBOR KURIRJEV
Občinski odbor zveze bor-
cev v Žalcu je določil, da bo
drugega julija zbor nekda-
njih kurirjev zahodne šta-
jerske v Taboru. Tu bi se naj
sestali vsi kurirji TV, Jurčko-
ve in vojaških linij.
Pripravljalni odbor je za
to proslavo pripravil načrt
svečanosti, ki bodo zajele od-
kritje spomenika padlih ku-
rirjev, kulturni program in
sprejem kurirskih patrol, ki
bodo krenile po nekdanjih
poteh v Tabor. V popoldan-
skem času pa bo srečanje ne-
kdanjil kurirjev z občani Ta-
bora in okoliških krajev.
—pik
BAZEN V PREBOLDU
Prijetno urejen bazen v
Preboldu je pred dnevi že
imel prve obiskovalce. Po-
leg kopalcev so v njem pla-
vale tudi drobne ribice, ki
so jih nalovili domači otro-
ci. Cene prenočišča so pre-
cej visoke, saj stane poste-
lja v vikend hišici 1300 SD,
penzion pa 2900 SD. V bi-
feju poleg bazena imajo na
razpolago vse brez in alko-
holne pijače, na žalost pa
nimajo tople hrane. To lah-
ko dobe samo gosti, ki so
tudi na prenočišču. Vsi ve-
mo, da voda utruja in na-
pravi človeka lačnega. Zato
bi bilo prav, da bi tudi pre-
hodnim gostom na bazenu
v Preboldu omogočili tople
jedi.
ČAKAJO NA VODO
Občani Kaple in Pondorja
pri Taboru so že nekaj let
na zborih občanov prosili za
vodovod. Ker je bilo vse za-
man, so se sami odločili za
delo. Trideset jih je zbralo
35.500 N dinarjev za glavni
vod, izkopali so 2 km dolg
izkop in zasuli cevi, ki jih
je položilo komunalno pod-
jetje Žalec. Marsikdo od pri-
zadetih bi že koristil vodo,
če bi jih pri tem ne ovirala
vodna skupnost, ki zavlaču-
je s polaganjem cevi čez po-
tok Boljsko pri mostu v
Kapli.	—pik
POCENI LETOVANJE
Tekstilna tovarna Pre-
bold je za svoje delavce tudi
letos pripravila poceni leto-
vanje v domu v Piranu. V
času počitnic imajo pred-
nost letovanja družine s šol-
skimi otroki, člani kolektiva
in njihovi svojci bodo plača-
li dnevno 12 ND, otroci do
10 let pa 8 < ND. če kapacite-
te ne bodo popoln j ene, bo-
do lahko letovali tudi tuji
gostje, le po višjih cenah.
DVE RAZSTAVI
Prejšnji teden sta bili . v
Slovenskih Konjicah dve raz-
stavi. Prva je prikazovala de-
la slikarja šubica, drugo pa
so pripravili filatelisti osnov-
nih šol konjiške občine.
Uredili so cesto in kočo
Občani Miklavža in Lok
pri Taboru so za prvomaj-
ske praznike končali z de-
lom na tri kilometre dolgi
cesti, ki povezuje dolino z
lovsko kočo nad Taborom.
Cesto so gradili občani sa-
mi z dvema milijonoma sta-
rih dinarjev, ki so jih zbra-
li in pa s prostovoljnim de-
lom. Po zaključku glavnih
kmetijskih del pa bodo na-
daljevali z gradnjo ceste od
Lovske koče proti zaselku
Pošebal, do ceste, ki povezu-
je ta predel s Trbovljami.
Lovska koča je v poletni
sezoni oskrbovana ob nede-
ljah in praznikih, izletniki
pa so deležni pozornosti tu-
di ob delavnikih, saj stanu-
je oskrbnik koče v neposred-
ni bližini. S tem so se tu-
di občani tega predela vklju-
čili v izletniški turizem, saj
je bila doslej koča večidel ne-
izkoriščena in je služila le
za potrebe lovcev, kljub te-
mu, da je zgrajena na lepi iz-
letniški točki.
IMIHIMi
O nezgodnem
zavarovanju
Nadaljevanje iz prejšnje	vsem primerno in ga naj-
1 ®vilke)	raje sklepajo kmetovalci ter
INDIVIDUALNO NEZGOD-	obrtniki, ki nimajo popolne-
ZAVAROVANJE je pred-	ga socialnega zavarovanja. Se-
veda pa lahko zaključi to
zavarovanje tudi vsaka dru-
ga oseba ob upoštevanju do-
ločil splošnega pravilnika za
nezgodno zavarovanje.
Običajno se sklepa to za-
varovanje po dveh variantah
in to: 1.) Za nezgodno smrt
in invalidnost 2.) Za nezgod-
no smrt in invalidnost ter
dnevno odškodnino.
Višina letne premije je od-
visna od višine zavarovalnih
vsot ter od nevarnostnega
razreda.
Zaradi lažjega razumevanja
navajam v sledeči tabeli vi-
šino oziroma znesek LETNE
BRUTO PREMIJE za prvo
varianto s predpostavko, da
znaša zavarovalna vsota za
smrt 1 milijon, a za invalid-
nost 2 milijona starih dinar-
jev.
I. nevarnostni razred 4.684.
DIN, II. 6.826 din, III. 8.968
din, IV. 11.110 in V. 13.252
din.
Če pa želi nekdo poleg
smrti in invalidnosti zavaro-
vati tudi dnevno odškodnino
po 1.000 din dnevno, znaša
premija po drugi varianti:
I. nevarnostni razred 13.252
din, II. 19.678 din, III. 26.104
din, IV. 32.530 din in V.
38.956 din.
Isto zavarovanje za gornje
zavarovalne vsote z dodatno
premijo za riziko motorja
znaša po prvi varianti od
16.465 din do 42.169 din.
Pri tem ceniku je jamstvo
generalno.in torej zavaroval-
nica jamči za nezgode, ki se
pripetijo kjerkoli — v služ-
bi ali izven nje.
ZAVAROVANJE VOZNI-
KOV IN POTNIKOV V MO-
TORNIH VOZILIH je vrsta
nezgodnega zavarovanja, ki
je pri nas zelo razširjena in
ki je zlasti važna za sociali-
stični sektor, če se hoče izog-
niti izplačilu zahtevkov, ki
bi jih sicer njihovi delavci
uvaljavljali iz naslova odgo-
vornosti podjetja nasproti
njim v tožbenem postopku.
Zavarovanje zajema lahko
tudi spremljevalce in delav-
ce, ki natovarjajo ali razto-
varjajo blago, ki se prevaža.
Razširitev obveznosti ob-
sega tudi delavce, ki delajo
na priključenih delovnih stro-
jih, kot so npr. mlatilnice
kot priključki na traktorje,
stroji pri gradnji cest itd.
To zavarovanje se sklepa
ali poimensko ali pa številč-
no.
Pri poimenskem zavarova-
nju morajo biti OSEBE toč-
no navedene ter velja to za-
varovanje za določeno vrsto
vozila (osebni avto, tovorni
avto).
Pri številčnem zavarovanju
pa mora biti točno označe-
no VOZILO, za katerega za-
varovanje velja (registr-
ska številka, številka mo-
torja).
Po tem ceniku se lahko
zavarujejo tudi učenci šofira-
nja pri pripravi zav šoferski
izpit, če se učijo pod nad-
zorstvom pooblaščenih in-
štruktorjev.
Eventualne telesne hibe, od-
nosno neodgovarjajoča sta-
rost, se pri tem ceniku ne
upošteva ter zaradi tega ni
nobenih odbitkov v primeru
nezgode
Nadaljevanje v prihodnji šte-
vilki!
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 5
KULTURNA
KRONIKA
Po zaključku VIT. mladinskega pevskega festivala
Prireditev povsem uspela
Mednarodni koncerti vendarle polnoštevilno obiskani
Uspešen zaključek
sezone
Prosvetno društvo »Ivan
Cankar« na Taboru je v zim-
ski sezoni po dolgotrajnemu
premoru spet zaživelo. Na
novem, moderno opremlje-
nem odru, ki so ga uredili
s sredstvi občanov, so za
otvoritev uprizorili komedi-
jo »Zupanova Micka«. Komaj
mesec dni zatem so uprizo-
rili dramo »Pot do zločina«.
Pri izvajanju tega dela so so
delovali večinoma le mladi
amaterji začetniki. Oboje del
je med gledalci poželo veli-
ko navdušenja. Amatersko
sezono pa so zaključili pred
nedavnim z uprizoritvijo
drame »Sadovi greha«.
Tako so Taborjani s temi
tremi uprizoritvami vnesli v
kulturno mrtvilo tega kraja
prireditve, ki so navdušile
občinstvo. Navdušeni aplavzi
in polna dvorana pa so na-
gradili trud igralcev. Poleg
mladih igralcev sta debutira-
la tudi dva mlada režiserja,
kar obeta, da bo prihodnja
sezona še pestrejša.
-PIK
Jaki na Dunaju
V okviru dunajskega tedna
so 24. maja v galeriji dr.
Bernhard Peithner-Lichten-
fels odprli razstavo Jakijevih
del. Jože Horvat-Jaki je pr-
vi jugoslovanski slikar-samo-
uk, ki zdaj že drugikrat raz-
stavlja v tej znani dunajski
galeriji. Njegova razstava bo
odprta do 18. tega meseca.
Gostovanja
člani prosvetnega društva
Zarja iz Trnovelj pri Celju
so z delom Hansa Tiemayer-
ja »Mladost pred sodiščem«
nastopili že petkrat. Najprej
so zaigrali doma, nato pa so
gostovali še v Vojniku, Što-
rah, Zrečah in Vitanju. Ude-
ležba na dosedanjih predsta-
vah ni bila najboljša, vzrok
pa je verjetno v obdobju, ki
ni najbolj primerno za upri-
zarjanje gledaliških del na
podeželju. Kljub temu so se
odločili, da bodo verjetno go-
stovala še v Rečici ob Sa
vinji, Letušu, Lučah in Sol-
čavi.
Tamburaši
Mladi celjski tamburaši v
počitnicah ne bodo imeli ve-
liko prostega časa, saj se
bodo pripravljali za nastop
v Osijeku. Že nekaj let sode-
luje tamburaška sekcija 2PD
France Prešeren na znanem
osiješkem festivalu, zato so
celjske tamburaše povabili
tudi letos. Celjski kulturni
delavci pa so se odločili, da
bi združili v en orkester —
predvsem za nastop v Osije-
ku — sekciji ŽPD France
Prešeren in DPD Svoboda
Celje. Množičen nastop bo
vsekakor doprinesel k uve-
ljavitvi celjskih tamburašev
v Osijeku.
Izobraževalna skupnost
v Konjicah
Tudi v Slovenjskih Konji-
cah so ustanovili temeljno
izobraževalno skupnost za
območje konjiške občine. —
Ima 23 članov, za predsedni-
ka pa so izvolili Franca Tak-
sa iz prve osnovne šole v
Slovenjskih Konjicah. Na pr-
vi seji so razpravljali o ne-
katerih nalogah, ki jih čaka-
jo v prihodnjem obdobju. —
Tako so menili, da bo treba
čim prej rešiti materialni
položaj šolstva. Občina v
tem letu ne bo mogla sama
kriti vseh njegovih potreb,
zato pričakuje tudi pomoč
republike.
V	nedeljo zvečer se je v Ce-
lju končal VII. mladinski
pevski festival.
Po otovoritvenem govoru
predsednika pripravljalnega
odbora Janeza Kovačiča, ki je
govoril o pomenu prireditve
za glasbeno vzgojo mladine,
sta v četrtek pred maloštevil-
nim občinstvom nastopila na
koncertu zbora celjske II. in
I. osnovne šole pod vodstvom
Edija Goršiča in Jožeta Ko-
resa.
Drugega dne se je pozno
zjveoer končal prvi tekmoval-
ni dan; nastopilo je 9 pred-
mutaoijskih zborov, žirija, ki
je ocenjevala po mednarodnih
kriterijih, pa je dodelila prvo
mesto (zlato plaketo in de-
narno nagrado) mladinskemu
zboru iz Maribora pod vod-
stvom Branka Rajšterja (98,8
točk), drugo mesto (zlato
plaketo in denarno nagrado)
zmagovalcu prejšnjega festi-
vala zboru osnovne šole Trno-
vo Ljubljana pod vodstvom
Maijde Hauptmanove (97,8 to-
čke), medtem ko sta prejela
plaketo in denarno nagrado)
mladinskemu zboru »Stevana
Divnina iz Žabalj, ki ga je
vodila Gizela Benc (85,6 to-
čke), medte mko sta prejela
bronasto plaketo zbor I. os-
novne šole iz Zagreba (diri-
gent Vladimir Priča) in »Kole
Kaninski« iz Bitole (dirigent
Ljubo Trifunovski).
V	tekmovanju drugega dne
je iziven konkurence nastopil
zbor osnovne šole Šmihel nad
Mozirjem pod vodstvom An-
tona Acmana. V skupini me-
šanih zborov je dosegel prvo
mesto (STebna plaketa in de-
narna nagrada) zbor »France
Prešeren« kranjske gimnazi-
je, ki je pod vodstvom Ma-
tevža Fabijana prejel 89,8 to-
čke, drugo mesto »Hristjan
Todorovsiki-Karpuš« gimnazije
Kumanovo pod vodstvom če-
ši ava Tripkovskega (74 točk),
tretji je bil škofjeloški gim-
nazijski zbor pod vodstvom
Antona Lotriča (72 točk), če-.
trti pa zbor »Jurij Vega« iz
Idrije pod vodstvom Ivana
Rijavca (70,6 točke). V skupi-
ni dekliških zborov je žirija
dodelila prvo mesto (zlato
plaketo in denarno nagrado)
zboru »66 devojalka« iz šabca,
ki je pod vodstvom Branka
Durkoviča dosegel 97,6 točke,
drugo mesto (92,4 točke —
zlato plaketo in denarno na-
grado) zfooru glasbene šole
Mostar (zborovodja Vjekosla-
va Sunjič), tretji je bil zbor
celjskega učiteljišča pod vod-
stvom Danijela Grama (79,4
točke), četrti pa zbor črno-
maljske gimnazije -- 69,2 to-
čke — dirigent France Zu-
pančič
S tremi mednarodnimi kon-
certi v veliki dvorani Narod-
nega doma in z nastopom
združenih zborov 13 celjskih
in okoliških šol pred spome-
nikom zmage (zborovodja E.
Goršič, J. Kores) se je kon-
čal uradni glasbeni del VII
mladinskega pevskega festi-
vala.
Letošnja prireditev je po
mnenju nekaterih strokovnja-
kov v splošnem izpričala kva-
liteto jugoslovanskega zbo-
rovskega petja, vendar (tudi
razumljivo) ne v celoti, kajti
kriteriji pri izboru še vedno
niso enotni in jasni (kar na-
vsedanje potrjujejo ponekod
preveliki ratzločkii v točkah)
če se dalje zadovoljimo s
splošno ugotovitvijo, da je
celjski festival izredno po-
membna spodbuda za ohra-
njevanje in širjenje narodne
in klasične zborovske pesmi
kot elementa vzgoje, ob teh
Zbor II. osnovne šole pod vodstvom Jožeta Koresa, ki je navdušil poslušalce m
otvoritvenem koncertu.
Dekliški zbor celjskega gledališča, edini celjski predstavnik v tekmovalni konki
renči, ki je pod vodstvom Danijela Gruma dosegel tretje mesto. Bomo na pri
hodnjih festivalih v tej skupini slišali še kak domači zbor?
V okviru festivala so v Likovnem salonu odprli raz-
stavo grafik akad. slikarja Franceta Miheliča ob nje-
govi 60-letnici. O slikarju in njegovem delu je govoril
slikar Marijan Tršar.
površinskih ugotovitvah ven-
darle ni mogoče mimo druge,
specifično celjske plati prire-
ditve. Festivalski odbor je
storil vse, marsikaj pa bi bilo
mogoče za afirmacijo še sto-
riti. Ob nekoliko reformira-
nem festivalskem vzdušju na-
mreč ni mogoče mimo dej-
stva, da za festival z izjemo
koncertov mi bilo zadostnega
zanimanja. Dvorana je bila
prvi večer napol prazna, dru-
gi dan skoraj prav tako in so
jo napolnili šele pevci. Z obi-
skom tekmovalnega dela ne
moremo biti zadovoljni in se
upravičeno vsiljujejo pomisle-
ki, da je bil ta del namenjen
v glavnem le glasbenim pe-
dagogom. Kje so vzroki? Ali
res ne bi mogli s sodelova-
njem turističnih organizacij,
potovalnih agencij itd., na-
rediti iz celotnega celjskega
festivala, ki mu sicer po pra-
viici pripisujemo mednaroč
značaj, kaj več kot ozko i
temo prireditev?
Morda bi lahko vzroke s
značilen odnos celjskih pr*
bivalcev do te prireditev (te
kor do drugih kulturnih P®
reditev sploh) iskali v ter.
da postaja ali ostaja Cel.
vse bolj organizator mladi
skega pevskega festivala i
vse manj mesto, ki bi ffi
s svojo, udeležbo dalo tak £
drugačen pečat. Ne da bi
teli zmanjševati uspeh in P-''
men 3. mesta zbora celjske?
učiteljišča, je to vendarle P1*
skromna dediščina bog#
zborovske tradicije in zel'
boren delež glasbenim pr#
devamjem kraja, ki je pos&
festivalski prav zaradi svoj
visoke zborovske kulture.
tovo je bilo zanimanje '
prejšnji festival precej
kot za letošnji prav spJ*
številnejše udeležbe celjsk
zborov, da ne omenjamo
novno in posebej gimnaziji
ga zbora, ki smo ga zapr^1
zelo lahkomiselno in neodgl
vorno!
To je samo nekaj bolj *
manj utemeljenih poitii**
kov, o katerih bi bilo v
če vsekakor temeljito razfl^
ljaiti in razmisliti. Festival'
tolikšnim jugoslovanskim
mednarodnim slovesom
da ne more imeti ozkega &
ležja. Preostane tedaj sa^
da ohranimo njegovo prvc^
nost tudi v smislu zares
žične prireditve.
D. H«^
Knjiga-del življenja
Dejavnost gabrske knjižnice
Po vojni se je na območ-
ju Gaberja v skladu z moč-
nim razvojem industrije za-
čela razvijati kulturna in
prosvetna dejavnost. V to-
varnah so ustanavljali sin-
dikalne knjižnice, ki so po
predlogu takratne kulturno
prosvetne komisije pri
OLO Celje leta 1952 daro-
vale svoje knjige knjižnici,
ki je pozneje prešla v sek-
cijo DPD Svoboda Gaberje.
K razvoju knjižnice je v
prvih letih pripomoglo tudi
prebivalstvo, ki je darovalo
mnogo knjig, kasneje pa
je knjižnica obogatila svoj
knjižni fond še z dotaci-
jami, ki jih je prejemalo
zanje DPD Svoboda Gaber-
je. Z obogatenim knjižnim
fondom je knjižnica začela
privabljati vedno več bral-
cev in se razvila pod vod-
stvom knjižnega odbora,
odbora društva in knjižni-
čark do tiste stopnje kul-
turnega poslanstva, kakrš-
no ji je bilo namenjeno.
Iz statističnih podatkov
zadnjih let je razvidno, da
so si leta 1965 izposodili
v knjižnici 19.658 knjig, že
lani pa se je število izposo-
jenih knjig dvignilo na —
29.113. Tudi število bralcev
v knjižnici je vsako leto
večje. Leta 1965 jih je bilo
vpisanih 7.794, med njimi
4884 mladincev, a lani že
8945, med njimi kar 6125
bralcev delavske mladine-
Ob tem pa je imela knjiž-
nica lani enako finančno
pomoč kot v letu 1965.
Ti podatki nedvoumno
pričajo o velikem zanima-
nju bralcev v celjskem de-
lavskem predelu za dobro
knjigo, predvsem veliko je
mladih bralcev, bodisi iz
šol ali iz delovnih kolekti-
vov, ki iščejo najbolj so-
dobno čtivo. Podobno se
tudi starejši bralci zanima
jo za razne novosti, saj so
večino knjig že prebrali in
vse to narekuje knjižnici,
da bi morala še bolj oboga-
titi in razširiti svoj knjižni
fond, česar pa s pomanj-
kljivimi denarnimi možno-
stmi nikakor ne bo mogla
uresničiti.
Knjižnica ima trenutno
11.400 knjižnih zvezkov, ker
je glede na število bralcev
in njihove zahteve očitno
premalo. Tudi prostori ni-
so dovolj primerni in obe
knjižničarki, ki sta z de-
lom preobremenjeni, uteg-
neta le bežno svetovati
bralcem pri izboru knjig,
kar bi naj bila sicer njima
naloga.
Kljub vsej, dozdaj&nji pri-
zadevnosti in uspehom, ka-
kršne je knjižnica dosegla,
ne bo mogoče v prihodnje
napredovati in izpolnjevati
poslanstva, če ne bo knjiž-
nica dobila večje denarne
podpore. Vsi, ki jim je
knjižnica in njen namen
pri srcu, upajo, da bodo
knjižnici pomagali tudi sin-
dikati iz delovnih kolekti-
vov, saj knjižnica dejansko
nadaljuje vlogo nekdanjih
sindikalnih knjižnic in to
za člane raznih delovnih
kolektivov in njihove otro-
ke
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 6
Kdaj zdravilna zelišča?
Kako jih pripravljamo in kaj moramo vedeti
človek še ni poznal pisane
eC\e, stanoval je v votli-
za orodje mu je služil
o\30 obdelan kamen, toda
^oal Je bolečine in težave
^telesu. Nagonsko je pričel
'rabljati različna zelišča,
Ježe in korenine.
^ teku tisočletij je človešt-
kopičilo izkušnje v lajša-
viu in zdravljenju raznih
t>oienj, nastajala je ljudska
jLdicina. Vsa ta spoznanja
se prenašala večinoma z
^tnim izročilom iz roda v
rod-
g prodorom kemije, pred-
an ob koncu prejšnjega
jtoletja, se pojavijo zdravila
j določeno kemično sestavo,
ojihovo delovanje je brez ne-
marnosti, ker jih dovajamo v
t0lo v koncentrirani obliki in
- točno odrejeni količini. V
današnjem času obstaja pra-
poplava različnih tablet,
Injekcij, svečk, sirupov, praš-
kov itd. Tako je uporaba
zdravilnih zelišč močno naza-
dovala.
Vsa zdravilna zelišča, sade-
ži in plodovi, ki jih uporab-
lja ljudska medicina, vsebu-
jejo snovi, ki so res zdravil-
ne, ter je njihova zdravilna
moč tudi znanstveno doka-
zana. Vendar njihova upora-
ba dostikrat ne pride v po-
štev iz več vzrokov.
Pri vsakem zdravljenju,
predvsem akutnih obolenjih,
moramo telesu dovajati toč-
no določeno količino zdravil,
kar nam omogočajo tovarniš-
ko izdelana zdravila. Z zdra-
vilnimi zelišči tega ne more-
mo. Ista vrsta zelišča ima
lahko različno količino zdra-
vilnih snovi, kar je odvisno
od sestave zemlje, na kateri
raste, od načina sušenja, časa
nabiranja itd. Zdravilna ze-
lišča se večinoma zaužijejo v
obliki čajev, kar pa je vča-
sih nemogoče in tudi škod-
ljivo. Nekatere rastline vse-
bujejo več zdravilnih snovi,
od katerih ena pri istem obo
lenju deluje lahko škodljivo,
ali pa ima ravno nasprotni
učinek.
Preden bolniku damo neko
zdravilo, je nujno potrebno,
ugotoviti vrsto obolenja. Saj
vemo, da napačno zdravlje-
nje škoduje človeku, včasih
zamudimo ugoden trenutek
za operacijo, ki edina lahko
reši življenje. Naj navedem
le en primer: pri močni bo-
lečini v želodcu dobi bolnik
doma za olajšanje kamilič-
ni čaj, žganje, pelin itd., v
resnici pa ima počen želodec.
S tem, ko smo mu dovajali
tekočino, smo obolenje še
poslabšali, ker se pač želodč-
na vsebina izlije v trebušno
votlino.
Bodimo si na jasnem, da
pri težkih in resnih obolenjih
zdravilna zelišča ne pomaga-
jo, tu pride v poštev zdrav-
ljenje s tovarniškimi zdravili
ali pa operacija.
Uporabljamo jih le pri ne-
katerih kroničnih obolenjih
in to šele po predhodnem po-
svetu z zdravnikom.
Farmacevtska industrija
predeluje iz velikega števila
zdravilnih rastlin razna zdra-
vila, kot mak, ržene rožičke,
borovo smolo, vrbo, hmelj,
kumino, volčjo črešnjo. Iz
neke indijske korenine prido-
bivajo zdravilo za znižanje
krvnega pritiska — serpasil.
Da nam bodo zdravilna ze-
lišča res pomagala, je po-
trebna skrb pri nabiranju,
sušenju in skladiščenju. Na-
biramo jih ponavadi v pol-
nem cvetju in to zdrave ter
čiste rastline, na njih naj ne
bo rose ali dežja. Povežemo
jih v manjše snope, ter jih
ne stlačimo v košaro, vrečo
ali koš. Korenine se nabirajo
v različnih časih, sadeži pa,
kadar so zreli.
Sušiti jih je v senci in na
prepihu v tankih slojih, čez
dan jih večkrat obrnemo.
Dobro je, če imamo za suše-
nje napravljene lese iz prot-
ja ali trsja. Sušenje naj ne
traja predolgo, ker celice od-
trganih rastlin, korenin in sa-
dežev še nekaj časa živijo in
porabijo v tem času del ko-
ristnih snovi. Najboljše je
hitro sušenje bodisi na kmeč-
ki peči, štedilniku ali hmelj-
skih in sadnih sušilnicah,
toda temperatura ne sme pre-
segati 60 stopinj C.
Kadar sušimo na kmečki
peči ali štedilniku, podloži-
mo nekaj papirja, žaklovino
ali pa desko. Pri sušenju iz-
gubi rastlina 1/5—1/2 svoje
prvotne teže.
Posušena zelišča v nekate-
rih slučajih shranimo cela
kot na primer: janež, zavite
v papir še boljše v polivini-
lu. Druga zopet razrežemo v
koščke, predvsem korenine
ter jih shranimo v škatle iz
trde lepenke ali pločevine,
najboljše pa jih vskladišči-
mo v steklenih posodah s ši-
rokim vratom. Na posodo in
škatle nalepimo etiketo z
imenom zelišča.	D.

Lepota poleti s potrpežljivostjo in soncem
Sedaj pripravljajo prvi do-
pustniki svoje kovčke, da se
popeljejo proti jugu in soncu.
Čeprav še niste med njimi,
vas gotovo vleče v naravo in
sonce, saj je lepa enakomer-
no rjava polt najbolj zaželen
souvenir. čeprav vaša polt
željno vpija žarke vase, bo-
dite previdni, prijetno počut-
je je lahko zelo varljivo. Po
dolgih zimskih mesecih le po-
stopoma navajajte telo na
močno sonce. Daljše izlete s
čolnom prihranite za drugo
polovico dopusta, ko že ima-
te rahlo barvo in vam pospe-
šeno žarčenje na vodi ne bo
škodovalo. Kljub vročemu
soncu imejte s sabo tudi jo-
pico, slamnik ali ruto, ker
veter učinek sonca blaži in
boste čutili posledice, ko bo
že prepozno. Posebno so ob-
čutljivi izstopajoči deli tele-
sa kot nos, ali ramena.
0 Vsaj prve dni sončenja
uporabljajte mleko ali kre-
mo, ki ima poleg svojih hran-
ljivih. snovi še dodatek, da
žarke prestreže in kožo varu-
je.
0 Proti sončnim opekli-
nam vas varujejo vsi prepa-
rati, ki imajo oznako, da vse-
bujejo UV-filter. Koža res ne
potemni tako hitro, zato pa
obdrži barvo dalj časa.
® Pozneje lahko preparate
menjate in uporabljate raz-
lična olja ter kreme, ki vam
tako zavarovano polt hitro
obarvajo.
0 Da preprečite gubasto
in izsušeno kožo, jo zvečer
vedno posebno skrbno neguj-
te. Nikakor ne pozabite na
kremo, ki kožo hrani in vse-
buje vlago. Tudi za vlažno
mesko (dobi se gotova) vam
bo obraz posebno hvaležen.
Kaktusi
Nasveti, kako vzgajali kak-
tuse, so vedno dobrodošli,
saj je ta rastlina gotovo naj-
bolj razširjena.
Pozimi morajo biti kaktusi
113 hladnem mestu, najbolje
pri temperaturi 8 stopinj. Za-
livamo jih redko, vsake tri
do štiri tedne, paziti pa mo-
ramo, da imajo vsaj toliko
vlage, da se ne nagubajo. Po
leti in pozimi morajo imeti
kaktusi dovolj svetlobe.
V začetku marca pričnemo
kaktuse pogosteje zalivati,
privaditi pa jih moramo na
svetlobo,.to je na sonce. Naj-
bolje je, da jdh v prvih sonc-
nih dneh postavimo na sonce
in prekrijemo s svilenim pa-
pirjem. Ko se privadijo son-
ca, jih ni treba več prekri-
vati.	. - ...
Poleti moramo kaktuse
redno zalivati, postavimo pa
jih na okno, balkon ali tera-
so, tja, kjer bodo zaščiteni
pred dežjem.
Jeseni lahko ostanejo kak-
tusi na prostem vse do okto-
bra. Kolikor je nižja tempe-
ratura, toliko redkeje jih
moramo zalivati. Kaktusi, ki
smo jih imeli na prostem, so
odpornejši in rasejo bujneje.
Kupite si lepo postavo!
Najbolj kritični do sebe
bodite pri izbiri kopalne
°bleke.
Naj vas ne zapelje še ta-
moderen kroj, niti pri-
govarjanje prodajalk. Sa-
^ se najbolj poznate in
Vftste kaj je potrebno po-
javiti, zato pri nakupu
Premislite.
So vaši boki preširoki?
Izbirajte med modeli z
V izrezom, poudarjenim,
to je svetlim ali vzorča-
stim gornjim delom ali
kombinacijo belo-črno.
2.	Vaša stegna so pre-
močna ...
Nosite kopalke s kril-
cem, lahko so vzoroaste.
3.	Ste preokrogli?
Izbirajte med temnejši-
mi barvami, model naj po-
živi le kakšen bel vložek
ob izrezu. Zelo se vam po-
dajo tudi podolžne črte
ali samo svetel pokončen
vložek, ki postavo optično
zoži.
4. Ste presuhi? -
Svetlo vzorčaste kopalne
obleke so najbolj primer-
ne za vas. Lahko imate
tudi nabrane izreze ali
drapiranje čez pas.
5. Vaša postava ni pro-
porcionalna ...
Nesimetrični vzorci, ne-
pravilno razdeljeni desen
bo odvrnil pozornost od
napak.
Nikar ne pozabite letos še na obleko iz frotirja. Je zelo
praktična in v njej boste na počitnicah lahko odšli tudi
nakupovat. iPazite samo, da bo kroj čimbolj enostaven.
Hlače za vsako žensko
Letos je moda še posebno
zaljubljena v hlače, saj so ze-
lo praktičen kos oblačila, ki
si ga lahko privošči vsaka
žena. Seveda pa je pri tem
potrebna majhna mera oku-
sa, da se boste v njih tudi
prijetno počutile, če ste vit-
ke, vam je dovoljeno skoraj
vsa, kar vam je všeč in je
moderno. Bluze zataknjene za
pas, puliji, kratke jopice, ki
so lahko iz istega materiala
kot hlače — vse to je poseb-
no čedno, čim širši so vaši
boki, tem daljše naj bodo va-
še bluze, ki prosto padajo
čez pas. Pazite samo:
O Hlače morajo biti brez-
hibno narejene. Dosledno od-
pravite vsako napako pri kro-
ju ali izdelavi. Samo tako bo-
ste v hlačah čedne in prikup-
ne.
9 Pod hlače oblečite le
podkolenke, kratke nogavice
ali hlačne nogavice (bose sa-
mo doma ali v naravi). Grdo
delujejo vidni pasovi in spon-
ke.
% Izogibajte se pretesnim
hlačkam, ki puščajo nelepe
robove na nogah, pri hoji pa
kažejo indiskretne linije.
0 če imate močna stegna,
nosite elastične hlačke z dalj-
šimi hlačnicami, ki napako
lepše zravnajo.
£ K hlačkam za plažo no-
site le odprte sandale. Za
šport ali v mesto platnene ali
športne čevlje z nizko peto
(nikoli salonarjev), k večer-
nim hlačam — to je svile-
nim ali iz drugega večernega
blaga — lahko imate tudi
polodprte sandale in salonar-
je s srednje visoko peto.
0 Torbice raznih vrst, ki
jih sicer nosimo h kostimom,
se hlačam ne podajo. Dovo-
ljene so samo torbice v obliki
majhnih kovčkov ali aktovk,
mlajšim pa torbice s pasom
čez ramo.
7 TEDNIK — VESTNIK
komentar
Pprimanjkljaj
Republiška skupščina se
spet srečuje z enim izmed
primanjkljajev na področ-
ju socialnega zavarovanja.
Tokrat gre za primanj-
kljaj v skladu otroškega
dodatka iz lanskega leta,
ki znaša 1,7 milijarde sta-
rih dinarjev. Skupščina
republiške skupnosti so-
cialnega zavarovanja je o
njem trikrat razpravljala
in še tretjič so trikrat
glasovali o tem, ali naj
uvedejo posebno stopnjo
prispevka.
Pred isto dilemo se je
znašla republiška skup-
ščina. Uvedba posebnega
prispevka je namreč nova
obremenitev delovnih or-
ganizacij, kar se ne skla-
da z reformo, ob kateri
smo rekli, da gospodar-
stvu ne gre nalagati novih
obremenitev. Toda pri-
manjkljaj iz lanskega leta
je tu in ga je treba plača-
ti. Zakon o financiranju
socialnega zavarovanja
pravi, da se primanjkljaj
lahko pokrije le z uvedbo
posebnega prispevka, če
namreč sklad ne razpola-
ga z rezervami. No, teh
sklad nima. In kaj sedaj?
Tudi poslanci so se napo-
sled odločili za posebni
prispevek, in to iz dveh
razlogov.
Prvič menijo, da je lik-
vidnost družbenih skladov
prav tako načelo gospo-
darske reforme, ker z dol-
govi prav gotovo gospo-
darstva ni mogoče ustaliti.
Drugi razlog je pa v tem,
da prehajamo z novim le-
tom na povsem nov si-
stem otroškega varstva v
celoti in bodo otroški do-
datki tako izločeni iz skla-
dov socialnega zavarova-
nja. če bi zdaj pustili dol-
gove, bi se bodoča skup-
nost otroškega varstva že
takoj na začetku znašla v
težavah. Zato je veliko pa-
metneje, da lanske dolgo-
ve letos poplačamo in da
gremo v nov sistem s či-
stimi računi.
Tako bomo torej v dru-
gem polletju plačevali po
0,40 odst. posebnega pri-
spevka, kar znese 0,59%
čistega osebnega dohodka.
O tem morata sklepati še
pristojna zbora skupščine.
V. JARC
Vodstva SZDL - servisi članstva
Glavni odbor SZDL je razpravljal o rasti organizacije
REPUBLIŠKA KONFERENCA SZDL IZVOLILA SVOJE
ORGANE — Na nedavni republiški konferenci SZDL
so izvolili predsedstvo, izvršni in nadzorni odbor ter
13 članov zvezne konference (27 članov zvezne konfe-
rence pa so izvolile občinske konference v Sloveniji)
in 3 člane zveznega nadzornega odbora. Predsednik re-
publiške konference SZDL je Janez Vipotnik, sekretar
pa ing. Vitja Rode. Na sliki (od leve proti desni): Vida
Tomšič, dosedanji predsednik GO, ing. Vitja Rode in
Janez Vipotnik. (Foto: S. Busič)
Ko je glavni odbor SZDL Slovenije na nedavni seji za-
ključeval svoj mandat, ki ga je dobil na lanskem kon-
gresu, se je ukvarjal tudi z rastjo Socialistične zveze
in sprejel njen novi statut. To je bil hkrati uvod v pr-
vo sejo republiške konference, ki je takoj nato izvolila
svoje organe.
Izvajanje reforme zahteva
namreč tudi še širše in in-
tenzivnejše politično delova-
nje. Pri praktičnem izvajanju
reforme se pojavljajo nešteti
problemi in težave, ki zade-
vajo v živo — tako ali druga-
če — vsakogar izmed nas.
Takšne težave povzročajo ne
le ekonomske, marveč tudi
idejne, politične, etične in
druge dileme, ki jih je nujno
razčiščevati. Spomnimo se
samo na težavne probleme na
področju zaposlovanja, finan-
ciranja in urejanja šolstva,
zdravstva, otroškega varstva,
pokojninskega sistema, da na-
štejemo le nekatere. Nujno
se je lotiti odločnejšega ure-
janja teh zadev. Marsikaj te-
ga pa seveda — čeprav bi na-
ša ušesa raje slišala drugače
— ni moč rešiti kar čez noč,
marveč po sorazmerno dolgi
poti razvijanja produktivnej-
šega gospodarjenja, in gospo-
darske ekspanzije.
Učinkovito se lahko loteva-
mo te problematike samo na
samoupravni osnovi, ki raz-
širja prostor za uveljavljanje
pobud in prizadevanj vseh
ustvarjalnih sil v naši druž-
bi ter s tem tudi za razreše-
vanje dilem ter problemov.
Zato v pojem reforme nujno
vključujemo tudi izrivanje
etatistično - administrativnih
odnosov ob hitrejšem samou-
pravnem konstituiranju" naše
družbe na vseh področjih in
ravneh, od proizvajalca na
delovnem mestu do zvezne
skupščine.
Pri vsem tem pa je hkrati
nujno ustrezno preurediti
tudi politično osnovo in opo-
ro samoupravljanja — Socia-
listično zvezo ter razviti nje-
no dinamičnejše, bolje orga-
nizirano in široko delovanje.
Ta vseljudski parlament
mora postati organizacija, ka-
tere stališča nastajajo v ne-
nehnih posvetovanjih in sti-
kih s članstvom, ne pa v ož-
jih vodstvih, kot je zdaj še
marsikje. Vida Tomšič je v
svojem poročilu na omenjeni
seji ostro kritizirala še vse
preveč forumsko delo SZDL.
Pobude in predlogi iz vrst
članstva in krajevnih organi-
zacij pogosto ostajajo kar v
predalih. Posamezni funkcio-
narji se dogovarjajo in skle-
pajo v imenu članstva in ob-
čanov, čeprav je zlasti o po-
membnejših vprašanjih po-
trebno demokratično sooče-
nje raznih interesov in
mnenj.
Vodstva SZDL — je bilo re-
čeno na plenumu — naj bi
se vse bolj razvijala kot or-
ganizacijska središča, kot
servisi članstva, ki naj le-te-
mu omogočajo dogovarjanje,
izmenjavo stališč, sklepanje,
ne pa zamenjujejo njegovo
vlogo. SZDL naj se razvija v
takšno organizacijo, v kateri
se bo aktivni občan vsako-
dnevno lahko pojavljal s svo-
jimi pobudami in vplivi ter
kontroliral, opravljanje druž-
benih zadev in delo svojih
funkcionarjev.
Prav k takšni rasti Socia-
stične zveze teži tudi r»J'
statut SZDL Slovenije. ^
S to problematiko pa se k.
(28. in 29. t. m.) ukvarjaj?
tudi prva seja zvezne konj
renče SZDL, ko bo sklepal^
predlogu dokumenta o drm
beno političnih gibanjih j!
delovanju SZDL po VI. w
gresu. Predlog tega dokum^
ta je že v javni razpravi.
M. z,
KRONIKA
■	VIŠJI BORČEVSKI Do.
DATEK — V republiški skup.
ščini razpravljajo o predlo^
zakona, po katerem bi pov6.
čali dodatek zaposlenim bor.
cem NOV. Izračunali so, da
bi znašala letos osnova 24
priznanje tega dodatka 90.640
starih dinarjev. To pomeni, ^
bi redno zaposleni borci, ^
ne zaslužijo toliko, dobili &
plačano razliko, in sicer prvo.
borci polno razliko, tisti, ki so
stopili v partizane leta 1943
devetdesetodstotne in iz leta
1943 (do 9. IX.) 60% razlike,
■	SVOBODEN ODKUP
MLEKA — Predlog zakona o
ureditvi določenih vprašanj s
področja blagovnega prometa,
o katerem smo že pisali, so'v
republiški skupščini spreme-
nili. Nekatere vrste blaga so
namreč brisali s spiska tistih,
za katere velja poseben režim,
to je, da se lahko odkupujejo
samo v poslovnih prostorih
kupca ali pa na organiziranih
odkupnih mestih. Tako bi zda;
veljal ta režim samo za pšeni-
co, rž, koruzo, govedo in pra
šiče ter za hmelj. Prej so bil;
na spisku še grozdje, mošt in
vino ter mleko.
gg VIŠJA CARINA ZA
UVOZ AVTOMOBILOV — Ca
rina z& uvoz osebnih avtomo
bilov znaša polovico vredno
sti. Predpis o tem velja že 00
leta 1965, vendar je za določe-
no kvoto veljala le 35%-na ca-
rina. Zdaj carinijo vse avto
mobile s 50% vrednosti.
m RATO DUGONJIC KAN
DIDAT ZA PREDSEDNIKA
ZVEZNE KONFERENCE
SZDLJ — Na seji predsed-
stva in izvršnega odbora zve-
zne konference SZDLJ so
sklenili, da bodo predlagali
za predsednika konferenc«
Rata Dugonjiča, za generalne-
ga sekretarja pa Bena Zupan-
čiča. Zvezna konferenca bo
zasedala ob koncu junija.
V gradbeništvu hudo škriplje
Ali res še potrebujemo v Sloveniji kar 65 gradbenih podjetij?
Če bi povprečni občan, ki se ne spozna kaj dosti na
gradbeno panogo in razmerje v njej, poslušal uvodno
poročilo ter razpravo na posvetovanju o perečih pro-
blemih slovenskega gradbeništva, ki sta ga pred dnevi
pripravila Republiški svet sindikatov ter Gospodarska
zbornica SRS, bi bil ob zaključku posvetovanja res
nekoliko v zadregi. Vsekakor bi se moral vprašati, kaj
je pravzaprav v našem gradbeništvu? Ali so točne
precej kritične misli, ki jih je bilo dovolj v priprav-
ljenem gradivu in uvodnem poročilu, ali pa bolj drži
to, kar so povedali nekateri govorniki v razpravi, ki so
skušali bolj ali manj otopiti ostrine uvodne kritike?
Ce na kratko povzamemo
poročila, nas le-ta prav go-
tovo morajo vsaj nekoliko
zaskrbetfi. Zbrani podatki
kažejo, da slovensko grad-
beništvo po reformi skoraj
z vseh vidikov nazaduje za
gradbeništvom v drugih re-
publikah. Medtem ko se v
drugih republikah povečuje
bruto in tudi neto dohodek
in zlasti skladi, pa v Slo-
veniji zaostajajo. Druge re-
publike so tudi več svojih
zmogljivosti zaposlile v tu-
jini, razmeroma malo slo-
venskih gradbenih podjetij
pa išče in tudi dob; delo v
drugih republikah. Vzroke
za takšno stanje je po mne-
nju iskati v dolgi vrsti —
od kadrovske strukture (še
vedno je v SRS preveč ne-
kvalificiranih gradbenih de-
lavcev občutno pa pri
do nejasnih stališč o nada-
ljnjem razvoju slovenske-
ga gradbeništva.
V razpravi pa smo slišali
precej drugačna mnenja.
Sicer so nekateri govorniki
bolj ali manj kritično pritr.
dili ugotovitvam v pripravlje-
nem gradivu in uvodnim be-
sedam predjed. Capudra, zla-
sti so nekateri poudarili po-
trebo po tesnejšem poslov-
nem in tehničnem sodelo-
vanju, ki lahko v končni
fazi privede tudi do inte-
gracijskih gibanj. Skratka,
nekoliko umirjeno je bila
podčrtana že stara in znana
ugotovitev, da se je sloven-
sko gradbeništvo v konjun-
kturni in inflacijski dobi
zelo ekstenzivno razbohoti-
lo—v SRS imamo še ved-
no 65 gradbenih podjetij,
kot pred reformo — zdaj
pa se integracijski procesi,
ki naj to panogo predvsem
intenzivirajo, razvijajo raz-
meroma počasi.
Sicer pa je razprava, kot
že omenjeno, skušala kriti-
čne ocene iz uvodnih besed
precej zmanjšati. Nekaj go-
vornikov je poudarilo, da
smo danes spet v obdobju
recesije baje že četrte po
osvoboditvi) in da se je pač
s takšnim tokom gospodar-
skih gibanj treba sprijazni-
ti. Slišali smo tudi, da je
reforma hotela zaostriti
razlike med dobrimi in
slabimi. Dejstva so tu —
približno polovica podjetij
vse bolj nazaduje ali stag-
nira. Toda nihče ni pove-
dal, kaj bomo s tisto slab-
šo polovico? Ali je rešitev
v integracijah? Ali se odpi-
ra rešitev za slovensko
gradbeništvo v izvoru ali
večjem prodoru v druge
republike? Morda bi se
morali bolj zavzeti za spe-
cializacijo in bi mnoga
podjetja, ki so postala v kon-
junkturni dobi »velika«,
lahko danes našla svoj pro-
stor pod soncem kot grad-
bena obrt oziroma servisi,
ki jih močno primanjku-
je?
Vsekakor je posvetova-
nje, že ne direktno poka-
zalo pa vsaj indirektno na-
kazalo, da v vrstah sloven-
skega gradbeništva le ni
vse tako lepo v redu, kot bi
nekateri želeli prikazati,
hkrati pa je tudi jasno, da
teh vprašanj ne bomo reši-
li z administrativnimi uk-
repi, marveč bi jih morali
začeti odločneje reševati
predvsem gradbinci sami.
IGOR PREŠERN
■ VEČJA SAMOSTOJNOST
REPUBLIŠKIH SEKRETARI-
ATOV — Na seji republiškega
izvršnega sveta so se pogo-
varjali o svojem delu v pri-
hodnje ter se dogovorili, da
bodo delo tako organizirali,
da bodo republiški sekreta-
riati samostojneje delovali.
Izvršni svet tudi pravi, da ni
nujno, da razpravlja o vseh
zakonskih predlogih in meni,
da bi bilo treba še bolj razvi-
ti zakonodajno iniciativo tako
občin kot odborov republiške
skupščine in republiških se-
kretariatov.
UREJA
MIRO ZAKRAJŠEK
■	KONEC MEDNAROD-
NEGA SIMPOZIJA O AVTO-
NOMIJI OBČINE — V Ljub-
ljani se je končal petdnevni
simpozij o avtonomiji občine
in pravicah človeka. V resolu-
cijah je posebej poudarjena
misel, da je občina temeljna
družbenopolitična skupnost, v
kateri uveljavljajo občani svo-
je neposredne interese.
■	POBRATENJE — Mesti
Kragujevac in francosko me-
sto Surenes sta se pobratili.
Surenes leži blizu Pariza. Ob
pobratenju je bilo v Surenesu
veliko slavje, ki se ga je ude-
ležila seveda tudi kragujev-
ška delegacija.
■	NAJVEČJI TURBO-
AGREGAT PRI NAS — V ter-
moelektrarni Šoštanj so se
dogovorili, katera podjetja
bodo sodelovala pri dobavi
turboagregata v novi elek-
trarni, ki jo bodo zgradili.
Ponudbe je ocenila komisija
najboljših strokovnjakov. Ce-
loten objekt bo višji kot
ljubljanski grad.
■	OBČNI ZBOR SINDI-
KATA DRUŽBENIH DEJAV-
NOSTI — V Ljubljani je bil
pretekli teden občni zbor
sindikata družbenih dejavno-
sti Slovenije. Razpravljali so
predvsem o vlogi in nalogah
tega sindikata ter sprejeli
ustrezne sklepe. Za predsed-
nika so izvolili Slavka Bo-
hanca.
NOTRANJA POLITIKA
Sodobna idejnopolitiena sila
Priprave na VIII. sejo CK ZKS tečejo že nekaj časa
Na VIII. seji CK ZKS, ki jo že nekaj časa pripravljajo
po enaki metodi, kakor njeno predhodnico — VII. sejo,
bodo obravnavali temo »Zveza komunistov kot sodobna
organizirana idejnopolitiena sila«. V priprave na to po-
membno razpravo so vključili vse člane centralnega
komiteja, komisije in seveda tudi občinske,aktive Zve-
ze komunistov.
Na seji bo treba odgo-
voriti na dve poglavitni
vpraša«nji: prvič, kako je
bil uresničen sklep o re-
organizaciji organov cen-
tralnega komiteja, in dru-
gič, kako organizirati ko-
muniste v občini, da bodo
mobilni, ob vsakem pro-
blemu prisotni z jasnim
stališčem in ofenzivni v
boju proti konservativnim
in reakcionarnim silam.
Reorganizacijo organov
centralnega komiteja pred
dobrimi šestimi meseci
so spremljali dobri obeti
za prihodnost republiške-
ga vodstva Zveze komuni-
stov, ki bo s tem, da bo
imelo več idejnih žarišč,
obogatilo idejnopolitična
snovanja. Takrat je bilo
rečeno, da bo tako reorga-
niziran centralni komite
delal stalno in da bo lag-
lje pritegoval k svojemu
delu tudi druge ustvarjal-
ne sile slovenskega naro-
da. Na osmi seji bo treba
pregledati, kakšne so iz-
kušnje šestih mesecev in
kako uresničujemo predvi-
devanja in hotenja.
Težišče razprave bo na
občinski organizaciji Zve-
ze komunistov, ki jo bo
treba še bolj razgibati v
la gibčno in da bo akcija,
tem smislu, da bo delova-
ki bo sledila demokratični
razpravi in boju mnenj,
čimbolj enotna. Kako pre-
magovati zaprtost, ozko
razgledanost številnih ko-
munistov? Kako se spo
prijemati z oportunizmotf
članov Zveze komunistov,
ki niso z ničimer zadovolj-
ni, katerih kritična ost j*
stalno na preži, sami
niso pripravljeni ničesar
storiti, da bi odstranil
nepravilnosti?
Reorganizacija v obč1-
nah poteka zelo različno
ponekod jo omejujejo
zgolj na organizacijsko-
tehnične zadeve, na šte-
vilčno »razvrščanje« ko-
munistov, medtem ko s«
drugod spet izgubljajo
razpravah, ki ne dajo
benih sadov. So pa tudi
občinski komiteji, kjef
imajo že prve pozitivni
izkušnje in kjer so se
katere nove oblike pok3
zale uspešne. O vsem teij1
in drugem bodo na VH1
seji CK ZKS izčrpno spre
govorili.
F. ŠETINC
8 TEDNIK — VESTNIK
TEL AVIV — Na cesti 5. junija
Hrupno rojstvo države Biafra
Od 55-milijonske Nigerije se je odcepila Vzhodna pokrajina in se oklicala za samostojno državo
Ali ji bo sledila tudi Zahodna pokrajina?
Afrika je bogatejša za novo državo, ki pa še ni medna-
rodno priznana. Za razliko od dosedanjih neodvisnih
držav, ki so nastale iz bivših kolonij Velike Britanije
in Francije kot posledica dekolonizacije, to je ukinja-
nja kolonialnega sistema, se je nova država rodila iz
notranjega razkola že šest let neodvisne države Nigerije.
Nigerija je bila do leta 1960
britanska kolonija, takrat pa
je dobila neodvisnost. Dežela
je po velikosti prva v Afriki,
če štejemo njeno prebival-
stvo: 55 milijonov jih je na
900.000 kvadratnih kilometrov
površine, medtem ko je v
Kongu (Kinshasa) to je v
bivšem belgijskem Kongu, le
15 milijonov ljudi na 1,250.000
kvadratnih kilometrov povr-
šine.
Britanci so bili na to kolo-
nijo zelo ponosni, ker je bila
bogata in po njihovem mne-
nju tudi najbolje notranje
urejena in upravljana. Imeli
so jo za nekakšno reklamno
izložbo britanske kolonialne
uprave. Ko pa so Britanca
prepustili neodvisnost Nige-
rijcem, in s tem tudi uprav-
ljanje nad deželo, pa so se
začele stvari obračati v slabo.
Zakaj?
Maloštevilni britanski urad-
niki so lahko uspešno uprav-
ljali deželo, ker so se na-
slanjali na plemenske pogla-
varje, sprte med seboj, in
jim torej Nigerijci niso bili
nevarni. Britanska kolonial-
na uprava je bila torej tista,
ki je držala bivšo kolonijo
skupaj, in ne želja in interesi
ljudi, ki tamkaj prebivajo.
Ko so Britanci odšli, so se
začele razprtije med plemeni,
ki jih je v Nigeriji okrog 250.
Najvažnejša med njimi so
naslednja: Hausa — Fulani.
Teh je 14 milijonov, prebi-
vajo na zaostalem severu in
so muslimanske vere. V po-
krajinah, kjer prebivajo, je v
vol javi še fevdalni sistem.
Na zahodu države prebiva
pleme Joruba. Ljudi iz tega
plemena je 10 milijonov in so
v glavnem krščanske vere.
•V vzhodnem delu države pa
prebiva pleme Ibo, ki šteje 8
milijonov duš. Ta pokrajina
je najbolj razvita, tako v go-
spodarskem kot v socialnem
pogledu.
Do januarja lani so imeli
glavno besedo v centralni vla-
di v Lagosu ljudje s severa,
s prebrisanim in uspešnim
politikom Tafevo Balevom na
čelu. Toda januarja lani je
bil puč, v katerem so Balevo
ubili, in na oblast je prišel
general Ironsi, ki je doma iz
vzhodne province, to je tiste,
ki je najbolj razvita. Razum-
ljivo je, da je takoj prišlo do
trenj, katerim je sledil nov
vojaški puč junija lani. Ge-
neral Ironsi je bil ubit in
oblast v osrednja vladi v La-
gosu je spet prevzel človek s
severa, general Gowona.
Od takrat dalje so bila tre-
nja na dnevnem redu. Na se-
veru so pobili na tisoče ljudi
iz plemena Ibo, deset tisoči
pa so zbežali nazaj v svojo
rodno provinco na vzhodu.
Prišlo je sicer do pomiritve
na papirju in Osrednja vlada
v Lagosu je obljubila, da bo
uvedla konfederacijo, to je
tako obliko države, v kateri
bodo imele vse štiri province
— severna, srednja zahodna,
zahodna in vzihodna — skoraj
popolno avtonomijo.
Toda vlada v Lagosu ni iz-
polnila obljube ampak je dr-
žavo razdelila na dvajset
upravnih provinc, da bi okre-
pila osrednjo oblast, kar bi v
praksi pomenilo, nadoblast
zaostalega severa nad ostali-
mi provincami v državi.
Guivemer vzhodne pokraji-
ne je na ta ukrep odgovoril
tako, da je pretekli teden
svojo provinco oklical za ne-
odvisno državo, ki je prevze-
la ime Biafra. Vlada v Lago-
su je sicer izjavila, da te od-
cepitve ne priznava in je po-
slala proti pokrajini čete,
toda do bojev še ni prišlo,
tako, da še ni mogoče reči,
ali je na pragu krvaiva držav-
ljanska vojna z obračunava-
njem med posameznimi ple-
meni, ali ne. Vse kaže, da se
bo Nigerija kot država, ka-
kršna je nastala leta 1960,
razpadla, kajti tudi guverner
v zaliodni provinci Ojukwu je
izjavil, da bo oklical neod-
visnost.
To dogajanje je po eni stra-
ni posledica plemenskih spo-
rov in različne stopnje razvi-
tosti posameznih delov v ce-
loti zelo zaostale države; ni
pa mogoče zanikati, da so
vsaj posredno odgovorni za
tako stanje tudi Britanci, ki
so vso svojo upravo gradili
na plemenskih razprtijah.
Vsekakor lahko rečemo vsaj
to, da tako dogajanje ne kori-
sti Afriki v celoti, ki je po
eni strani sprta znotraj, od
zunaj pa pritiskajo nanjo ve-
lesile in skušajo s pomočjo
teh razprtij ohraniti vsaj del
svojega nekdanjega vpliva.
Namesto tedenskega pregleda
pregled
enega dne
Glede na razplet dogajanja v minulem tedenu, bi v
nedeljo zvečer še lahko rekli, da lahko gledamo v prihod-
nost z malo več zaupanja: bojazen, da bo na Srednjem
vzhodu počilo, se do nedelje zvečer še ni uresničila. V
ponedeljek zjutraj pa se je svet osupel prebudil ob novici:
na Srednjem vzhodu je izbruhnila vojna med Izraelom in
Z AR.
% Kairska radijska postaja je v ponedeljek ob 8.11 uri
sporočila, da je Izrael ob 7 uri zjutraj napadel Združeno
arabsko republiko. Samo šest minut kasneje je tudi ra-
dijska postaja v Tel Avivu sporočila, »da je v teku velika
tankovska bitka v puščavi Negev«. Izraelski zunanji mi-
nister je odgovornost za spopad naprtil Združeni arabski
republiki, češ da je ona prva napadla.
9 Vojaške novice so si z bliskovito naglico sledile druga
drugi. V nekaj urah so bile vse arabske države v praktič-
nem vojnem stanju z Izraelom, kajti v formalni vojni so
z njo že od leta 1949. Kairo je poročal, da so izraelska
letala napadla kairsko letališče, letališča na Sinaju in
letališča ob Sueškem prekopu ter v Gazi. Po poročilih iz
Kaira so Izraelci iz treh smeri skušali prodreti na Sinaj-
ski polotok, a so bili, kot je poročala egiptovska agencija
MENA, zavrnjeni. Bombardirali so tudi egiptovske polo-
žaje v Sarm el šejku, to je topniške položaje, s katerimi
Egipčani kontrolirajo Tiranski zaliv, ki je vhod v Akabski
zaliv. Egiptovska poročila navajajo, da so arabske države
do večera prvega dne vojne sestrelila več kot 150 izrael-
skih letal; Izraelci trdijo, da so zbili 117 arabskih letal.
# Jordanci so se spopadli z Izraelci v Jeruzalemu in za-
sedli nevtralizirani del mesta ter poslopje opazovalcev
OZN za premirje. U Tant je tako zgubil vsak neposredni
pregled nad dogajanjem in je protestiral v Amanu. Zve-
čer so Izraelci sporočili, da so ta del mesta spet zavzeli.
Q V ponedeljek zvečer je vrhovno poveljstvo egiptovske
vojske javilo, da so egiptovske oklopne enote prodrle
na izraelsko ozemlje. Izraelski predsednik vlade Levi
Eškol pa je v izraelskem parlamentu sporočil, »da je
izraelska vojska zadala arabskim vojskam hude udarce.«
0 Prav tako zvečer je prišlo iz Alžira poročilo, da je 48
alžirskih letal odletelo v Egipt, 1500 alžirskih vojakov pa,
da bo v najkrajšem času odpotovalo na fronto.
0 Vzporedno z vojaškim dogajanjem se je z mrzlično
naglico odvijala tudi politična aktivnost.
9 Predsednik Tito je izjavil, da je dolžnost OZN, kakor
tudi vseh vlad in miroljubnih sil na svetu, da podpro
Združene narode, ki morajo nemudoma sprejeti ukrepe
za takojšnje prenehanje agresije na Srednjem vzhodu.
9 Ameriški predsednik Johnson je pozval obe strani, naj
prenehata sovražnosti, in obljubil, da bodo Združene drža-
ve takoj začele uresničevati program za mirno ureditev
spora in za razvoj vseh dežel na Srednjem vzhodu.
9 Pomočnik romunskega zunanjega ministra je poklical
k sebi egiptovskega veleposlanika in mu sporočil željo
romunske vlade: ZAR naj takoj ustavi sovražnosti. S po-
sebnim zadovoljstvom bi Romunija pozdravila, če bi našli
sprejemljive in razumne sporazume, ki bi upoštevali zako-
nite pravice zainteresiranih narodov. Enako noto je izročil
tudi izraelskemu poslaniku.
9 Sovjetska vlada pa je obsodila izraelski napad in za-
htevala, naj Izrael neha z napadom in se umakne za črto
premirja. Sporočilo sovjetske vlade izraža upanje, da
bodo vse države, vštevši velesile, storile vse, da se pogasi
sedanji požar na Srednjem vzhodu.
% Generalni sekretar KP Francije je izjavil, da je treba
najti tako miroljubno rešitev, ki bo upoštevala interese
vseh dežel na Srednjem vzhodu in pravico do državnega
obstoja, misleč pri tem tako na arabske države kot na
Izrael.
$ Na splošno je presenetilo stališče Zahodne Nemčije.
V Bonnu' so izjavili, da bodo v tem spopadu na prošnjo
arabskih držav in Izraela nevtralni.
% Tudi britanski zunanji minister Brovon je v Londonu
izjavil, da Britanija ne navija ne za enega, ne za drugega,
medtem ko je kanadski ministrski predsednik Pearson
predlagal, naj bi se štiri velesile, ZSSR, ZDA, Britanija in
Francija sestale in se posvetovale, kako končati vojno.
% O spopadu na Srednjem vzhodu so mrzlično razprav-
Ijali tudi v varnostnem svetu OZN. Kot je bilo pričako-
vati, je izraelski predstavnik trdil, da so prvi napadli
Egipčani, predstavnik Egipta pa je dejal, da so napadalci
Izraelci; svojo trditev je podkrepil z izjavami ujetih izra-
elskih pilotov. Generalni sekretar U Tant je izjavil, da je
položaj še nejasen, in da ni mogoče natanko reči, kako
so se odvijale stvari. Povedal pa je, da so izraelska letala
napadla kolono čet OZN; ubitih je bilo pet Indijcev in
en Brazilec.
% Po najnovejših poročilih, tik pred zaključkom redak-
cije, kaže, da se ameriški delegat v OZN ne ogreva za to,
naj bi se čete obeh držav takoj in brezpogojno umaknile
na svoje izhodiščne položaje, marveč samo za to, da bi se
ustavile sovražnosti. To stališče navaja na misel, da so
vsaj delno resnična izraelska poročila, ki pravijo, da je
izraelska vojska ponekod prodrla globoko na Sinajski
polotok. S svojim stališčem bi Američani radi dosegli,
da bi se razgovori začeli v situaciji, ki bi bila za Izrael
ugodnejša.
% Taka je kratka bilanca ponedeljka — 5. junija — prve-
ga dne spopada na Srednjem vzhodu. Ker s celega sveta
prihajajo zahteve, naj sv sovražnosti takoj končajo in naj
vojaki odstopijo mesto diplomatom, bi smeli upati, da
bo zmagal razum, ker sicer ne vemo, kje bi se utegnil ta
spopad ustaviti.
LUXEMfcURG
RAZPRODAL
VOJSKO
Velika kneževina Luk-
semburg je ena od »čud-
nih« dežel na svetu: njena
vlada Je te dni na javni
dražbi razprodala vojsko.
V Carpellenu, 15 kilomet-
rov od mesta Luxem-
bourg je razstavljeno vse
vojaško bogastvo dežele,
ki ga licitirajo kupci av-
tomobilov, dvomljivi tr-
govci z orožjem in inte-
resenti za staro železo.
Dne 8. marca letos je
obrambni minister Pierre
Gregoire predlagal parla-
mentu ukinitev obvezne
vojaške službe. »Samo ve-
like in bogate države gre-
do lahko v korak z na-
predkom tehnike in samo
take si lahko privoščijo
armado,« je dejal.
Sklep vlade, da ukine
obvezno vojaško dolžnost
ki so ga v parlamentu
sprejeli skoraj soglasno,
je povzročil ugovore po-
veljnikov vojske, ki je
štela 6000 mož pod vrhov-
nim poveljstvom polkov-
nika Winterja. Začelo se
je pravzaprav že lani, ko
je vlada predlagala zmanj-
šanje vojske in skrajša-
nje vojaškega roka na
šest mesecev. Polkovnik
Winter je odločno prote-
stiral, in vlada ga je ta-
koj odstavila. Parlament
pa je bil mnenja, da
vladni predlog ne zadošča,
in je zahteval, naj se ar-
mada sploh ukine. To se
je tudi zgodilo. Odslej bo
imel Luksemburg samo
simbolično vojsko, ki bo
štela 600 mož, njena na-
loga pa bo varovati ceste
in železnice.
Z OBISKA NA KOROŠKEM
JNTe pozabite na kmetijstvo!"
Zanimiv obisk na kmetijski šoli v predmestju Celovca
Na cesti od Celovca proti železni Kapli leži tudi občina
Grabštajn (Grafenstein), kjer smo si novinarji, ki smo
se udeležili trojnega srečanja predstavnikov tiska iz
Slovenije, Fur lani je-Julijske Krajine in Koroške, ogle-
dali privatno posestvo Orsini-Rosenberg in ribogojnico,
za katero uvažajo ribji zarod iz Slovenije, župan Deut-
schmann, ki je tudi zvezni poslanec, nam je ob koncu
svojega pozdravnega nagovora skoraj patetično vzklik-
nil: »Ne pozabite na kmetijstvo!«
Sodeč po tem, kar smo vi-
deli med kratkim obiskom,
lahko rečemo, da koroške de-
želne in lokalne oblasti ne
pozabljajo na kmetijstvo.
Razvijajo ga s pogledom u-
prtim v prihodnost. Srečuje-
jo se z istimi problemi kot
večina evropskih dežel: me-
hanizacijo, za katero je po-
trebno znanje, in begom
kmečkega prebivalstva s po-
deželja v mesta. Obeh prob-
lemov so se lotili temeljito
in lahko bi dejali, da ju re-
šujejo skoraj vzporedno. V
predmestju Celovca so na po-
sestvu Perko zgradili šolo za
kmečko mladino z interna-
tom za 80 tečajnikov. Inten-
zivni tečaji trajajo le po te-
den dni, vendar tudi v tem
kratkem času gojenci dobe
obilico praktičnega znanja,
od upravljanja kmetijskih
strojev do najvažnejših na-
potil za zaščito pred nesre-
čami pri delu s stroji. Fantje
se v tem tednu nauče ne sa-
mo upravljanja, temveč tudi
popravljanja strojev, celo
najnujnejše orodje, ki ga pri
tem uporabljajo, se nauče
izdelati sami. V učilnici, kjer
jim dajejo pouk o varstvu
pred nesrečami, pa človeka
ob pogledu na močno pove-
čane fotografije nesreč, po-
čene lobanje in podobno, kar
srh spreleti in skoraj smo
prepričani, da mora tako na-
zoren pouk roditi uspehe.
Nedaleč od te ustanove, v
Krastowitzu, pa so v starem
gradu ustanovili neke vrste
»ljudsko univerz«« za kmeč-
ko mladino, ki je namenje-
na predvsem širjenju sploš-
ne izobrazbe. Tečaji trajajo
v tej šoli po tri mesece, or-
ganizirajo pa jih v »mrtvih«
sezonah, tedaj, ko na polju
ni dela. Tečajnike seznanjajo
z literaturo, političnimi ve-
dami, tehniko in tudi glasbo
in slikarstvom. Ves tečaj se
odvija po modernih načelih,
v obliki diskusij. Pred tečaj-
niki nastopajo tudi mladi
pesniki in pisatelji, kakor tu-
di dramske skupine z odlom-
ki najbolj aktualnih stvari-
tev. Poglavitno načelo vodi-
teljev te ustanove je: kmečki
človek mora biti tako kot
mestni povezan z vsem doga-
janjem doma in v svetu, le
tako se bo počutil enako-
pravnega in ne bo mislil na
beg v mesto.
A. STANOVNIK
ZUNANJA POLITIKA
9 TEDNIK — VESTNIK
BOSA BB
Potem ko sta se znana francoska igralka Brigitte Bardot in Giinther Sachs
. vrnila iz Italije, sta povabila okoli sto prijateljev in znancev v slovito pa-
riško restavracijo »Maxim«. Kakor kaže posnetek, je BB bosa prišla na
kosilo.
»POLJUBI ME!«
Značko z razločnim
napisom »Poljubi me,
sem Italijanka« nosi
igralka Sofia Loren v
filmu Eduarda di
Filippa »Prikazni«,
ki ga snemajo v
rimskih filmskih stu-
diih.
POŽAR ZARADI NEPREVIDNOSTI
V Shamokinu (Permsylvania) je trgovec
z orožjem in strelivom v kupčevi navzoč-
nosti preizkusil pištolo. Krogla je udarila
v druge naboje, prišlo je do eksplozije,
zaradi katere je izbruhnil požar. Nesreča
je zahtevala pet smrtnih žrtev, osem ljudi
pa' je dobilo razne poškodbe. Posnetek
kaže goreče poslopje.
CESTNA H
Na posnetku, ki ga je napravila
terjem, se vidi velik del Los An
stopinj, se pravi, da zajame vse c
šče v največjem mestu Kaliforai
prometno v svetovnem merilu. Pc
zami pelje okoli 367.000 motorni!
sreče preprečujejo med drugim 2
trostjo, razen tega pa so določei
vožnjo.
UREJA I
POLE
Nekoč slovita manekenka »Victoii
kem pariškem modnem salonu sv<
sko sezono. Njena posebnost J
ia drog pod helikop-
^ektiv zorni kot 180
rja. Nenavadno križi-
d in bržkone najbolj
ki cesta s štirimi šte-
to je in prometne ne-
nanjšo dovoljeno hi-
o in druge za naglo
ilet) je pokazala v ne-
rine za prihodnjo zim-
r. s srebrno lisico.
Po I I J,h fessu' /Šš**pilo Ioin0*<rt ii#i ^	iiior/fi
Riše: Miha A\ič
i 15. Potem je prvi krmar nastavil dlani k
ustom, kakor da pije. Divjaki so začeli
vznemirjeno razpravljati med seboj, nato pa
i so prasnili v smeh in pometali orožje na
dno kanuja. Z rokami so kazali, da imajo
miroljubne namene.
»Mir, fantje,« je dejal prvi krmar svoji
posadki, »z ničimer ne smete pokazati, da
se bojite. Divjaki so vseeno boljši od mor-
skih psov. Izbire nimamo. Ce se jim za-
merimo, nas lahko vse po vrsti pobijejo s
puščicami. Zato bodite kar prijazni; mogoče
smo v njih našli celo prijatelje.« .
Divjaki so jih začeli z mahanjem vabiti,
naj pridejo v njihov kanu. Fantje so poble-
deli. Nihče se ni zganil. Naposled se je mor-
nar Cheng okorajžil in odhlačal proti čolnu.
»Morda pa s temle piškotom le pridemo na
Angleško,« se je kislo nasmehnil. »S spla-
vom tako ne bi...«
»Tudi jaz tvegam,« je izjavil mornar Jef-
fery, »nemara pa ni tako strašno, kot se
nam zdi. Vsaj tako dolgo, dokler mi ni
treba poljubiti tistega potlačenega gobca!«
Brodolomci so jima oklevaje sledili. Iz-
črpani so popadali na kopico .nevarnega
orožja v kanuiu
16. »Uf, kako dišijo,« se je posmehnil \Vil-
liams, »ampak berač ne sme biti izbirčen!«
»Po tem splavu mi je vsak vonj sladak,«
je dejal Mayer, drugi krmar. »Sicer pa, kaj
nam mar vonji! Pazite dobro, mogoče se
bomo lahko stepli za kanu. Kaj mislite o
tem, Clare?«
»Ne vidim nobene možnosti. Ne sprav-
ljajte jih v jezo! Če pa bi nas napadli, naj
kajpada vsakdo zgrabi tako orožje in da
vse od sebe!«
Medtem so divjaki poskakali na splav in
s kriki »Tori! Tori!« planili h kolom. Navdu-
šeno so otipavali nože, drugi, ki so ostali
praznih rok, pa so segali med deske v vodi
in pohlepno iskali, kakor dandanašnji svet
išče zlato. Iskali so železne predmete. »To-
ri«, železo, ki je imelo zanje mnogo večjo
vrednost kot zlato
Razen nožev na kolih pa železa ni bilo
in divjaki so se mrki in razočarani vrnili
v kanu, srečneži pa so veselo kazali svoje
trofeje, kot bi se otroci bahali z igračkami.
Navzlic strahu so se fantje odkrito ču-
dili velikemu čolnu, ki je bil izdolben in
izžgan iz enega samega debla. Skozi oba bo-
ka so bile izžagane v enakomernih presled-
kih pravilne luknje za kole.
K It I ZANKA
Vodoravno: 1. kodrasta svilena
tkanina z valovito zrnčasto po-
vršino, 5. Uslužbenka v gostilni,
natakarica, 12. božjepotnik, 14.
okras, 15. slušateljica na visoki
feoli, 17. primorska domača žival,
simbol trme, 18. avtomobilski
znak Kotora, 19 reka, ki teče
skozi Leningrad, 20. drča za spu-
ščane lesa, 21. domača žival, ki
daje volno, 24. obredna obleka
duhovnikov, sodnikov in vseuči-
liiških profesorjev, 27. oriental-
ska krčma s prenočišči, 28. vul-
kansko žrelo, ognjena odprtina
peči, 30. svod v stavbarstvu, 32.
avtomobilski znak Kutine, 33.
ropot, razgrajanje, 34. veliko me-
sto v zahodni Ukrajini, 36. kra-
tica za »Komunistično partijo«,
38. tujika za janež, 40. športnik,
korenjak, 42. makedonsko kolo,
44. zapor, 46. drugo ime za oksid,
48. listnato drevo, simbol sio-
vanstva, 50. kontakt, 52. kvarta-
ški izraz, 53. najmanjši delec
snovi, 54. kraj na italijanski stra-
ni Goriških Brd v neposredni
bližini meje, 57. naslov Cankar-
jeve povesti, v kateri je razgrnil
brid&o življenje nezakonskih
otrok, 59. mesto v Toskani, eden
od srednjeveških zgodovinskih in
laiUu-n-ib "ooritrov Italije. 60. ku-
hinjska posoda, skleda. 61. »elek-
trična« morska riba.
Navpično: 1. mesto na desnem
bregu Save. združeno z Vidmom,
2. mestna hiša, 3. velika avstral-
ska ptica, ki kot noj ne more
letati, 4. veletok v severni Italiji,
5. priprava za trkanje po vratih,
6 osebni zaimek, 7. avtomobilski
znak Cačka, 8. rimski bog lju-
bezni, 9. kis, ocet. 10. največji
kraj gornje Pivke, od koder vo-
dijo poti na Snežnik in Javomi-
ke. 11 zemljevridna knjiga, 13. ev.
ropski veletok, 14. pesniško ime
za divjo raco, 16. nočna ptica iz
skupine sesalcev, ki spi obešena
za noge z glavomavzdol, 22. sred-
njeveška obrtniška zadruga, 23.
prestolnica Gane, 25. šesti sklon
v latinski slovnici, 26. krčevina,
trebež, 29. redovnica, 31. ljudski
ples v vseh naših republikah, ra-
zen v Sloveniji, 35. daljše časov-
no obdobje, 36. nepričakovana
srčna slabost, 37. priliv, dotok,
39. bližnja sorodnica, 41. glavno
mesto najmanjše balkanske dr-
žave, 43. dalmatinsko vino, 45.
plesni korak, 47. zgornji dom
parlamenta v nekaterih državah,
49. dušikova organska spojina,
51. obžalovanje, 54. ovratna ruta,
55. divja mačka, 56. odmev, 58.
soglasnik in samoglasnik.
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
Vodoravno: 1. pamet. 6. Oskar,
11. medalja, 13. oreanda, 14. Ate.
na, 15. Ohm, 17. Lyon, 18. ^Koln,
19. drvar, 21. ena, 22. Ufa, 23.
Catania, 25. Ir, 26. C(ankar)
I(van), 27. livar, 28. tros, 30. Ma-
ry, 31. Mito, 32. Omsk, 33. ožina,
35. šg, 37. J(anko) K(ersnik), 38.
Turčija, 40. car, 41. eta, 43. sekta,
44. kosi, 45. Rank, 47. maj, 48.
Aalto, 49. Antili, 51. eksport, 53.
stepa, 54. Stari.
»Kako dolgo bo treba čakati, da bo
hiša gotova?«
Poročna slika
RIBIŠKE LADJE IN »PLAVAJOČI DOMOVI« V PRISTANIŠČU V MACAU.
Čez 30 let samo še elektroavtomobili
Ko bodo našli dovolj močan akumulator, bo bencinskemu motorju
odzvonilo
»Mladi mož, to je velika stvar. Zavzemite se zanjo! S
parnim avtomobilom ne bo nič: potrebna sta mu ko-
tel in ogenj. Električni avtomobili se morajo držati bli-
zu električnih postaj. Svinčeni akumulatorji so pretež-
ki. Vaš avtomobil je neodvisen, ne potrebuje ne ognja,
ne pare. Stvar je v vaših rokah. Speljite jo do konca.«
Te besede je izrekel slavni elektrotehnik Thomas Edi-
son, ko si je ogledal načrte bencinskega avtomobila,
ki mu jih je prinesel mladi Henry Ford.
Od takrat je minilo že to-
liko časa, da danes le ma-
lokdo ve, kako so ob zarji
avtomobilizma, konstruktorji
in znanstveniki mislili naj-
prej na paro in elektriko ter
šele zatem na bencin, kot na
pogonski material za avto-
mobile. Bencin je slavil od-
ločno zmago in v prihodnjih
desetletjih para in elektrika
nista nikomur več prišla na
misel. Bencin je omogočil
avtomobilu, da je poslal
množično vozilo, toda prav
ta množičnost se zdaj zače-
nja obračati proti bencinu,
oziroma proti atvomobilu, ki
ga žene bencin.
Avtomobilizem je že postal
eden resnih problemov da-
našnjega časa, zlasti v veli-
kih mestih, Hrum deset in
sto tisočev motorjev ter ob-
laki izpušnih plinov grozijo
človeškemu zdravju in v ve-
lemestih že zdaj pomenijo
resno skrb in celo nevarnost.
To in pa hitro rastoča po-
trošnja bencina in v zvezi s
tem postopno naraščanje cen
zanj, je prisililo strokovnja-
ke vseh velikih avtomobil-
skih družb, da so resno za-
čeli razmišljati, s čim bi za-
menjali bencinski motor, ki
je pred desetletji avtomobilu
omogočil zmagovit pohod v
svet.
Misli strokonvjakov se ob-
račajo k ideji, ki jo je Edi-
son nekoč zavrnil — k elek-
tričnemu avtomobilu, kot mu
pravijo, elektromobilu. Edi-
son ga je zavrnil zato, ker
se je kot strokovnjak zave-
dal, da bi bili akumulatroji,
ki bi bili dovolj močni, da bi
omogočali normalno vožnjo
pretežki in prenerodni, tako
da avtomobil opremljen z
njimi, ne bi mogel postati
praktično dostopno in mno-
žično vozilo.
Bistvo problema se od te-
daj še ni spremenilo. Obsto-
ječi akumulatorji daje'jo pre-
malo moči, da bi elektro-
mobil lahko konkuriral seda-
njemu. Na videz ta problem
ni tako nerešljiv, saj vemo,
da moč akumulatorjev na
sodobnih podmornicah dose-
ga 1200 KWh. Toda ne sme-
mo pozabiti, da ti akumu-
latorji tehtajo celih 200 ton.
Avtomobilski akumulator, ki
bi dajal dovolj energije za
vožnjo, bi moral biti seveda
neprimerno lažji. Prav v tem
je glavna ovira, zaradi kate-
re je elektromobil še vedno
samo vozilo prihodnosti.
Toda vse kaže, da ne tako
daljne prihodnosti. Slabe
strani množične »bencinske«
avtomobilizacije postajajo
prehude, dobre strani elek-
tromobila pa so preveč očit-
ne. Sedanje hrupne, z oblaki
plinov obdane reke avtomo-
bilov v mestih in na avtomo-
bilskih cestah, bi zamenjale
kolone vozil, pri katerih bi
ves hrup povzročalo samo
trenje gum in cestišča, o iz-
pušnih plinih pa ne bi bilo
niti sledu. Manj bi bilo ne-
sreč, kajti elektromotor je
mnogo bolj zanesljiv meha-
nizem, kot Pa motor z no-
tranjim izgorevanjem. Tudi
gospodarske posledice bi bile
velike, saj bi se občutno
zmanjšala potrošnja nafte,
katere zaloge končno niso
neizčrpne.
Skratka, koristi so velike,
toda vrnimo se k težavam, ki
še zdaleč niso premagane.
Strokovnjaki so izračnuali,
da bi morali izdelati akumu-
lator, ki bi razvijal 200 Wh
na 1 kg teže — in bencinski
avtomobil bi bil premagan.
Toda do takšnega akumula-
torja je še zelo daleč. Sedanji
svinčeni akumulator — ki ga
dobro poznajo vsi avtomobi-
listi — razvija le 16 do 20
Wh na kilogram teže. Niklje-
vo-kadmijev akumulator raz-
vija 35 do 40 Wh, najboljši in
najdražji sodobni akumula-
tor — srebrno-cinkovi pa
60 Wh na kilogram teže.
Praktično torej elektromo-
bil že zdaj tehnično ni ne-
mogoč, ampak je nasprotno,
dokaj preprosta stvar. In res,
danes je na svetu že okrog
40.000 elektromobilov. Seve-
da je to malo in tudi ni upa-
nja, da jih bo v prihodnjih
letih kaj dosti več. Ti avto-
mobili izkoriščajo zgoraj
navedene tipe akumulatorjev,
njihova glavna slabost pa je,
da brez polnjenja ne morejo
prevoziti več kot 60 kilomet-
rov (tisti s svinčenim aku-
mulatorjem), oziroma 110 ali
160 kilometrov z ostalima
akumulatorjema. Pa še to ve-
lja le za vožnjo po ravni ce-
sti in z enakomerno hitrost-
jo. Pri pogostem speljavanju,
ustavljanju in spreminjanju
hitrosti — in v mestih pride
najbolj v poštev taka vož-
nja — pa je dolžina poti, ki
jo lahko prepelje elektromo-
bil brez polnjenja še znatno
krajša. Po vsem tem je jas-
no, zakaj je elektromobil še
vedno samo dokaj nepraktič-
na zanimivost in redkost.
Kljub temu strokovnjaki
trdijo, da je pesimizem gle-
de razvoja elektrbmobilizma
neupravičen. Prav zadnje ted-
ne se po svetu o tem spet
veliko govori in sicer v zvezi
z odkritjem nove vrste aku-
mulatorja — zračno-kovin-
skega. Gre za svojevrsten e-
lektrogenerator, ki proizvaja
električno energijo na račun
»zgorevanja« cinka v kisiku
iz zraka. Ta najnovejši aku-
mulator nazvija 110 Wh na
kilogram teže, kar je gotovo
precejšen napredek v primer-
javi z dosedanjimi. Poskus-
ni avtomobili, ki so jih opre-
mili z njim, so brez polnje-
nja prevozili povprečno 250
klometrov. To pa že ima
praktičen pomen, saj je tak
avtomobil povsem uporaben
za vožnjo po mestu. Polnje-
nje pa tudi ni resen problem,
saj zadostuje, da je akumu-
lator čez noč vključen v elek-
trično omrežje.
Skratka, kaže, da elektro-
mobil počasi le postaja
stvarnost. Vodilne svetovne
avtomobilske družbe menijo,
da bo minilo še kakih dva-
najst do petnajst let, preden
bodo akumulatorji tako izpo-
polnjeni, da bodo lahko za-
čele izdelovati milijonske se-
rije elektromobilov. Če se
bodo ta pričakovanja ures-
ničila, potem lahko računa-
mo, da bo čez kakih trideset
let sedanji bencinski avtomo-
bil že precejšnja redkost in
da bo tudi nevarnost, ki jo
zdaj povzročata umazan zrak
in hrup motorizacije, že stavr
preteklosti.
Zahodno okno na Kitajsk
Najstarejša evropska kolonija na Kitajskem životari v senci Hongko^
»Vsi so slišali za Paula Revera, toda nihče ne ve za ime
njegovega konja« — pravi ameriški pregovor. Podobno
ves svet ve za Hongkong, toda zdi se, da so vsi pozabili
na Macao. Ta najstarejša evropska kolonija na Dalj-
nem vzhodu, leži komaj dobrih 37 milj od Hongkonga,
na drugi strani ustja Biserne reke, na skrajnem robu
Kitajske. Macao sestavlja približno tri milje dolg in
miljo širok polotok, ob katerem sta še dva manjša oto-
ka. Nima niti dobrega pristanišča, niti letališča in za-
to seveda ne more tekmovati s sosednjim Hongkon-
gom, ki vse to ima. Vse od leta 1841, ko je kapitan
Charles Elliott okupiral Hongkong za Britanijo, Macao
samo životari v senci tega hrupnega in uspevaj očega
soseda.
Vendar ni bilo vedno ta-
ko. Prvi portugalski raz-
iskovalci in osvajalci, ki so
prodirali iz svojega opori-
šča Gona na ozemlju In-
dije, proti vzhodu, so bili
hkrati tudi prvi Evropejci,
ki so dosegli obale Kitaj-
ske. Uradno je bil Maceao
ustanovljen leta 1557, ko
so Portugalci premagali pi-
ratskega poglavarja ondot-
nih krajev čang Ce Laa.
Z zmago so si izsilili do-
voljenje za postavitev svo-
jega mesta v ustju reke.
V novo nastalem mestu
je kmalu začela cveteti ži-
vahna trgovina s Kitajsko
in Japonsko. Takoj za o-
svajalci, je hkrati s trgov-
ci prišla v Maceao tudi kr-
ščanska cerkev. Trgovina
in religija sta dolgo let
neomejeno gospodovala
na tem koščku Kitajske.
Leta 1640 je jezuit Cardi-
mo pisal: »Maceao po
vsem vzhodu slovi kot za-
kladnica zlata, draguljev,
srebra, svile, vseh vrst
mamil, začimb in dišav iz
Kitajske, Japonske, Tonki-
na, Kambodže ... Hkrati
pa je tudi glava krščan-
stva na Daljnem vzhodu.«
Toda Zahod je bil žejen
trgovine in dobrin, ki so
prihajale s Kitajske. Eno
samo »okno« je bilo pre-
malo. Angleži so leta 1839
sprožili tako imenovano »o-
pijsko vojno«, ki jim je
služila kot sredstvo, da so
razbili izolacijo Kitajske.
Z vojno so dobili v svoje
roke Honkong, za trgovi-
no z Zahodom pa se je od-
prlo še pet kitajskih pri-
stanišč, med njimi tudi
šanghaj.
Macao je nenadoma iz-
gubil pomen, kot edino
»okno« med Kitajsko in
ostalim svetom. Zelo hit-
ro ga je zasenčil Hong-
kong, tako zaradi ugodnej-
še lege, kot zaradi velikih
kapitalov, ki so se začeli
stekati tja. Hongkong se
je vse hitreje razvijal, Ma-
cao pa je počasi odmiral,
če danes hodiš po njego-
vih ulicah, imaš nehote ob-
čutek, da je to to mesto
iz preteklosti, ki je resig-
nirano zasanjano v nekda.
nje spomine, živost in tek-
movalni duh pa je že zdav-
naj prepustilo uspešnejše-
mu tekmecu — Hongkon-
gu.
Decembra 1941, ko so Ja-
ponci zavzeli Honkong, se
je v Macao začel zlivati
ogromen val kitajskih be-
guncev. V kratkem času
se je število prebivalcev
povzpelo na pol milijona,
čeprav mesto ni moglo nu-
diti poštene strehe nad
glavo niti 200.000 prebival-
cem. Tudi po vojni se sta-
nje ni dosti izboljšalo, kaj-
ti medtem ko se je del
nekdanjih beguncev vrnil,
je mesto zapljusnil nov
begunski val, ki ga je po-
vzročila revolucija na Ki-
tajskem. Prenaseljenost in
v zvezi s tem slabe stano-
vanjske razmere, so še
zdaj zelo vidna značilnost
tega mesta.
Macao trguje predvsem
s tekstilom, na drugem
mestu pa je trgovina z ra-
ketami, bombicami in dru-
gim blagom te vrste. To se
morda čudno sliši, toda
treba je vedeti, da si Ki-
tajci ne morejo zamišljati
praznika, brez razkošnih
ognjemetov. Zato — in pa
ker Macao preskrbuje o-
gromno zaledje — te vrste
trgovina živahno cvete. Po-
tem je tu še skrivnostna
trgovina z zlatom. Pravijo,
da vsak teden z ladjami
pripeljejo v Macao velike
količine zlata, toda nihče
ne ve natančno, kaj se,
tem z njim dogaja, ft
zlata v Macao ni kontr!
ran z nobenim medna,
nim sporazumom, zato
to mesto zelo prilog,
kraj za ljudi, ki bi dr\j,
imeli težave s preprog
zlata. Veliko se govori
di o tem, da je Macao
liko središče za trgo^
z mamili. Vse to daje |
stu dovolj za življenjei
prav ne za tako bog?
kot je ono v Hongkoa
Razen tega ima Ma<
precej koristi tudi od
rizma. Sosednji Hongk*
je eno največjih turi$
nih središč na D al j 5
vzhodu, ki ga največ (
skujejo Američani in
ponci. Iz Hongkonga
Macaa je le malo več
ura vožnje z udobnim,
dernim hidrogliserj
Razen Američanov in
poncev prihaja v Ma
tudi mnogo Kitajcev
Hongkonga, ki se jih
lotila igralska mrzlica,
Hongkongu so igrali
prepovedane, v Macau
so odprte 24 ur dnevi
Zanimalo me je, če lju
res preigrajo cele dne
pa sem v ponedeljek z
daj zjutraj pogledal v
zino. Pričakoval sem,
ne bo nikogar, toda oki
igralnih miz se je dr«
lo mnogo ljudi. Tudi ig
niče so očitno zelo ]
memben vir dohodkov,
tudi za turiste, ki nim
takih želja, je Macao 1
eno zanimiv. V mestu
mnogo zanimivih in le;
starih trdnjav, krščanS
cerkva in budističnih t«
pljev. Vse to, hkrati z •
njaškim temperament
tega prenaseljenega me:
in malce romantično (
ma-knjenostjo od mod,
nega industrializirani
sveta, daje Macau posel
čar.	1
Koliko časa še? Na
je težko odgovoriti. Ma< I
je hkrati s Hongkong!'
ostanek starih koloniali
časov, ki jim očitno ni 1
usojeno dolgo živi jen
Sedanje politične razmi
in predvsem koristi, ki,
ima od teh koloniali
ostankov Kitajska, še 1
voljujejo, da Hongkong
Macao živita po stare
Toda to dovoljenje je
mo začasno.
televizija
NEDELJA, 11/VI '
9.25 POROČILA (Ljubljana)
9.30 OTROCI JEZERA — film iz
serije Neznani kraji (Ljub-
ljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA —
(Beograd)
10.45 PESMICA IN SONČEK —
mladinska igra (Ljubljana)
11.30 PUSTOLOVŠČINE Z JUŽNE-
GA MORJA — serijski film
(Ljubljana)
16.0a CON3KO PRVENSTVO V
SPEEDWAYU (Zagreb)
19.00 POROČILA (Ljubljana)
19.05 PERRY MASON — serijski
film (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIKCAK (Ljubljana)
'20.50 TV MAGAZIN (Zagreb)
21.50 ZADNJA POROČILA (Ljub-
ljana)
22.15 POSNETEK NOGOMETNE
TEKME SZ : AVSTRIJA —
(Zagreb)
PONEDELJEK, 12/VI
11.40 TV V SOLI: Pojemo in ple-
šemo, plešemo (Ljubljana)
16.55 POROČILA (Zagreb)
17.00 MALI SVET — oddaja za Ot-
roke (Zagreb)
17.25 RISANKE (Beograd)
17.40 KJE JE, KAJ JE (Beograd)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.20 O NAŠEM GOVORJENJU —
(Ljubljana)
18.45 ODDAJA O TELESNI AK-
TIVNOSTI (Ljubljana)
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE-
GLED (Beograd)
19.40 AKTUALNA TEMA (Ljub-
ljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.36 TV DRAMA.(Beograd)
21.30 GLASBENA ODDAJA (Beo-
grad)
22.00 TV DNEVNIK (Beograd)
TOREK, 13/VI
18.15 POROČILA (Ljubljana)
18.20 NAJMLAJŠI FILMSKI UST-
VARJALCI NA SLOVEN-
SKEM — kultur, repor. —
(Ljubljana)
18.40 SVET NA ZASLONU (Ljub-
ljana)
19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 ČRNI PETER — češki celo-
večerni film (Ljubljana)
21.30 EKSISTENCIALISTIČNA
POEZIJA (Ljubljana)
22.55 ZADNJA POROČILA (Ljub-
ljana)
SREDA, 14. VI.
17.25 POLJUDNO ZNANSTVENI
FILM (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 TISOČKRAT ZAKAJ (Beo-
grad)
19.00 REPORTAŽA — Sarajevo —
(Zagreb)
19.30 MOZAIK KRATKEGA FIL-
MA: Naši dokumentaristi: —
Druagoslav Lazič (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.38 EKRAN NA EKRANU —
(Zagreb)
21.38 BISERI GLASBENE * LITE-
RATURE (Skopje)
21.50 ZADNJA POROČILA (Ljub-
ljana)
ČETRTEK, 15. VI.
10.10 TV V ŠOLI: Pojemo in ple-
šemo, plešemo (Ljubljana)
17.00 POROČILA (Ljubljana)
17.05 TIKTAK: Kljukec s strehe —
II. del (Ljubljana)
17.25 SLIKE SVETA (Beograd)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 REPORTAŽA — Sarajevo —
(Zagreb)
18.35 SAM Z GLASBO — Sarajevo
(Zagreb)
19.00 OFELIJA — humoristična od-
daja (Beograd)
19.40 CIKCAK (Ljubljana)
19.54	PROPAGANDNA ODDAJA
(Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubi jas
20.30 AKTUALNI RAZGOVORI
(Beograd)
21.10 POPULARNA DRAMA -
(Zagreb)
22.10 TV DNEVNIK (Beograd)
PETEK, 16. VI.
17.05 POROČILA (Skopje) j
17.10 ODDAJA ZA OTROKE -
(Skopje)
17.55	TV OBZORNIK (Ljubljafl
18.15 KONCERT ZA NORI M>
DI SVET — glasbena 1
daja (Beograd)
19.05 V ZANKI — sovjetski &
ski film (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.37	CELOVEČERNI FILM -
(Ljubljana)
22.00 ZADNJA POROČILA —
(Ljubljana)
SOBOTA, 17. VI.
16.00 AVTO MOTO DIRKE ZA ^
LIKO NAGRADO JADRA-
— prenos iz Preluke <M®
ljana)
17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubijo
17.55 TV OBZORNIK (Ljubijo'
18.15 ODDAJA ZA OTROKE -
(Ljubljana)
19.15 POPULARNA BALETNA "
DAJA (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Beograd) i
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.38	NEKAJ NOVEGA, NE^
STAREGA (Ljubljana) „
21.00 Bratislava: FESTIVAL L
PEVK ZA ZLAT
KLJUČ — prenos anten"
ja)	,
22.30 SERIJSKI FILM (Ljubijo
23.20 ZADNJA POROČILA —
(Ljubljana)
UREJA
JANEZ STANIČ
12 TEDNIK — VESTNIK
13 TEDNIK — VESTNIK
Bala se je lagati in
je fajmoštru po pravici povedala, da je gospod do-
ma in kaj da je rekel. Lehko se pa ve, da je Piškav
imel tuftl od fajmoštrove strani potem za vselej
mir.
Odkod je Piškav prišel, tega ljudje niso ve-
deli. Da je deželan, to se je dalo iz tega sklepati,
ker je po božje govoril kakor drugi ljudje, kadar
se je menil s Krivcem ali kmeti, ki so mu najem-
nino plačat prinesli
O poletenskih nedeljah je včasih jezdil v cer-
kev, pa le včasih. Tam je imel spredaj klopco zase
plačano in je ves čas iz nekih črnih bukvic bral, ne
ozrl se ni na levo ne na desno. Nekdaj je bil po-
zabivši to knjigo v cerkvi pustil in kruljevi Mihelj,
ki se je bil svoje dni pri kanonirjih v Nemškem
Gradcu brati izučil in je te bukve pobral in gospo-
du nazaj nesel, je bil raztrosil med ljudi, da niso
pisane ne po nemško ni tako kakor kakšne navad-
ne poštene molitevske. Iz tega so povzeli umni
možje v Obrščakovi krčmi, da je knjiga najbrž
»kolomon« ali tisto pisanje, ki se uči, kako se,hu-
dič — Bog ga nas varuj! — kliče v ris.
O eni lastnosti pa se niso mogli možakarji zedi-
niti. Eni so namreč dejali, da je za druge ljudi
skop, drugi pa, da ni. In res je včasih ostro terjal
od kmetov, kar mu je bil kateri na najemščini dol-
žen; včasih je pa zopet pravil kakov berač, ki se je
bil ponevedoma v Polesek zaletel, da je pri gospo-
du le tam dobil tak dar vbogajme, kakršnega še živ
dan ne.
Star pregovor hoče vedeti, da se otroci radi po
starih vržejo. Ali pri Piškavovem sinu to ni veljalo.
Marjan je bil ves drugačen ko njegov oče. Kakor
je oče vedno doma tičal in sam v se zamišljen pre-
živel pri tobaku, vinu in starih knjigah zimo in leto,
tako je človek Marijana dobil, kjer je hotel, samo
doma malokdaj. Ako ni s puško in psom taval po
gozdu za zajcem in lisico, bil je v gradti na Slemeni-
cah ali v vasi v tovariši j i, ki mu nikakor ni bila
enaka. Pa ker je hotel veselo družbo, ni imel kje
izbirati. Zato pa so mladeniča kmetje veliko v čislih
imeli in stari so z mlajšimi vred poudarjali: to je
pravi gospod. Nobeden vaških fantinov ni znal bo-
lje spevati navadnih, dostikrat ohlapnih in obaltnih
popevk in zdravic ko grajski Marijan Dasitudi si
še sam ni bil prav za prav v svesti, kaj ga veže na
Slemenice, pogodile so bile vendar stare žene —
in malo je bolj modrih na svetu, kakor so bile obr-
ške babnice —, da bo grajsko Manico vzel.
Ker sta bila potemtakem oče in sin malo vkup,
misli se lehko, da zveza med njima ni bila najožja.
In zares je bilo čudno videti, kako malo se je stari
gospod pečal za dejanja in nehanje svojega sina. če
je cele dni preživel zunaj doma, ni ga zvečer še
vprašal ne, kje je bil. Istotako kakor z drugimi je
tudi s sinom — le redkokdaj kaj več govoril. Le do
petnajstega leta je moral Marijan vsak dan ob go-
tovi uri doma biti; tačas ga je oče učil brati in pi-
sati in početke najimenitnejših znanosti, tako da je
bil Marijan povrhu izobražen. Ali po petnajstem
letu je oče pustil učenje in sinu je bilo to popol-
noma povšeči; kajti ker ni imel do uka nikakrš-
nega veselja, zdele so se mu tiste ure, ko je moral
očetu nasproti sedeti in v dolgočasne knjige zret
najpustejše v njegovem življenju. Govoril ni sta*
z njim nikdar drugače ko nemško. Kaznoval ga k
še v otročjih letih nikdar drugače kakor z osoru0
ostro besedo. Vendar se je Marijan tudi te same
sede tako obal, da si ni nikolo upal niti ugovat
jati mu.
Dasi je bil zrasel mladenič tako popolno^,
opuščen, brez ljubeče matere in po očetovi neskrt
nosti živel čisto po svoji glavi in volji skoro v vse
svobodi, bi ne bil tudi njegov sovražnik mogel re{
da nima dobrega srca. Zakaj četudi ni od očeta n
kdar očitnega znamenja ljubečega srca in ljubezni^
besede prejel, ljubil je vendar pri vsem tem stare
ga kakor sin, in ko je bil stari Piškav preteklo zim
nevarno zbolel, je postal mladenič celi čas njegov
bolezni ves drugačen človek in res po sinovsko skj
bel zanj. Bil je že od otročjih let vajen videti oč*
ta pod to osornejšo skorjo, in ker ni nikdar veliko
premišljeval, zato mu še na misel ni prišlo, da \
mogel njegov oče drugačen biti, kakor je bil.
Razen gospodarja in sina je bilo na Polesku $
troje glav prebivalstva. Ko se je bil namreč gospoj
Piškav naselil na Polesek, povprašal je po kakei;
človeku, ki bi mu bil za postrežbo in oskrbovanje
takih vsakdanjih reči, za katere se sam ni hotel $
čati. čevljar Andrejček, po svojem orodju Krive;
imenovan, ki je s svojo ženo poprej v vasi ose
benjkoval, bil je tako srečen, da je v Polesku dobi
dve izbi in velik kos niive zato. da je njegova žeiu
in pozneje njegova hči Franca gospodu postregla
on pa včasi okrog hiše pogledal, zvečer vrata za
pahnil, očedil in potrebil, kar je posebno vpilo iz ne-
snage in nereda. Iz vsega, kar je bravec okrog Po-
leska videl, pa se da posneti, da se je oče Krivec
bolj brigal za svoja kopita in šila kakor za snažnost
in red grada Poleska. Zato je bila res zanj in za nje-
govo pristavnikovanje velika sreča, da se stari in
mladi gospod za drugo nista dosti zmenila, če je
le Krivčevka vsak teden dvakrat mesa in tobaka pri-
nesla iz bližnjega trga in če je konja očedil in psa
napasel.
Stari gospod Piškav se je bil tega popoldne rav-
no s svojega sprehoda vrnil in je v svoji gornji izbi
sede mirno vlekel iz svoje dolge pipe. Na mizi je
stala steklenica vina in prazna kupica zraven ko-
pice razmetanih bukev. Soba ni imela nobene lepote,
in ko bi ne bilo velikanske z bukvami založene oma-
re, na kateri so vse križem stale majhne in velike
posode iz stekla in drugega blaga, prazne in »z be-
limi, rdečimi in črnimi vodami napolnjene«, kakor
je pravila Krivčevka, bi bila skoro prazna. Stene so
bile gole, samo tam omari nasproti je visela podo-
ba, na platno naslikana mlada ženska. Krivčevka je
menila, da je to Mati božja in to ji je še nekaj to-
lažilo srd, da gospod nima ne molka za roženkranc
niti »bridke martre« v svoji izbi.
V tej sobi je torej sedel gospod s Poleska, ko
je nekdo nerodno na vrata potrkal. Nevoljno se je
staremu pomračilo čelo, kajti ravno zdaj mu je
bilo posebno neljubo, da bi ga kdo motil. Ali preden
se je oglasil, odprla so se vrata počasi in v sobo
stopi — sključena postava, Martinek Spak. Bil je
Martinek v tem trenotju svojega imena popolnoma
vreden, kajti res je bilo na njegovem obrazu nekaj
spačjega, vražjega brati. Stopil je pred starega si-
cer čudno v dve gube zvit, ali nikakor ne z isto
spoštljivostjo in boječo pohlepnostjo, s katero se
nižji človek bliža višjemu; temveč v svetlem nje-
govem očesit je sijala neka divja iskra in okrog
ust se je videl zaničevalen smehljaj.
»Kaj hočeš zopet?« vpraša stari in vstane s
stola.
»Jaz sem pač včdel, da ne pridem prav, kadar
že pridem. Ali tako vprašati sina uboge Majdalene,
to ne gre,« odgovori deseti brat in še bolj ustne
raztegne. — »Svoje rojstvo zastavim — in sam Bog
ve, kako grozno bi neki gospod rad, da bi to stavo
izgubil, ko bi bilo mogoče, he, he! kajne? — svoje
rojstvo zastavim, da pred toliko leti, kolikor jih
jaz štejem v življenju, kar ga je poštenega mest-
nega in potepinskega —, ne bi bila uboga Majdalena
Strugova verjela, da bo doktor Peter Kaves nekoga,
ki ga tačas še ni bilo na pozemskem svetu, tako
malo prijazno sprejel.«
»Ne vem, kaj čvekaš, tu vzemi pa pojdi!« pravi
gospod Poleščan in mu porine nekaj tolarjev.
»Ne veste? I, kaj kratke pameti bi bili! Saj je
že dolgo tega, kar sem vam vse to skazal in če ho-
čete, bom vam danes še enkrat. Ali danes nisem
prišel bernjat, ampak kupčevat. Kar ste ondukaj
na mizo vrgli, to ni zadosti, človek ima tudi svoje
večje potrebščine, čeprav hodi okoli kakor pote-
p i n, česar mu ne bi bilo treba, ko bi nekateri ljud
je bili ljudje.«
Stari je bil obledel. Usedel se je na stol in glavi
podprl. Precej pak se je zopet pokoncu sklonil ii
dejal nekaj prijazneje: »Zakaj mi ne daš miru'
Pojdi, da te videl ne bom, in dobil boš, da boš po
steno oživel. Povedi, koliko hočeš; vse boš imel, sJ
mo pojdi iz tega kraja; daj mi pisma, z zlatom,
jih plačam. Saj veš, da se te lehko znebim, sodnil
te bom prepustil--«
»O kaj še!« — zakrohoče Martinek — »papi
je v mojih rokah, ta bo varoval mene, vas ne. Zda
ponujate denarja, ali moja mati je v nadlogi umi
rala, kje je bil tačas ta vaš denar? Ne boste se m
iznebili ne; vem, da imate ondile nekaj, kar bi m
spravilo tjakaj, kjer je ona,.ali tudi jaz imam ti
kega mačka (pokaže samokres izpod srajce), taki
za samo brambo ga nosim, ker vem, da se včasi č«
deži lehko gode. živeti pa jaz ne morem in nočen
drugače, kakor sem se privadil. Ko bi vas bil popre
našel, morda bi se bilo naredilo, zdaj je proč. P
vendar, da ne boste rekli, da sem prišel samo nagi
jat in neljubih spominov budit, zato vam prodan
tole popisano plat. Glejte, tu se govori o nečer
kar bi vašemu Marijanu v eni noči sive lase napn
vilo, ko bi izvedel, da mu je grdi capin, katereg
samo postrani pogleduje in zasmehuje, celd p
krvi bližji, kakor kdo misli razen vas in mene. Ki
liko mi daste zanj?«
Gospod Piškav se stegne in pogleda. Moral
pisanje spoznati, kajti segel je hitro po njem. A
Martinek ga ravno tako naglo odtegne in pravi: »O,
ne tako! Vidite, da nisem tako hudoben, če sem
ravno znorele matere sin. Dve sto križatih in nič
več vam ne bo preglavice delalo, da ste kdaj poznali
Majdaleno Strugovo. Ali drugače ne ko iz rok v
roko.«
Molče gre stari do omare, izvleče vrečico in jo
dene na mizo, potem pa hlastno pograbi listino.
»Zdaj se boste oddahnili! Morda vam bo še mo-
goče utajiti, ko bi se kdaj prigodilo, da bi jaz hotel
kaj trditi, kar bi vašemu Marijanu malo časti de-
lalo, morda, ha ha!«
Rekši spravi vrečico pod srajco.
Staremu se je moral neki spomin zbuditi, ki ga
je vsega prevzel; zakaj zginila je topa mrklost z
njegovega obličja, tresel se je na vsem životu in glas
je bil mehek, proseč, ko je dejal: »Sin! —«
Deseti brat se pretrese pri tem ogovoru.
»Sin, pusti me, naj umrjem vsaj v tem miru,
umrl bom kmalu. Ne onečasti mene in Marijana in
— "ebe! Daj še drugo iz rok, kar imaš v rokah, da
ne bo pričalo o nekdanjosti--«
;>Priče so zmerom dobre, nekaj moram imeti od
matere za spomin, od nesrečne matere,« ugovori
zamolklo Martinek.
4>Pusti to življenje,« pravi dalje stari, »pojdi v
druge kraje, jaz te bom preskrbel, samo da sin ne
izvo da---«
Dalje ni mogel govoriti. S tresočo roko nalije
kupo in jo desetemu bratu porine.
že je Martinek z eno roko segel po pijači, z
drugo pod srajco, kamor je bil prej skril zavita
pisma.
»Zarotim te za ljubezen tvoje matere — —«
»Ljubezen!« — krikne Spak in opet se mu oko
divje zabliska — »ljubezen, ne , ne, ljubezni vi niste
imeli, ne iskre ne! Obnorela je! Ne dam, ne pijem
iz te kupe, morda je kaj takega v nji, kar je
njen stric pil, kar mu je doktor Kaves piti dal!«
Rekši se obrne in zleti iz sobe ko burja.
Na smrt bled in zelen strmi stari gospod za
njim in ustnice trepečejo: »Tudi to ve!«
Oskrbnik Krivec je med tem v spodnji izbi na
nizkem stolu sedel, pred seboj je imel razloženo
svoje čevljarsko orodje ter je žvižgaje tolkel pod-
plate. Sivi dolgi lasje so mu nagajivo padali po
grbavem licu, na katerem je bila vtisnjena vedno
vesela in neskrbna natura. Ko si z žuljavo, smolna-
to roko obriše sitno lasnato zbrav s čela, zagleda na
pragu desetega brata.
»Ohej! Le noter, le bliže deseti materin sin! Ka-
ko ti je kaj? Kaj mi novega poveš?« zavpije in vza-
me pol dodelan čevelj med koleni.
»Tebi ne morem nič novega povedati, ti si že
star, vse ti je že v koš prišlo, samo grob ti bo še
nov,« odgovori deseti brat in vrže svoje čevlje na
klop.
»Volk te podiši!« pravi zopet čevljar, »čemu pa
brusiš golo peto po pesku in po strnišču? Tako mi
ne boš nikoli nič zaslužka naklonil, zakaj po-
temtakem bo samo Bog tvoj čevljar, ki ti bo vse-
lej druge žive podplate pripel, kadar boš te shod
in skvedral.«
»No, jaz menim, da imam zadosti dobrega če
ljarja, če sva se z Bogom pobogala za podplate.«
»To je res, železna opetica se zvrne in raztepi
živa božja koža pa ne zlepa. — Ali kaj mi boš n<
vega povedal? Ljudje govore, da včasi komu za sn
čo poveš kakor ciganka; meni pa nočeš in ne pi
voščiš nikdar kaj takega. Daj, daj, zini!« priganj
Krivec in žebelj, ki se mu je bil zvrl, iz čevlja pul
»Ti si star, moli in pokoro delaj, če hočeš. Stf
ča se samo mlajšim pripoveduje.«
»Vidiš, kako te prav uči,« dostavi Krivce*
žena v izbo stopivši.
»Ti grdun ti, če ne boš drugega povedal ko
grobu in smrti in starosti in molitvi in pokori, nf
snažna žvirca, zahvalil se ti bom s kopitom čez g'*
vo,« se huduje čevljar.
»Le molči, smole stari, ali pa mi še rajši po^
di, kdaj boš hčer možil, saj jo bo onegavi Franci
doli iz vasi vzel, ne?«
Krivcu se naenkrat vedro lice zresnobi.
»O Franceljnu se jaz nimam kaj meniti; in
nečeš, da bi se mi zameril, še ti ne govori o njejj1
— Kam jo bo pa vraga dejal? Ko bi bil jaz vedel, ^
ima na svoji hiši toliko dolga, zares bi ne bil pu®1
svoji deklini ne ene besede govoriti s fantom. Sjj
si že slišal, da mu bo Miha hišo in zemljis<1
prodal.«
»Ne bo mu je — ne,« odgovori Martinek.
14 TEDNIK — VESTNIK
»	"V
feden športa v Šoštanju
partizan Šoštanj to leto že
iiič prireja »Teden Spor-
ihv katerem se po prog-
^jju odvijajo tekmovanja
Nastopi posamezih sekcij.
51 ravni i11 masovni nastopi
_j0 namen občinstvu pri-
letni uspeh posamezne
obenem pa s tem
^vičiti sredstva, ki jih
'P.sba in delovne organiza-
cije za to dejavnost prispeva-
jo.
V dneh od 3. 6., ko bo na
igrišču košarke slavnostna
akademija, ob Cankarjevi
cesti pa taborni ogenj do
11.6., ko bodo prireditve za-
ključili z javnim nastopom
in nogometno tekmo se bo
na šoštanjskih športnih te-
renih zvrstila oela vrsta tek-
movanj. Tako bodo gledalci
lahko prasostovali rokomet-
nemu turnirju v malem no-
gometu, šahovskemu brzotur-
nirju košarkarski tekmi med
Olimpijo in Elektro, keglja-
škemu turnirju ter ritmično
baletnemu nastopu. Na vseh
tekmovanjih se bodo ekipe
borile za osvojitev pokala v
trajno last.
Tekmovanje v spretnostni vožnji
komisija za vzgojo in
,afnost v cestnem prome-
tu pri občinski skupščini
Šentjur pri Celju je orga-
nizirala občinsko tekmo-
vanje v spretnostni vožnji
in poznavanju cestnopro-
metnih predpisov, ki se ga
je udeležilo 6 ekip s štirih
osnovnih šol: Drami je, Po-
nikva in Slivnica ter Šent-
jur, ki sta dali dve ekipi.
Med posamezniki so bili
najboljši: 1. Ivan Gorjup,
Ponikva; "2. Vili škornik,
Šentjur; 3. Drago Vrečko,
Slivnica.
Ekipna razvrstitev: 1.
Šentjur I, 2. Ponikva, 3.
Slivnica I, 4. Slivnica II,
5. Šentjur II, 6. Dramlje.
Udeleženci so bih zelo
zadovoljni z brezhibno or-
ganiziranim tekmovanjem,
zmagovalci pa so sprejeli
tudi lepe nagrade.
T. LESKOŠEK
Po enoletnem sodelovanju v zvezni ženski odbojkarski ligi ekipa odbojkaric Par-
tizan Celje mesto spet nastopa v republiškem tekmovanju. Tekmovanje poteka v
obliki turnirjev. Celjanke so doslej na dveh turnirjih v Izoli in Mariboru premaga-
le vse nasprotnice in so najresnejše kandidatke za ponovno osvojitev naslova re-
publiških prvakinj. (Foto: P. šmon)
v
Sah
Preteklo nedeljo so celjski
šahisti gostovali v Italiji in
se v povratnem srečanju po-
imerilii s šahdsti Gorizie.
Zmagali so Celjani s 5:3.
Zmagali so Draksler, Bervar,
Ojstrež in Inkret, Pešec in
Jazbec sta remizirala, Puk-
majster in Pertinač pa izgu-
bila. Dvoboj je potekal v
prijateljskem vzdušju in v
odlični organizaciji domači-
nov, ki so storili vse, da bi
se celjski šahisti pri njih
čim bolje počutili.
V dneh 8., 9. in 10. junija
bo v Portorožu republiško
ekipno si ndi kalno šahovsko
prvenstvo. Celjsko tekmoval-
no skupnost bodo na tem
trjkmovanju zastopale ekipe
Ingrada, Cinkarne ter Žele-
zarne .
Na rednem mesečnem br-
zopoteznem turnirju CŠK je
zmagal Bervar, ki je dose-
gel vseh 16 možnih točk pred
Ojstrežem, Janežičem itd.
PERTINAČ
Telovadna akademija v SLG
Elitna prireditev
Občinska zveza za teles-
o kulturo bo prihodnji
»trtek 15. t. m. priredila
>liko telovadno akademi-
> kot nekakšen pregled
;la telesnovzgojnih dru-
;ev Partizan Celje mesto,
aberje in štore. Priredi-
;v bo ob 17. uri za šol-
co mladino ter ob 20. uri
za odrasle v Slovenskem
ljudskem gledališču.
Posebnost te prireditve
bo tudi nastop slovenske
telovadne vrste, ki pravza-
prav predstavlja državno
reprezentanco v orodni te-
lovadbi: Cerar, Brodnik,
Kisel, Šrot, Kersnič in
Vratič.
Rekonstrukcija vodovoda
Ko so pred šetdesetimi
ti začeli graditi v Ljubnem
idovod, ni nihče računal,
; bo služil še danes, ko se
Ljubno za trikrat povečalo,
to je predvsem poleti v
mjem trgu zmanjkalo vo-
Krajevna skupnost ni imela
gradnjo novega vodovoda
narja, zato je najela dva
ilijona starih dinarjev kre-
ta in začela z rekonstruk-
io po etapah. Uredili so za-
!je in izvir v Primožu nad
ubnim, ki bo dajalo dovolj
vode še za petdeset let ob
tej rasti trga.
Doslej so položili cevi do
starega zbiralnika v Temi.
To je 1800 metrov izkopov.
Za nadaljevanje del jim je
zmanjkalo denarja, zato bo-
do ostali del vodovoda z leti
zamenjali s cevmi večjega
premera, kot bodo imeli
sredstva. Računajo, da bodo
v nekaj letih obnovili vso
napeljavo in s tem za več
deset let uredili preskrbo z
zdravo pitno vodo.
-ez
Mlada vlomilka
V začetku prejšnjega tedna sta
se pred tričlanskim senatom
Okrožnega sodišča v Celju nago-
varjala dvajsetletni Martin Lipov-
šek, ključavničar brez zaposlitve
iz Ljubljane in devetnajst letni Ka-
rel Kumše, dijak iz Ljubljane.
Obtožnica ju je bremenila kazni-
vega dejanja velike tatvine ker
sta v noči od 5. na 6. marec
1967 vlomila v zaprto prodajno
hišico turističnega društva v Rim-
skih Toplicah in iz mize odnesla
ves denar v znesku štiristo sta-
rih dinarjev in vrečko sladkorja
Za to kaznivo dejanje sta bila
obsojena vsak na šest mesecev za-
pora. Obtoženca sta kljub svoji
mladosti že stara znanca sodišč.
Lipovšek se je tokrat zagovarjal
četrtič, Kumše pa že osmič. Li-
povšek je v sedmem razredu za-
pustil šolo in je v družbi treh
mladoletnikov pričel vlamljati in
krasti. 2e novembra 1965 je bU
obsojen na dve leti mladoletni-
škega zapora, ker je storil štiri
velike tatvine, ponovno pa je bil
obsojen leta 1960 in sicer na
skupno kazen dveh let in pol
mladoletniškega zapora. Kumše
je bil že osemkrat v kazenskem
postopku, sedaj pa čaka še na
obravnavo v Ljubljani, kjer se bo
zagovarjal zaradi vlomnih in dru-
gih tatvin. Tudi drugi obtoženec
je že bil obsojen na dve leti
mladoletniškega zapora. Na ob-
ravnavi je povedal, da ima doma
starše in brata ter da je v do
ma$i hiši dobro živel. Obiskoval
je srednjo tehniško šolo in končal
prvi letnik z dobrim uspehom
Drugega letnika ni dokončal, ker
so ga aretirali. Domači imajo so
dobno urejeno stanovanje in av-
tomobil, njegov oče pa je bil
do upokojitve uslužbenec Uprave
za notranje zadeve Ljubljana Be-
žigrad. Oče torej kriminalist, sin
pa kriminalec. Kumše je dejal, da
je pričel s kaznivimi dejanji ver-
jetno zaradi tega, ker mu je bi-
lo doma predobro.
Oba obtoženca sta se spoznala
v občinskih zaporih v Celju, kjer
sia prestajala kazen mladoletniške-
ga zapora. Prestajanje kazni se
jima je zdelo pretežko, zato sta
se domenila, da bosta pobegnila
iz zapora. Hotela sta v Ljublja-
no, od koder je Kumše hotel na
krajše počitnice na morje, potem
pa bi oba prekoračila državno
mejo z Italijo in se poskušala tam
ali v Franciji zaposliti. Verjet-
no nista pomislila na to, da tu-
di v drugih državah ne marajo
tatov, vlomilcev in drugih krimi-
nalcev.
Priložnost za pobeg iz zapora
se jima je ponudila 5. marca
1967. Temeljito sta jo izkoristila
in sta se nekaj časa klatila po
Celju, nato pa sta odšla v La-
ško. Od tam sta se hotela s to-
vornim vlakom odpeljati v Ljub-
ljano. Denar za vozovnice sta si-
cer imela, vendar sta bila v za-
porniških oblekah in bi bila v
potniškem vlaku sumljiva. V Laš-
kem situacija zanju ni bila ugod-
na, zato sta se napotila proti Rim-
skim toplicam. Tam sta zagle-
dala hišico z napisom menjalni-
ca. Hotela sta priti do obleke in
denarja (deviz), zato sta s kam-
nom razbila okensko steklo in z
notranje strani odprla zapah. Li-
povšek se je nato s Kumšetovo
pomočjo splazil v notranjost in
iz miznice pobral ves denar, ki ga
je bilo na srečo le 4 nove dinar-
je, in nekaj sladkorja. Iz Rim-
skih toplic sta se napotila v Zi-
dani most, kjer sta stopila na to-
vorni vlak. Na njuno nesrečo pa
je ta vlak odpeljal proti Zagre-
bu, namesto v Ljubljano. To sta
opazila šele v Vrapčah, kjer sta
tudi izstopila in se napotila peš
proti Zidanem mostu. Blizu Čate-
ža so ju aretirali organi postaje
milice Brežice.
Martin Lipovšek Je dobil za
storjeno kaanivo dejanje dve leti
in deset mesecev zapora, v kar
pa mu je všteta tudi prejšnja ka-
zen. Karel Kumše je bil kazno-
van na dve leti in štiri mesece
zapora. Tudi njemu je v to ka-
ren všteta prejšnja kazen.
Denar sem si le izposodil
je v kazenski obravnavi pred
Okrožnim sodiščem v Celju po-
vedal osemintridesetletni Franc
2ibert iz Vrunčeve ulice 25 a v
Celju, potem ko je s prikazova-
njem lažnih okoliščin izvabil od
Alojza Tisnikarja en milijon dve-
stotriinpetdeset tisoč starih dinar-
jev, od Elizabete Rehar pa dva-
indvajset tisoč starih dinarjev.
Obtoženec in Tisnikar sta se
spoznala v Vojniku, kjer se je
2ibert zdravil, Tisnikar pa je bil
v Zavodu v službi. Zibert je ob-
časno delal v Avstriji in je Tis-
nikarju dejal, da ima naprodaj
osebni avto Opel Record. Tisnikar
mu je v ta namen dajal različne
zneske denarja od novembra 1963,
tako da je skupna vsota prese-
gla en milijon starih dinarjev. S
tem je obtoženec spravil Tisnikar-
ja v zmoto, ker mu ni dobavil
avtomobila, denar pa je zapravil
za svoje potrebe.
Zibert je spravil v zmoro tudi
Elizabeto Rehar, ko ji je dejal,
da ji lahko nabavi zlatnino in
mu je ona na ta račun izročila
220 Ndin. Zapestnice, ki jo je ob-
toženec obljubil Reharjevi, ni bi-
lo od nikoder, prav tako pa ne
oškodovankinega denarja. Da bi
na oškodovanko prepričevalno
vplival, ji j« Žibert izročil hranil-
no knjižico. V poštni hranilnici
je imel naloženih 300 starih di-
narjev, on pa je ta znesek pre-
naredil v dva milijona pet tisoč
tristo starih dinarjev
Zibert je bil že januarja le-
tos obsojen na devet mesecev za-
pora pogojno za dobo dveh let.
Tudi takrat je storil kaznivo de-
janje goljufije. Pred kratkim pa
je prestajal upravno kazen v zapo-
ru, ker ga je sodnik za prekrš-
ke kaznoval zaradi klateštva.
Sodni senat je glavno obravna-
vo preložil na 14. junij, ker mo-
ra do takrat dobiti še nekatere
poizvedbe.
VLADIMIR VIDMAR
Komisija za delovna razmerja in štipendije
pri Stanovanjskem
gospodarstvu Žalec
razglaša
prosta delovna mesta:
1.	1 kleparja — vodovodnega instalaterja (za ne-
določen čas)
2.	1 slikopleskarja — (za nedoločen čas)
3.	1 zidarja — (za določen čas)
Pogoji za sprejem:
Pod tč. 1: KV delavec z izpitom iz vodovodnih in-
stalacij in klepar — nekaj let prakse
Pod tč. 2: KV delavec z izpitom in nekaj prakse
Pod tč. 3: izpit za KV zidarja in praksa
Posebni pogoj:
Za vsa tri prosta delovna mesta je 1-mesečna po-
izkusila doba. Osebni dohodki po Pravilniku o
delitvi osebnih dohodkov.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Nastop službe takoj.
Pismene ponudbe je poslati na naslov podjetja.
Veletrgovina „MERCATOR'
obrat
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, Mesarska c. 1
objavlja razpis za sprejem:
—	15 učencev mesarske stroke za klavnico
—	10 učencev klobasičarske stroke
—	5 učencev prodajalcev — sekačev
Vabimo vse mladince v starosti od 15 do 16 let, ki
so uspešno dokončali osemletko In čutijo veselje
do enega izmed zgoraj navedenih poklicev, da se
prijavijo najkasneje do vključno 25. junija 1967,
Prijave sprejemamo osebno in po pošti.
Prijava mora vsebovati naslednje:
1.	lastnoročno pisanje prošnje s kratkim življe-
njepisom
2.	predložiti je potrebno zadnje šolsko spričevalo
(original)
3.	zdravniško spričevalo
Učenca prejemajo v času uka mesečino nagrado,
višina nagrade je določena po Pravilniku za učence
v gospodarstvu podjetja Veletrgovine Mercator.
Stanovanje in hrano bodo imela v internatu.
Vse nadaljne informacije glede sprejema in po-
gojev učenja in šolanja bomo pnijavljencem poslafli
po pošti.
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 15
če ste pozabili...
DEŽURSTVA
Poleg ostalih specialističnih
ambulant v ceajski bolnišni-
ci, katerih delovni čas smo
že objavili, delujejo v tem
zavodu še nasledne:
Dermatovenerološka ambu
lan ta in antivenerični dispan-
zer: predstojnik, dr. Valter
Premšak. Ponedeljek, sreda,
petek od 9.30 do 12.30 — dok-
tor Valter Premšak, torek,
četrtek od 9.30 do 12.30 —
dr. Dora Jenšterle. Ob sobo-
tah od 10. do 11. ure samo za
akutna obolenja in za izrec-
no naročene bolnike /velja
predvsem za venerične bolni-
ke/.
Okulistična ambulanta —
predstojnik prim. dr. Stane
Jurko. Dve ordinaciji za zu-
nanje bolnike: ena na oddel-
ku, druga v zdravstvenem do-
mu Celje. Specialistična or-
dinacija na oddelku /odg.
ordin. dr. Janez Vrhovec/ po-
sluje vsak dan od 10. do 16.
ure in ob sobotah od 10. do
13. Ordinacija v zdravstvenem
domu pa je odprta vsak po-
nedeljek, torek, sredo in pe-
tek od 14. do 17. ure dr. Mira
Egger.
ORL specialistična ambu-
lanta: — predstojnik prim.
dr. Gvido Cadež — ima tri
ordinacije in sicer:
ORL spec. ordinacija na
oddelku posluje vsak dan od
10.30 do 12.30 — izmenjaje
piriim. dr.Gvido Cadež, dok-
tor Ivan Dolinar in dr. Janez
Kraševec.
Avdiološka ambulanta na
oddelku posluje dvakrat te-
densko in to ob ponedeljkih
in četrtkih med 14. in 19. uro
— dr. Gvido Cadež in dr .Ivan
Dolinar.
Ordinacija v zdravstvenem
domu posluje vsak dan od
14. do 17.30 ure, razen sobote,
odg. ordin. izmenoma dok-
tor Gvido Cadež in dr. Ivan
Dolinar.
Infekcijska specialistična
ambulanta — predstojnik
dr. Janko Lešničar. Vsak dan
od 7. do 10. ure dopoldne —
dr. Janko Lešničar in dr. Sta-
ne Petrovič.
Pediatrična specialistična
ambulanta — predstojnik
dr. Marjan Stegner. Ob pone-
deljkih, torkih in četrtkih od
14. do 16. ure /za kontrolne
preglede — naročeni pacien-
ti) odg. ordin. prim. dir. Vla-
dimir Zalar.
OBVESTILO
Prometno podjetje SAP LJUBLJANA obvešča
cenjene potnike, da bo z nastopom veljavnosti
novega avtobusnega voznega reda uvedlo na-
naslednje nove avtobusne linije, kot sledi:
ZAGORJE ob Savi—TRBOVLJE—HRASTNIK—
—CELJE—MARIBOR—ORMOŽ—ČAKOVEC
1	2 odh.	prih. 3 4
7.30 11.00 ZAGORJE ob Savi 16.10 19.40
7.55 11.19 TRBOVLJE komu. 15.50 19.15
8.40 11.49 Hrastnik Rudnik 15.22 18.30
9.50 13.00 CELJE	14.15
10.10	17.20
11.27	MARIBOR	16.00
11.30	15.45
12.05	. PTUJ	15.10
12.15 15.05
12.50 ORMOŽ 14.30
13.45	ČAKOVEC	13.45
Opomba: Pod št. 1 in 4 vozi vsak dan skozi vse leto;
Pod št. 2 in 3 vozi ob delavnikih skozi vse leto.
MARIBOR—CELJE—LJUBLJANA (Nova linija)
12.00 odh. MARIBOR
13.20	CELJE
14.46	LJUBLJANA
Cenjenim potnikom priporočamo ugodne avtobusne
zveze, katere bodo vzdrževali sodobno opremljeni
avtobusi.
Prometni podjetji SAP LJUBLJANA in LJUBLJANA
TRANSPORT, Ljubljana, obveščata potnike, da bodo
I.	junija 1967 začele obratovati naslednje nove vsako-
dnevne linije v kooperaciji:
LJUBLJANA—CELJE—MARIBOR—PTUJ—V ARAŽ-
DIN—ZAGREB—NOVO MESTO—LJUBLJANA
10.30 odh. LJUBLJANA	prih. 22.50
12.10	CELJE	21.11
12.15'
13.41	MARIBOR	19.45
13.45	19.20
14.20	PTUJ	18.45
18.30
15.20	VARAŽDIN	17.30
17.20
16.55	' ZAGREB	15.45
18.00
19.20	NOVO MESTO	14.15
19.30	14.09
20.40	prih. LJUBLJANA	odh. 13.00
LJUBLJANA—CELJE—MARIBOR—PTUJ—VARAŽ-
DIN— ZAGREB—NOVO MESTO—LJUBLJANA
10.30 odh. LJUBLJANA	prih. 22.50
12.10	CELJE	21.11
12.15
13.41	MARIBOR	19.45
13.45	19.20
14.20	PTUJ	18.45
18.30
15.20	VARAŽDIN	17.30
17.20
16.55	ZAGREB	15.45
18.00
19.20	NOVO MESTO	14.15
19.30	^	14.09
20.40	LJUBLJANA	13.00
LJUBLJANA—CELJE—ROGAŠKA SLATINA—
—KRAPINA
1	2 odh.	prih. 3 4
8.15 9.30 LJUBLJANA	17.21 18.45
10.06	11.15 CELJE	15.45 17.22
10.25 11.20 15.32 16.58
II.15	12.15 Rogaška Slatina 14.40 16.08
12.08 13.08 prih. KRAPINA odh. 13.40 15.15
Opomba: Pod št. 1 v Celju ob 10.10 zveza z avtobusom
do čakovca preko Maribora
pod št. 4 v Celju ob 17.20 zveza z avtobusom iz
Čakovca preko Maribora do Ljubljane.
Prijetno in varno potovanje na novo uvedenih avto-
busnih linijah kjer bodo vozili sodobno opremljeni
avtobusi zagotavljata priznana strokovnost in so-
lidnost.
KNJIGE
V celjskih knjigarnah so v
zadnem času prodali največ
naslednjih knjig:
Državna založba: 1. Angeli-
ka, Golon, 2. Delo glasba in
gore, 3. Ukana, 4. Burno živ-
ljenje Marka Pola, 5. Steno-
grafije, 2. del.
Naša knjiga: 1. Saga o For-
sytih,i Galsworthy, 2. Rodin,
Wallace, 3. Joungblood How-
be, Herman Wouk, 4. Naš
gost, 5. Nega in vzgoja otroka.
Mladinska knjiga: Saga o
Forsityh, Galsworthy, 2. Ži-
valski svet, 3. Zdravnik Ar-
rowsmith, Lewis, 4. Angelika,
GoLon, 5. Upor vojakov
Kirst.
27-79, Delavska univerza
30-24, Delo, časop. pod j. po-
družnica Celje 28-00, Dimni-
karstvo 21-55, Dinos 20-83,
Dolžan Fran jo, kleparstvo
vodovodne instalacije 32-14,
Ingrad 28-52, Tržnica 20-95.
fi bresti In
ZDRAVNIKI
Ambulanta za pregled vo-
znikov motornih vozil deluje
v Zdravstvenem domu Celje
vsa k torek, sredo in četrtek
od 12. do 16,30 ure. Kandi
dati iz bližnje celjske okolice
in mesta Celja naprošajo, naj
prihajajo v ambulanto ob
torkih in sredah, ker je če
trtek predvsem rezerviran za
voznike iz daljnje okolice.
LETOVANJA
Med počitnišk mi domovi
sindikalnih podružnic delov-
nih kolektivov predstavlja-
mo danes dom grafičnega
podjetja Celjski tisk na Ve-
lem Lošinju. V juniju, juliju
in aivgustu imajo n^kaj pro-
stih kapacitet. Cena oskrbne-
ga dne 29 ND, medtem ko bi
«ta tisti, ki bi se na Lošinj
pripeljal z avtobusom v or-
ganizaciji Celjskega tiska,
plačali še 8000 starih dinarjev
za prevoz v obe strani
in domovino, angl. film.
Letni kino: od 10. do 11. 6.
Vzemi jo, moja je, amer.
barvni film od 12. do 13. 6.
Cesare Borgia, i t al špan.
barvni, od 14. do 16. 6.
Jeronimo, amer barvni CS.
PLOSCE
V Celju so v zadnjem 3U
prodali največ teh> ^amo-
fonskih plošč:
Tehnome rca to r-K ud io
Trio Senček, 2. Ivica Šerfezi,
Malen je svijet, 3. Miki, Ze-
lena, zelena trava mog doma,
4. Fermans Fermit, 5. Ansam-
be lBorisa Kovač'ča. Kjer
•sonce sije.
Tehnomercator-Elektro: 1.
Trio Senček, 2. Malen je ,£vi-
jet, Ivica šerfezi. 3 Čatedral,
4. štirje kovači, 5 Beach
Boys.
Contal-Astra: 1 Larina pe-
sem, Nada Knežev c, 2. Va-
nja Stojkovič, Nije zlato sve,
što sije, 3. Vse rože sveta,
Lado Leskovar, 4 Ivanka
Krašovec, Princ iz mojih
sanj, 5. Vreme plakania, Mišo
Kovač.
TELEFONI
Veterinarska postaja 25-52
(samo do 14. ure.), Carinar-
nica 28-80, Urarstvo in Opti-
ka 32-40, Cesalnica Zora
PRIJETEN IZLET
z
IZLET-
NIKOM
CELJE
NA TRŽAŠKI VELESEJEM
OD 21. 6.-5. 7.
zlatnik
VREME
VREMENSKA NAPOVED ZA
CAS OD 8. DO 18. JUNIJA
Trajen ali močnejši dež se
pričakuje okrog 8. in 14. juni-
ja. Med 9. in 11. junijem bo
lepo vreme. V ostalem pa bo
pri sicer lepem vremenu bolj
nestalno s pogostimi, manjšimi
krajevnimi nevihtami.
Dr. V. M.
KINO
Kino Union: od 9. do 12. 6.
Skrivnosti bara Lolita, za-
hodno nemški film, od 13.
do 16. 6. Skrivnostna grob-
nica, zahodno nemški film.
Kino Metropol: od 8. do 12.
6. Casanova 70, amer. ital.,
od 13. do 15. 6. Za kralja
»POLZELA,
TOVARNA NOGAVIC«
POLZELA
prosi vse bivše delavce,
ki so bili upokojeni pred
letom 1962, da javijo čim-
prej svoj današnji naslov
splošno-kadravskemu sek-
torju podjetja.
ŽRTVE
PROMETA
PRETft^
MOŽGANOi
Kolesar CIRIL BLACkW
ŠEK se je peljal iz žaj!
proti Šempetru, ko ga je j
hitel motorist FRANC OMj]
DIČ in se iz neznanega vzr^i
zaletel v njegovo zadnje k^
ter ga zbil po oesti. Tudi
torist je padel in dobil
tres možganov.
TRIJ(
POŠKODOVAN
FRANC LAMPRET se j
peljal z mopedom po cea
II. reda Jankova — Vojn$
Na levem nepreglednem ,
vinku mu je pripeljal j,
sproti kolesar FRIDERj
PRISTOVNIK, katerega j
mopedist zadel s komolčen
Pri padcu so bili poškodovi
ni, moped;st, kolesar in s
potnik na mopedu ANTQ
PŠENIČNIK
KOLESAI
PODRL PEŠCi
Nesreča se je zgodila na a
sti II. reda v Tržišču pri R
gaški slatini, ko je po njej!
peš v družbi JOŽE DRIMB
Za njim je pripeljal ILI
IVANKOVIČ. ki je pešcu p
zvonil, vendar ta ni slišal ops
zorila in se nerodno umakni
Kolesar ie zadel pešca, da s
ga odpeljali v celjsko bolni
nioo, kjer so ugotovili, da in
pretres možganov in nalon
ljena rebr?
NOVA ŽRTE1
PROMET
Iz Žalca je proti Vransk
mu vozil mopedisit GREGC
JELEN, rojen 1919. leta iz T
bora 57. Za njim je vozil nI
znani voznik, ki je mopedi?
pravilno prehitel. Za obe!
pa je vozil še voznik avtobu
ŠTEFAN POŽAR, ki je pri
tako hotel prehitevati mop
dista v trenutku, ko je ta z
vijal v levo, ne da bi se pr
pričal, če je cesta prosta a
da bi nakazal spretnem:
smeri. Avtobus je mopedis
zadel in ga potiskal pred s
boj 15 metrov, nakar ga
odbilo v obcestni smerni
kjer je obležal. Ker je vozu
avtobusa zavijal v levo, da
se izognil trčenju je z za
njim delom ali kolesom s
snil mopedistu glavo ob o
cestni smernik. Poškodbe !
bile tako hude, da je mop
dist med prevozom v celjs!
bolnišnico podlegel.
SMRT PEŠC
Voznik motornega kote
STANE LAUTER je peljal t
skrajni desni strani ceste
Žalca proti Ljubljani. Pri hi
štev. 1 v Šempetru je zad*
pešca MIHAELA BUKOVC
roj. 1902. 1. iz šmiklavža 3
Pešec je obležal na desni stU j
ni ceste hudo poškodovan i |
je naslednji dan v celjski W
nišnici umrl. Motorist je P
del na sredino ceste in obl
žal v nezavesti. V tem je
Ljubljane proti Celju prip
ljal z osebnim avtomobili
BOŽO JEZERNIK, ki je '
cesti ležečega motorista po"
zal preko nog. Za Jezernik« '
je pripeljal voznik osebni
avtomobila ŠTEFAN KAR®
in tudi zadel motorista taK(>"
da ga je potiskal pred seboj
metrov.
OBVESTILO
ŽELEZARNA ŠTORE
sporoča spremembo sv^
jih telefonskih številk, j
Novi priključki so:
ŠTORE: 77-010, 77-011, '
77-013 in 77-014.
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 16
ih

/
/i Kil V JUNIJU: 6 dni NIČA
fiANNES - MONTE CAR
' 6 dni STUTTGART -
KrTMUND - MtlNCHEN, 7
C AŽURNA OBALA - 6 dni
ŽolOGNA - PERUGIA - RA-
11 dni BUDIMPEŠTA -
J/PAKOVV - VVARŠAVA, 11
DUNAJ - PRAGA - BER
- KOBENHAVN -
$0CKHOLM, 10 dni CARI-
GRAD - SOFIJA, 9 dni BU-
ntvrPESTA - PRAGA - MttN-
JjjjEN - ZttRICH
izdelane programe za posamez-
na potovanja prejmete v po-
dovalnioi KOMPAS Celje ozi-
Lna vam jih po želji pošlje-
jo na vaš naslov
m KOMPASOVI prevozi bo-
ho izvršeni z najsodobneje
noreniljenimi avtobusi znamke
"&ERCEDES«
orED VSAKIM POTOVANJEM
VM IZLETOM OBISITE TU-
SrSTICNO AVTOBUSNO POD-
JETJE KOMPAS CELJE, TOM-
ŠIČEV TRG 1. TELEFON 23-50
I NA LUNO NE MORETE!
j pa ne pomeni, da bi ne mogli
Id v poltretji uri v Beogradu ah
j dvanajst minut na Brniku! Cas
jstaja vse bolj dragocen m od
zavisijo pogosto veliki po
I . Si hočete ogledati izpod ne
i Celje in okolico?
EROKLUB CELJE avaja novost!
ERO TAX1, ki je mimo turistič-
! atraktivnosti čista poslovna
ija_
IIMN AZIJA CELJE
objavlja razpis za vpds v
1. razred za šolsko leto
1967-68
Pogoji za vpis: uspešno do-
končana osnovna šola in
opravljen preizkus znanja,
andidati naj pošljejo na
mnazijo v Celju najkasneje
) 20. junija sledeče:
prijavo (obrazec DZS 1,20)
; kolek 0,50 Ndin
zaključno spričevalo os-
;vne šole (original),
si kandidati bodo oprav-
ili preizkus znanja po na-
ednjem razporedu:
I. junija ob 8. uri slovenski
sik pismeno
L junija ob 11. uri tuji je-
k pismeno
L junija ob 8. uri matema-
ko pismeno
L junija ob 10. uri ustni
fedzkus znanja iz sloven-
iega in tujega jezika ter
atematike. Ustni del izpita
javljajo učenci, ki bodo
smeni izpit opravili nega-
Hio iz dveh predmetov.
ZAHVALA
b nenadni izgubi mojega
dragega moža
Indreja Droleta
■ iskreno zahvaljujem
*em, ki so ga spremili
» njegovi zadnji poti in
>u darovali cvetje ter iz-
kli tiho sožalje. Posebno
: zahvaljujemo kolektivu
1 godbi tovarne EMO ter
'vskemu zboru društva
upokojencev.
^ ŽENA ZINKA
ZAHVALA
Ob tragično preminuli
ljubi ženi in materi
rancki Vanovšek
1 prisrčno zahvaljujemo
darovalcem vencev
1 cvetja, pevskemu zbo-
in za vse lepe pošlo-
besede ob grobu ter
.^n, ki so nam kakor-
J1' pomagali in jo spre-
911 na njeni zadnji poti.
žalujoča družina
VANOVŠEK
Drešinja vas
SI C Celje
Petek, jun. oh 30. uri: 2.
Petane, BESEDA NI KONJ. Go-
stovanje v Dobrni.
Sobota, 10. jun. ob 20. uri: 2.
Petan: BESEDA NI KONJ. Go-
stovanje v Smartnem ob Paki.
Nedelja, II. jun. ob 15. uri: Plau-
tus: DVOJČKA. Gostovanje v
Apačah pri Gornji Radgoni.
Nedelja, 11. junija 1967, ob
20. uri: Plautus: DVOJČKA. —
Gostovanje v Gornji Radgoni.
Petek, 16. jun. ob 20. uri: Plau-
tus: DVOJČKA. Gostovanje v
Polzeli.
Nedelja, 18. jun. ob 16. uri: 2.
Petan: BESEDA NI KONJ. Gosto-
vanje v Gornjem gradu.
Ob 20. uri: 2. Petan: BESEDA
NI KONJ. Gostovanje v Mozirju.
CELJSKA
TURISTIČNA
ZVEZA
PROSTE KAPACITETE
Na celjskem turističnem pod-
ročju je dovolj prostih mest v
zdraviliščih Dobrna, Rogaška Sla-
tina, Laško, v hotelih Evropa in
Celeia v Celju, Savinja v Laškem.
Paka v Velenju, Turist v Gornjem
gradu, Planinskem domu v Logar-
ski dolini in drugih. Na voljo so
tudi počitniške hišice v Gornjem
gradu, Mozirju in Preboldu.
Rezervacije so potrebne le za
skupine ob sobotah.
KOPALIŠČA
Kopalni bazen v Rimskih toplicah
je odprt vsak dan razen ponedelj-
ka, temperatura vode 28 stopinj C,
kopališče Podčetrtek odprto vsak
dan, zdravilna voda temperatura
35 stopinj C. Pokrita bazena v
zdravilišču Dobrna in Laško od-
prta vsak dan od 7. do 17. ure,
ob nedeljah od 8. do 18. ure Ko.
pališče v Šoštanju je odprto od 25.
5. dalje, kopališče v Celju pa od
1. junija.
PRIREDITVE
V Celju od 1. do 4. 6. mladin-
ski pevski festival na Dobrni 3. 6.
koncert mlad. pevskega zbora iz
Brna, v Rogaški Slatini zbora iz
Bremena. Na Dobrni 4. 6. kon-
cert ansambla Poštar. Na Starem
gradu v Celju v nedeljo popoldne
koncert narodno zabavne glasbe, v
Velenju vsak dan barski program.
PLANINSKE POSTOJANKE
Planinski dom na Okrešlju je
redno oskrbovan, snega je za
smučanje dovolj. Oskrbovane so
vse planinske postojanke razen do-
ma na Ojstrici.
IZLET CEZ VRŠIČ
V BOVEC IN IDRIJO
Olepševalno in turistično druš-
tvo Celje prireja v nedeljo 11.
junija izlet čez Vršič v Trento,
Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija.
Prijave sprejemajo v Turističnem
uradu poleg kina Metropol.
IZLETI V JULIJU: 9 dni PO
DOLINI LOIRE V NORMAN-
DIJO IN PARIŠ — 8 dnevni
DOPUST NA AŽURNI OBALI
— 7 dnevno potovanje v PA-
RIŠ — 3 dnevno potovanje v
VERONO, VENEZIO, PADO-
VO in BENETKE — 12 dne-
vno potovanje z vlakom v
MOSKVO, LENINGRAD in
BUDIMPEŠTO — 7 dnevno
potovanje v ZURICH, JUNG-
FRAUJOCH in INNSBRUCK.
Mali
<fPfjlusi
PRODAM
GLOBOK otroški voziček — ita-
lijanski malo rabljen prodam.
Ana Vržina, Celje, Kersnikova
štev. 32 a.
MLIN — žarmlje in čistokrvnega
psa ovčarja prodam. Informacije
v gostilni Kincl — Grobelno.
KOMPLETNO spalnico dobro ohra-
njeno prodam za 50.000 Sdin.
Turnšek, Celje, Kersnikova 32 a.
MOPED prodam. Rečica 40 —
Šmartno ob Paki.
RABLJENO strešno opeko prodam.
Teharje 22.
OTROŠKO posteljico prodam. Na-
slov v upravi lista.
KOMPLETNO spalnico dobro ohra-
njeno prodam. Naslov v upravi
lista.
MERCEDES CIPER 5 ton prodam.
Naslov v upravi lista.
TRAKTOR HOLDER 27 KS pogon
na vsa 4 kolesa nov v tovarniški
embalaži ter betonski mešalec
100 1 z električnim motorjem.
Petek V., Strmca 14 — Laško.
VOZNO KRAVO 9 mesecev brejo
—	2 tele, proda Ivan Stojan, po
domače PEK, Prožinska vas 62
—	štore.
20 A2 panjev skoraj novih, polo-
vico naseljenih prodam ugodno.
Stanko Lipičnik, Zg. Trnovi je
štev. 110.
NAJNOVEJŠI — superavtomatiCni
pralni stroj CANDY 75 tovarni-
ško nov prodam. Garancija! Na-
slov v upravi lista.
VSELJIVO zidano vikend hišico
(vodovod — elektrika) z lepim
vrtom na katerem je možna
gradnja hiše prodam. Cena
35.000 Ndin. Kokole, Dobrna šte-
vilka 36 A.
ŠTEDILNIK GORENJE, dobro
ohranjen prodam. Jazbinšek,
Mariborska 49.
OSEBNI avto znamke OPEL RE-
CORD letnik 1956 v odličnem
stanju prodam. Ogled v nedeljo
dopoldne: Anton Gregi, Vojnik
štev. 75.
STREŠNO opeko bobrovec 3500
kom proda: Franc Borovnik.
Vojnik 65.
TRAKTOR STAJER 30 KS z eno,
osno prikolico prodam. Naslov v
upravi lista.
KRAVO pšenično — liso, vozno, 9
mesecev brejo — 3 tele, prodam.
Janez šorn, Bukovžlak, Teharje.
MANJŠE posestvo z gozdom, vino.
gradom (cepljene trte) ter dobro
nasajenim sadnim drevjem (ja-
bolka) približno uro od železni-
ške postaje in 20 minut od ob-
činske ceste. Ona ugodna, lahko
tudi na obroke. Vseljivo po do-
govoru. Kari Pušnik. Plazovje 15
—	Laško.
SREDNJE veliko posestvo prodam.
Naslov v upravi lista.
AVTORADIO Blaupunkt prodam za
750 Ndin. Cvetko Kolenc, Celje,
Tnib^rjcvft 53 3
TRGOVSKO PODJETJE MODA CE-
LJE PRODA STARO TRGOVSKO
OPREMO. OGLED JE MOGOČ V
PREŠERNOVI ULICI 4 OD 7—20
URE DNEVNO.
ZAPOSLITEV
SAMSKA starejša upokojenka gre
gospodinjit družini z odraslimi
člani, v dopoldanskem času. Po-
nudbe na upravo lista pod
»SKROMNA«.
DOBRO FRIZERSKO moč sprej-
me: Franjo Šnajder, Celje, Cesta
na Ostrožno 2.
SAMOSTOJNEGA MESARSKEGA
IN ZANESLJIVEGA POMOČNI-
KA »SEKACA« SPREJMEM. Nu-
dim 150.000 Sdin plače, hrano in
stanovanje. Interesenti se naj
zglase osebno na dogovor. Mesa-
rija LESJAK, LIVNICA PRI MA-
RIBORU.
STANOVANJE
FANTA sprejmem na stanovanje.
Mariborska c. 176 — Celje.
SOSTANOVALKO sprejmem. Na-
slov v upravi lista.
SOBO v okolici Šentjurja ali Štor
iščem. Naslov v upravi lista.
SOBO z garažo (možnost garažira
nja) išče mnogo odsoten srednje -
letnik. Za oskrbo nagrada ali od-
dolži te v. Ponudbe pod »SAM —
300«.
RAZNO
KOŠNJO oddam tudi za več let,
Neža Velenšek, Celje, Lokrovec
štev. 1.
FANT z lastnim stanovanjem želi
poročiti kmečko dekle od 18—22
let. Pismene ponudbe pošljite na
upravo lista pod šifro »SVOJ
DOM TE ČAKA«.
KLINAR Miloš, ključavriičarstvo
Celje, Vrunčeva 14, izdeluje in
montira aluminijaste karnise v
raznih barvah, palice za zave-
se ,za montažo v lesene kar-
nise in okvirje za rolete.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 9,—16. juni-
ja 1967:
Janez ČERNEJ,
veterinar
Celje, Kajuhova
ul. 11 blok 3/II
tel. 22-32
Dopoldne: tele-
fon štev. 25-52!
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
očeta, moža, strica
Matije Brenka
se iskreno zahvaljujemo za poklonjene vence in
izrečena sožalja, kolegicama Nada in Slavi, celotne-
mu kolektivu VVU Anice Černejeve, delovna enoti
PREDELAVE MESA, vsem sorodnikom in znancem,
kakor tudi vsem, ki so ga spremili
na njegovi zadnji poti.
Hčerka Fanika in vsi njegovi
OBČINSKO SODIŠČE
V CELJU
razglaša
prosta delovna mesta
treh strojepisk
Pogoji: Poleg splošnih pogojev temeljnega zakona o
delovnih razmerjih, še dokončana vsaj osemletka s
prakso v strojepisju, pri čemer mora kandidatka
doseči najmanj 250 čistih udarcev na minuto. Pred-
nost imajo kandidatke, ki imajo dokončano admi-
nistrativno šolo.
Kandidatke bodo opravile pred komisijo tuk. sodišča
preizkus. Sprejete strojepiske pa bodo opravljale
na sodišču 3 mesečno poskusno delo.
Stanovanj sodišče nima na razpolago.
Prošnje kolkovane s 50 S din državne takse, življe-
njepisom ter spričevalom o šolski izobrazbi poslati
na predsedstvo Občinskega sodišča v Celju najpoz-
neje v 15 dneh po objavi.
Oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Celje
objavlja po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju
(Uradni list SRS, štev. 16/67) in po sklepu 23. seje Sveta
za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve
Skupščine občine Celje z dne 20. 4. 1967
JAVNO RAZGRNITEV
1.	programskega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu«.
Načrt bo razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Gaber je-
Hudinja in Krajevne skupnosti Dolgo polje, v roku od 10.
junija do 10. julija 1967;
2.	spremembo ureditvenega načrta »Zg. Hudinja«. Le ta bo
v razgrnitvi v prostorih Krajevne skupnosti Gaberje-Hudi-
nja«, v roku od 10. junija do 10. julija 1967.
Vabimo občane, da si v roku razgrnitve zazidalni načrt in
spremembo ureditvenega načrta ogledajo in eventualne
pripombe vpišejo v knjigo pripomb.
Oddelek
za upravno pravne zadeve
1 Skupščine občine Celje
CINKARNA — CELJE
Metalurško kemične industrije
razpisuje
v šolskem letu 1967-68 naslednje štipendije za
šolanje v šolskem industrijskem kovinarskem
centru v štorah ter Elektro gospodarskem
šolskem centru v Mariboru:
25 štipendij za poklice kovinarske stroke
10 štipendij z& poklic elektrikarja
Pogoj za dodelitev štipendije imajo učenci, ki so do-
končali osemletko najmanj z dobrim uspehom, ki
so telesno in duševno zdravi in ki niso starejši
od 17 let.
Prednost pri razpisu imajo otroci, katerih starši so
člani kolektiva Cinkarne ter otroci članov ZB. Kan-
didati naj poleg lastnoročno napisane prošnje pred-
ložijo tudi originalno spričevalo o uspešno dokonča-
ni osemletki ter zdravniško spričevalo, izdano od
Obratne ambulante Cinkarne Celje.
Prošnje sprejema Center za strokovno izobraževanje
Cinkarne Celje do 30. junija 1967.
Gospodarske organizacije
ustanove
hišni sveti
in zasebniki
poslužujte se ugodnosti direktnega na-
kupa visokokvalitetnega laškega premoga
neposredno na rudniku. •
Premog vam nudimo po naši prodajni
ceni:
kosovec	13.550 S din za tono
kocke	12.880 S din za tono
oreh	11.890 S din za tono
grah	10.300 S din za tono
zdrob	8.460 S din za tono
prah	4.320 S din za tono
Laški premog odlikuje visoka kalorična vred-
nost (4.000—4.500 kg/cal), nizek odstotek žve-
pla (0.3%) in nizek odstotek pepela do 10%).
Na željo kupcev dostavljamo premog z last-
nimi vozili.
>
Vsa pojasnila dobite na upravi
Rudnika rjavega premoga Laško,
telefon Laško 5.
fzletnik
1 POSLOVALNICE
CELJE, VELENJE
MOZIRJE, KRŠKO,
KRAPINA, HRASTNIK
IN ŠOŠTANJ .
2.	IZLETI PO DOMOVINI
Organiziramo izlete, ek-
skurzije in prevoze po
ožji in širši domovini
ter na ogled turističnih
in športnih prireditev
3.	IZLETI V TUJINO
Enodnevni:
—	CELOVEC 60 Ndin;
—	TRST preko Sežane
55 Ndin;
—	TRST preko Gorice
60 Ndin;
—	GRADEC 50 Ndin;
—	ŽABNICA 75 Ndin;
Dvodnevni:
—	BENETKE 150 Ndin
—	CELOVEC — ŽAB-
NICA — TRST 170 no-
vih din;
—	DUNAJ 200 Ndin;
—	BUDIMPEŠTA 205
Ndin
IZLETI SO IZ CELJA, IZ
OSTALIH KRAJEV DO-
PLAČILO RAZEN V
SMERI VOŽNJE
Za organizirane skupine
POSEBEN POPUST! Za
organizirane skupine PRO-
GRAMI PO ŽELJI! ZA OR-
GANIZATORJE POPUSTI
VSI PROGRAMI V PO-
SLOVALNICAH IZLET-
NIKA.
izletnik
Ekonomska srednja
šola v Celju
bo sprejela za šolsko leto
1967-68 120 novincev.
Prijave za vpis sprejema
šola do 20. junija t. 1. Za
vpis predložite naslednje
listine:
—	spričevalo o dovršeni
osnovni šoli,
—	izpisek iz rojstne ma-
tične knjige,
—	izpolnjen obrazec 1,20
(DZS), kolkovan z 0,50 no-
vih dinarjev.
Vpisovali bomo dijake, ki
so uspešno zaključili os-
novno šolo in do 1. sep-
tembra ne bodo starejši
od 18 let.
Novince bomo preizkusili
v znanju iz slovenščine in
tujega jezika 23. junija, iz
matematike pa 24. junija
s pričetkom ob 8. uri.
EKONOMSKA SREDNJA
ŠOLA V CELJU bo odprla
v primeru zadostnega
števila prijavljeni tudi 1.
razred oddelka za odrasle.
Vpisni pogoji so razvidni
na razglasni deski šole.
Ravnateljstvo
ADMINISTRATIVNA
ŠOLA CELJE
sprejema
do 20. junija
prijave za vpis v I. razred
1967-68
do 5. septembra
pijave za vpis v I. in II.
razred 1967-68
oddelka za odrasle
ter
v enoletni višji admini-
strativni tečaj za absol-
ventke administrativne
šole.
Podrobni pogoji so raz-
vidni s šolske oglasne de-
ske Celje, Dečkova c. 1.
Informacije tudi po tele-
fonu 24-06.
Ravnateljstvo
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 17
Za svobodnejše odnose
S tem sestavkom želimo
vzp obudi ti mlade na raz-
mišljanju o našem mestu
v razgibanem družbenem
življenju in odnosu do vo-
dilne idejno-politične sile
v naši družbi Zveze komu.
nistov.
Kakšen je torej naš od-
nos do ZK? Ali gre sploh
za odnos mladine do ko-
munistov, do političnih or-
ganizacij nasploh in Zveze
komunistov posebej? Ta
in podobna vprašanja so
zadnje čase predmet raz-
prav, razumevanja in ne-
razumevanja. Zdi se mi,
da vse preveč radi razu-
memo (pa ne samo mladi),
da je Zveza, komunistov
politična organizacija, ki
ima odnos do drugih orga-
nizacij oziroma obratno,
šlo bi naj torej za to, da
Zveza komunistov vodi in
usmerja delo mladine, da
preko nje (transmisija) iz-
vaja del svojega politične-
ga programa in podobno.
Zdi se nam, da takšno gle-
danje, v katerem je nekdo
v absolutno aktivnem, dru-
gi pa absolutno pasivnem
položaju, nima realne teo-
retične osnove niti v pro-
gramu ZKJ niti v progra-
mu ZMJ niti ustavi —
skratka nikjer.
Torej moramo iskati
drugačen odnos! Iskati ga
moramo v stari ljudski
težnji — napredku. Pri
nas to pomeni svobodnej-
še odno&e med ljudmi in
višjo stopnjo zadovoljeva-
nja materialnih potreb
vseh delovnih ljudi.
V Jugoslaviji smo po-
stavili široko, predvsem
pa demokratično osnovo
za aktiven odnos vsakega
človeka do družbenega na-
predka.
In kje smo mi mladi?
Kje sem jaz, moj sodela-
vec, moj sošolec?! Posta-
vimo si ta vprašanja!
Največkrat stojimo ob
strani, kljub temu, da o-
svajamo ustavo, program
ZKJ, smo za reformo, plo-
skali smo brionskemu ple-
numu, strinjamo se z reso-
lucijo 7. seje CK ZKS —
samo, da čakamo ob stra-
ni in gledamo, kako bodo
drugi, »saj je to njihova
dolžnost«, izpeljali stvari
do kraja. Ce se zatakne,
da smo pravi »revolucio-
narji« — kritiki.
Mislim, da je glavna na-
loga mladine danes, da
takšen odnos iz temelja
menja, da svoje sile, am-
bicije in želje aktivno
vključi v prizadevanja za
naš boljši jutri. Za spre-
minjanje starega je vedno
bila in bo potrebna ljud-
ska sila, ki brez prvine
mladosti in brez kompro-
misne progresivnosti tež-
ko napreduje.
Občinsko vodstvo Zveze
mladine v Celju poizkuša
usmerjati svoje delo v ak-
tivno vključevanje mladine
v vse družbene procese.
Prišlo je do zaključka, da
je niz problemov, ki nepo-
sredno zadevajo mladino,
katerih reševanju pa se
mladina sama ni dovolj no
posvetila. Gre za kom-
pleks problematike, pove-
zane z učno-vzgojnimi pro-
cesi. Od učnih programov,
kvalitete pouka, odnosov
med profesorji in dijaki,
strukture šol, financira-
nja... Politika štipendi-
ranja — stvari se ne pre-
maknejo! Eden glavnih
vzrokov je v tem, da rav-
no mladi ne naredimo ni-
česar. Pa področje kultu-
re in telesne kulture. Da
si v mestu in vlogi mlade-
ga proizvajalca komaj u-
pamo govoriti.
Mladi po prirodi nismo
pesimisti. Zapomnili smo
si tudi, da se kolo zgodo-
vine vrti le naprej. Zdi pa
se nam, da smo pozabili,
da je hitrost vrtenja od-
visna od sile, ki le-to kolo
poganja.
Dajmo mu torej našo
mlado moč!
N. KRUMPAK
V Planini pri Šentjurju imajo učenci bolj slabe pogoje za pouk nekaterih pred-
metov, zato izkoristijo vsako lepo vreme in se podajo na prosto (Foto: J. Sever)
Jerica Kolenko
Dete sesa mleko
Dete sesa mleko.
Nič ne misli.
Živi.
Otrok pravi
do
in
ne.
Vendar obstaja.
Mladostnik
ve,
da je še nekaj
poleg mesa in krvi.
V njem
in
okoli njega.
Išče,
se premaguje,
zahteva
in
najde tisto,
kar je
v njem
in izven njega.
Željo po življenju prepreda
strah
pred mogočnimi
norci
sveta,
katerih zobje so dolarji,
kri nafta,
duše bojni strupi,
srca vodikove bombe,
pogledi
alfa, beta in gama žarki
in skrite misli
uničevanje
ljudi
vsega.
Le sesaj mleko dete!
še je čas.
Morda boš ti razsvetilo glave
norcem,
Id vladajo,
in tistim,
ki vanje verujejo.
BESEDA
" :: * lil "i ' '
MLADIH
V11 je res takšna?
Spoštovano uredništvo,
tokrat se prvič oglašam s
pismom za Besedo mla-
dih. Rada bi opisala pro-
blem. za katerega želim,
da ga poznajo tudi drugi.
Marlenko sem spoznala
pred tremi leti. Bila je ži-
vahna in polna prebuja-
jočega se življenja. Kar
čudila sem se ji. Imela
je samo mater in je žive-
la bolj po zgledu ostalih,
saj se mati z njo ni pre-
več ukvarjala. Skrbeti je
morala za številno druži-
no. Marlenka pa je vseeno
zrasla. Velika je in lepa.
Le njene oči so otožne,
kot bi tožile nad krutim
življenjem.
Pred letom dni je spoz-
nala prijatelja. Dober in
pamten fant je in ima jo
rad. Doma si tega znan-
stva ni upala omeniti ni-
komur. Preveč jo je bilo
strah. Toda vse je prišlo
na dan. Vsa njena skrita
ljubezen, v globini srca
skovane misli in vsi nje-
ni tako smešno sestavlje-
ni, vendar lepi načrti.
Začeli so jo obsojati,
ona pa se je spraševala-
zakaj mora biti tako ne-
srečna. Odgovor so bile
običajno le solze. »Poro-
či se! Šama si služi kruh!
Izgini! V zavod te bomo
dali, saj še nisi polnolet-
na.« s takimi besedami so
jo preganjali in ji očitali
ša marsikaj drugega. Ob
teh besedah jo je zgrabi-
lo pri srcu. Stekla je v so-
bo in tam jokala. Mislila
je, da jok najbolj poma-
ga.
Fant pa jo ima vseeno
rad. Tudi Marlenka njega,
čeprav bi to drugi radi
preprečili. Doma pa mora
trpeti in poslušati obtož-
be, katere pa glede na to,
da skorajda ni več otrok,
ne zasluži.
čeprav nisem mehkega
srca, mi je vseeno tekla
solza po obrazu, ko mi je
pripovedovala to zgodbo.
Ob tem zopet ponav-
ljam že stokrat napisano
vprašanje: Ali nas starejši
res ne morejo razumeti?
Ali mora biti Marlenka
res žrtev nepravilnega
ravnanja? Ali je res tak-
šna, da zasluži mesto v
zavodu?
Ne, ni takšna! Sai je v
gimnaziji pridna dijaki-
nja. Saj vendar ne poha-
ja po ulicah in ne pono-
čuje.
Žalostna je ta zgodba.
Pa ne samo zaradi pripo-
vedovanja. marveč zaradi
stvarnosti. Sprašujem se.
ali bomo mladi svloh kd :]
dočakali razumevanje sta-
rejših9 Sklepam, da se
starejši in mladi ne bo-
mo nikoli razumeli Te-
mu je kriva njihova in na-
ša tako različna mladost.
In kdo je zares kriv? Tež-
ko je valiti krivdo na dru-
gega, zato mlada srca ra-
je molčijo :. .
MILENA ŠARLAH

Ivo Potočnik
Rojen 1945. leta
Komercialist
Predsednik aktiva ZM
Tehnomercator Celje
»Naša mladinska orga-
nizacija dela v težkih po-
gojih zaradi razdroblje-
nosti poslovalnic in delje-
nega delovnega časa. Niti
dopoldne niti popoldne se
ne moremo sestati. Edino
sobota popoldne je čas,
ko lahko organiziramo se-
stanek vsega aktiva, odbor
pa se sestane tudi ob dru-
gih dneh.«
»Kakšna je vloga mla-
dinske organizacije v pod-
jetju?«
»žal, moram reči, da
mladinska organizacija
prav tako kot sindikat iz-
gublja na svojem pomenu.
Namreč težko je, da funk-
cionarji sindikata, ZK ali
ZM vedno »gonimo« isto.
Zato mladinska organiza-
cija sama kot takšna nima
neke posebne vloge. Res
pa nam je uspelo vključiti
v samoupravne organe in
komisije precej mladih.«
»Tisti, ki se resnično za-
nimajo za razvoj podjetja,
to so tisti, ki imajo važ-
nejša delovna mesta, se
vsekakor zanimajo in
mnogo prispevajo.«
»Doma si s Planine in
si dalj časa živel v inter-
natu. Kakšno je bilo to
življenje?«
»Bil sem v Domu stro-
kovnih šol Vere Šlandrove
v Celju in ne morem reči
ničesar slabega, celo lepo
smo živeli v internatu.
Imeli smo razne krožke,
boljši učenci so pomagali
slabšim pri učenju. Skrat-
ka lepo je bilo.«
»Kot trgovec in mladin-
ski aktivist spoznaš veliko
ljudi. Kaj mladim in sta-
rim najbolj zameriš?«
»Težko je povedati, ker
je veliko takšnih stvari.
Najbolj se jezim na tiste
mlade, ki jim pravimo hu-
ligani, ker s svojim počet-
|em mečejo slabo luč na
vso mladino. Pri starejših
se mi ne zdi v redu to,
da ne upoštevajo in ne ra-
I zumejo mladega člaveka.
\ Nekdo, ki je končal šolo
' in mu pripada ustrezno
delovno mesto, ga ne mo-
re dobiti, ker starejši ne
zaupajo njegovi mladosti.
Tako je tudi v mojem
primeru.«
»Kljub vsem razpravam
o konfliktu med staro in
mlado generacijo, ali mi-
sliš, da ta obstaja?«
»Vsekakor se stari in
mladi spoprimemo pred-
vsem pri nazorih, pri raz-
ličnem gledanju na razna
dogajanja. Starejši žal pre-
malo poznajo mlade, ki
drugače živijo v tem razgi-
banem času, kot je bilo
nekoč.«
»Delaš kot prodajalec.
Je veliko kupcev nevljud-
nih?«
»Veliko ravno ne, so pa
lekateri zelo nevljudni,
fcar me zaboli posebno, Če
sem bil sam zelo vljuden.
Pežko je človeku poslušati
razne vzdevke.«
»Tvoja želja za prihod-
nost?«
»Visoka izobrazba.«
M. SENICAR
Darja Jazbec
Najlepša je misel, da sem živa
Najlepša je misel, da sem živa.
Ljudje smo tako srečni!
Živimo.
Življenje ni delo usode!
To je naše delo.
Mi smo tisti, ki sejemo,
mi žanjemo in delamo kruh,
mi delamo papir in beremo knjige.
Mi delamo turbine
in kupujemo svečke le še
za dan mrtvih.
Mi spuščamo v vesolje rakete
in upamo, da bomo osvojili Venero.
Mi, ljudje!
Res, lepa je misel, da sem človek!
človek ima žulje od srpa in sekire,
človek se iz knjig nauči delati vojno,
človek umira za rakom,
človek..'.
(Je še lepa misel, da sem človek?)
Res, lepa je misel, da sem žim!
Prosta delovna mesta
Komunalni zavod za zapo-
slovanje v Celju sporoča, da
so prosta naslednja delovna
mesta:
1.	Cinkarna Celje, 1 ekono-
mista — šefa odd. za razi-
skavo tržišča z znan jem'tuje-
ga jezika, višjo izobrazbo in
petletno prakso, stanovanja
ni.
Pet diplomiranih inženir-
jev metalurgov z visoko izo-
brazbo in 2—5 letno prakso,
samska stanovanja zagotov-
ljena.
Dve stenodaktilografki z
znanjem angleškega jezika, s
poklicno šolo, brez prakse,
stanovanja ni.
Dva dipl. in. strojn. za de-
lo na novih investicijah, z vi-
soko izobrazbo in dveletno
prakso, samska stanovanja.
Enega ofset strojnika s
specializacijo v inozemstvu,
s poklicno šolo, brez prakse,
samsko stanovanje
Dvajset delavcev z urejeno
vojaščino, nekvalificiranih,
brez prakse, samska stanova-
nja zagotovljena.
2.	Železarna Store, enega
varilca, kvalificiranega, brez
prakse, samsko stanovanje
zagotovljeno.
3.	Ingrad Celje za počitni-
ški dom Piran, eno kuharico
s poklicno šolo in dveletno
prakso, samsko stanovanje.
4.	Tovarna Aero Celje, ene-
ga ind. oblikovalca — gra-
fika s poklicno šolo, brez
prakse, stanovanja ni.
Enega ekonomista — vodja
prodaje, z višjo izobrazbo,
praksa je zaželena, stanova-
nja ni.
Enega dipl. ekonomista
vodja reklame z visoko ia
brazbo, praksa zaželeni
stanovanja ni ali grafika - i
vodja reklame z višjo izobrtu
zbo, praksa zaželena,
novanja ni.
Treh kemijskih tehnikov a
obrat Celje in šentpeter,
srednjo šolo in dveletno pr»
kso, stanovanja ni.	I
5.	Velenšek Mihael — elf
ktroinštalater Celje, Mar:boi
ska 48, enega elektroinštalJ
terja s poklicno šolo, bre;
prakse, stanovanja ni.
6.	Obnova Radeče, štiri;
mizarjev s poklicno sol«
praksa zaželena, samska sts
novanja zagotovljena.
Dveh zidarjev s poklic®
šolo, praksa zaželena, satf
sko stanovanje,
7.	GOP Usluge Polzela, et*
ga vodovodnega inštalaterjJ
s poklicno šolo in petlefe*
prakso, stanovanja ni.
Enega ključavničarja s P*
klicno šolo in petletno pr*
so, stanovanja ni.
Enega klepar, mojstra !
mojstr. izpitom, visoko K**
lificiranega, brez prakse, sta-
novanja ni.
8.	Obrtni center Zarja ^
lec, enega lesnega inženiri'
za vodenje DE lesne galan^
rije Petrovče, z višjo izobtf
zbo, brez prakse, stanovanj'
ni.
9.	Gradbeno podjetje G^
nja Žalec, enega električarj*
z visoko kvalifikacijo in P01
letno prakso, stanovanja
Pet zidarjev s pok1 icno
brez prakse, stanovanja ^
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 18
lnkJič
dovinska
ovesl
108
»jato se je pričelo mučenje, ki je trajalo, kakor je za-
'0 celih 22 ur. Nobeno pero in najbolj živa beseda
^0're opisati trpljenja nesrečne Lucije, žrtve človeške
izprijenega srca, abotnih vraž, ki so zaslepile ljudi,
'^popisne omejenosti onih ljudi, ki so izvrševali krute
stave.
Cesarski sodnik tudi potem, ko je bila druga stopnja
končana, ni izvedel vsega, kar bi rad, in je uka-
Lucijo raztegnejo. Rabelj ji je zvezal na hrbet
potegnil vrv, ki je visela na škripcu izpod stropa,
,ezal roke na vrv, ki je bila napeljana skozi škripec
,e je navijala za klopjo na vreteno. Pripravil je tudi
m kose železa, da ji jih bo obesil na noge, ko bo
lj časa visela na škripcu. Ko je bilo vse pripravljeno,
pomočnik navil vrv, da je potegnil zvezane roke zadaj
.glavo, ki so pokale v sklepih. To so bile peklenske
m iznajdbe samega hudiča. Polnih dvaindvajset ur je
jjlo zverinsko mučenje šibke ženske. Kaj takega tudi
srski sodnik ni doživel v svojem službovanju. Dvain-
y;gt ur je napolnjeval dvorano bolestni krik nesrečne
(e> blazno vpitje in jokanje, klicanje po rešitvi. Smrad
je razširjal po dvorani in medtem je pribijala na dan
Siica«.
Radovedni poslušalci in gledalci iz vseh slojev trga in
Iso v začetku z odobravanjem in zadovoljstvom gle-
mučenje, potem pa jim je jelo presedati. Studilo se
je. Poleg tega pa so bili zmotno prepričani, da po-
ga kljubovati coprnici sam hudič. Začeli so drug za
igim zapuščati grozni kraj. Nazadnje je ostal v dvorani
io še kovač s svojim krdelom somišljenikov, ki pa tudi
j vztrajali do konca.
109
—	Vražje meso, kako je trdo! je dejal Kovač. — Am-
pak martre so pa le pregrde! Jaz ne morem več gledati.
|V In je odšel.
Ljudje so napolnili ves trg s pripovedovanjem o mu-
čenju in drugih dogodkih pri obravnavi; o zločinih, ki jih
je coprnica priznala. Od Pristave do Nove Štifte je vedela
vsa dolina, kaj se godi v gradu.
Možje prisedniki so želeli, da bi bila stvar skoraj kon-
čana in bi se lahko umaknili iz soparnega prostora.
—	Hudičevka noče poginiti! je dejal eden od njih.
Občudovali so njeno trdovratnost in se hkrati jezili
zaradi nje.
Samo cesarski sodnik je ostal hladnokrven; natančno
je izpraševai obtoženko, njeno zmerjanje ga ni doseglo.
Včasih se je Lucija od bolečin onesvestila in so vsi
mislili, da je konec, kakor je bilo marsikatere njenih
prednic, ki je umrla med mučenjem. Toda ko so jo oblili
z vodo, se je zdramila in njena odpornost je oživela.
Lucija je od strašnih bolečin omotena priznala, da je
bila tisto usodno noč v prosu in da je obsodba resnična.
Priznala je, da jo je zapeljala Rusovka že pred leti. Sre-
čala jo je, ko je šla iz Dolenje vasi ter jo povabila na po-
jedino. Tako je prišla na križpota in na Klek, kjer so se
zbirali od vseh strani. Tu je veliki grad, poln moških in
žensk, pa tudi hudih duhov v človeški podobi.
—	Ali si videla tam tudi beneficijata?
—	Da, da, tudi on je bil tam. Med prvimi je sedel.
—	No, vidite, je rekel sodnik zadovoljen prisednikom.
— Moje slutnje so resnične. Prijeli ga bomo.
110
Izclal je biričem tako povelje, da ga primejo. Sodni-
ku je igralo srce, ker mu je šlo vse ko po maslu.
—	In kaj je delal beneficijat? Ali ni plesal in pil?
Natezalnica je pričela delovati in med vpitjem in škri-
panjem z zobmi je bilo konec njene trdovratnosti. Vsega
se je spomnila, kar je bilo sodniku prav.
—	Ali ljudje ne vedo, da je beneficijat coprnik in
velik grešnik?
— Vsi vedo. Le vprašajte ljudi tam okrog Nove Štifte.
Kjerkoli je bival, povsod so vedeli, da je coprnik.
Dobri gospod sodnik bi bil zlobni coprnici skoraj pri-
zanesel nadaljnje mučenje, zakaj njena priznanja so bila
zadostna za izrek jasne sodbe. V treh urah je izvedel o
coprniku beneficijatu take obdolžitve, da bi zagovarjal
njegov zapor proti vsakemu, ki bi očital, da je zaprl du-
hovnika.
Tedaj so se vrnili biriči, ki naj- bi pripeljali benefi-
cirata. V zadregi so molčali.
—	Kje imate coprnika? Zakaj ga niste prijeli?
—	Tiček nam je ušel, je dejal prvi birič. — Doma je
bil. Videli smo ga ob oknu, vdrli smo, pa gnezdo je bilo
že prazno.
—	Zaprl vas bom, tepci ničvredni! se je razjezil so-
dnik. — štirje ste blii, pa vam pred nosom uide!
Omejeni sodnik je bil seveda prepričan, da se je be-
neficijant namazal, spremenil in izginil.
Medtem se je Lucija nekoliko odpočila. Rabelj je od-
nehal in tudi lisice, ki so bile stisnile kosti, so odnehale.
Vrnila se ji je zopet volja do življenja. Ko je iz pripo-
vedovanja biričev spoznala, da se je beneficijat rešil, jo
m
jbšlo srčno veselje. Tedaj je mislila, da je prišel tudi
i trenutek, ko lahko izpriča svojo nedolžnost.
-	Jaz sem nedolžna! je vzkliknila. — Vse, kar sem
edala, je bila laž! Izpustite me!
Sodnik je osupnil, rabelj jo je grdo pogledal in za-
rnjal: — Ali nimaš še dosti? Kleta vlačuga hudičeva!
Odpor coprnice je potrdil sodnika v prepričanju, da
jene/icijanf navzoč, da sta se spoznala in sporazumela
ia ji daje pogum. Misel, da bo beneficijant zmagal in
1 svojo prijateljico, ga je razdražila.
-	Ha, čakaj, trdovratnica! Pa naj ti pomaga!
Namignil je rablju in začelo se je zopet.
Ta ji je vzel noge iz lisic. Roke ji je zvezal na križu,
ji je prizadejalo strašanske bolečine, da je vpila in
la, pa je vendar še vzkliknila: — O, ne boste me!
pojdem domov!
Rabelj je potegnil kavelj, ki ga je imel na vrvi, čez
ipec pod stropom in ga zataknil za vezi na rokah.
-	Vse je laž! Vi ste me prisilili, da sem lagala!
-	Sam hudič ji daje potuho. In svojega namestnika
e poslal na pomoč. Tej bomo pokazali, kaj se pravi
i vratno tajiti, je rekel sodnik in namignil rablju.
Vreteno, ki je bilo pritrjeno na tleh za klopjo, se je
brnilo, vrv se je napela in potegnila zvezane roke kvi-
, da so prišle zadaj nad glavo, v sklepih je zamolklo
alo. Vreteno se je vrtelo in vleklo Lucijo vedno Više
roke pod strop. Kričanje nesrečnice je bilo nepopisno,
je visela visoko pod stropom, ji je obesil rabelj na
e železo.
112
V takšnem položaju so vprašali nesrečnico, če svojo
izjavo prekliče.
Upajoč, da se bo s priznanjem rešila bolečin, je zopet
rekla, da je vse resnično, kar je priznala.
Vidite, vendar je priznala!
Tako, je zmagoslavno rekel sodnik in dal rabljem
nova povelja. Pomočnik je spustil vreteno, da je reva na-
glo zdrsnila na tla, a takoj je vreteno zopet začel navijati
in dvigati zločinko. Ko je prišla zopet do vrha, je vreteno
odnehalo in nesrečnica je bila zopet na tleh.
Prizor je bil grozen. Nesrečnica je bila nezavestna,
tedaj so jo zopet močili, da je prišla k zavesti .
— Hudič! Sedaj ji pomagaj!
Ko se je Lucija zopet zavedala in opomogla in je slo-
nela na peklenski klopi, je priznala, kako je kuhala točo,
da je nosila žito na Klek itd. Na Kleku je dobila hudob-
nega duha za ljubega. Ime mu je bilo Hanzelj. Obljubila
mu je dušo in zvestobo in ga je spoznala za svojega go-
spoda. S parklji jo je prasnil po plečih, da ji je pritekla
kri in z njeno krvjo jo je zapisal s svoje bukve.
Sodnik je hotel vedeti, kaj sta počela s Hanzljem. Po-
lagal ji je na jezik priznanja, ki so se nesrečnici gabila.
Sodnik je bil ponosen na vse ostudne domisleke, po-
rojene v njegovi votli glavi. Z natezalnico je pomagal Lu-
cijinem spominu in že je ukazal kuhati smolo in greti
klešče, da bi ji rabelj trgal meso z živega telesa.
Kolikor so se spominjali, ni še nobena coprnica klju-
bovala toliko časa, nobena ni bila tako dolgo živa na
113
natezalnici in vsi so bili prepričani, da ne vztraja iz last-
nih moči, ampak da ji pomaga njen satan. Sodnik je dol-
žil beneficijata.
»O, kako bi ga tri!«
—	Pa naj poskusi njegova varovanka!
Uporabiti je hotel še najhujša mučenja, ki jih dovo-
ljuje postava, toda Lucijine moči so bile pri kraju, volja
strta. Njen život je bil ena sama bolečina, njeni čuti niso
več delovali, samo nerazumljivo stokanje je prihajalo iz
nje, ki je oznanjalo, da še živi.
Rabelj je naznanil, da ni več zmožna mučenja in da
gre h koncu.
—	Konec! je rekel sodnik z nekako nejevoljo, pa ven-
dar zmagovalno in je vstal.
Za njim so vstali tudi drugi, vsi utrujeni in zaspani,
zakaj obravnava je trajala noč in dan, polnih dvaindvajset
ud, česar še nihče ni pomnil.
—	Ta nas je pa utrudila.
Coprnico so biriči odnesli v ječo.
PRAVIČNIK NA BEGU
Mihael Lamut je bil tiste dni od razburjenja nespo-
soben za vsako delo. Misel, da bi se dal prijeti in bi se z
zverinskim sodnikom pogledal iz oči v oči v sodni dvo-
rani, ga tudi potem ni pustila, ko je dobil od gospoda
114
^ijakona pismeno naročilo, naj takoj beži, ker je ruje-
0 življenje v nevarnosti.
Premišljal je, delal načrte za primer, če ga primejo.
' obedovati ni šel. Mahal je z desnico in govoril:
"čakaj, norec obsedeni, trinoški zločinec v obleki ce-
lega sodnika, jaz ti pokažem! O, ne bojim se te,
frojih rabljev ne natezalnice! Norec domišljavi! Povem
k si podel brezvestnež, ki z natezalnico izsiljuješ pri-
nje svojih žrtev. Posvetil bom v to tvojo neumno bučo,
*	bo svet zakrohotal, ko bo videl neznansko praznino!
naj bo sodnik!«
Tako je beneficijat postal pogumen. A vmes so se
^r oglašali še drugi glasovi. »Nič ne boš opravil.
^o te vržejo. Sodili ti bodo. Obsojen boš, izgubljen si.
i! Rablja se ogni in natezalnice!«
!1Koga se pa bojim? Kdo mi pa kaj more?«
® pogumom je hotel udušiti grozeče glasove.
KJlej, vsi ti svetujejo — beži! zate se boje in te svare.
To so previdne glave. Beži! Beži!«
Strahopetci, zajci so. Pastir se tudi volka ne boji.«
boj ga je utrudil kakor še nobeno telesno delo.
je, da Lucije ne more rešiti; da je grmada že pri-
dna. Vročina je kar puhtela iz njega,
^del se je na stol. Tedaj pa so se nenadoma odprla
*	in v sobo je planila Polonca.
^ Bežite! Bežite, gospod, hitro, da vas ne zalotijo!
> Kaj je Polonca?
Stirji gredo, štirje biriči. Bežite! Vklenili vas bodo.
^osiia ga je in ga vlekla k vratom.
115
—	Kaj sem pa naredil?
—	Gospod, nič, nič. Vsi vemo, da nič. Pa vendar be-
žite! V Sušje bežite! Pri Betičnih se skrijte, pri mojem
bratu. Lepo vas prosim, ubogajte me! Tudi drugi tako
pravijo.
—	Ti si neumna. Kaj mi pa morejo?
—	Vsak hip bodo tukaj! Lejte jih, štirje so! Od Jur-
jevice gredo.	•
Kazala mu je skozi okno, koder se je videlo proti Jur-
jevici, kjer je videla prihajati biriče.
Beneficijat se je ozrl in jih tudi ugledal. Obšla ga
je nejevolja.
—	Torej vidite, da je res. Rešite se! šitrje so!
Strah in obup je izražal njen proseči glas. Oči so pro-
sile in roke je sklenila, da bi pripravila gospoda na beg.
On pa je dejal:
—	Pa naj pridejo! Jaz ne grem nikamor od tod!
V trmi, ki jo je izražal njegov glas, je Polonca spo-
znala, da je vsaka njena beseda zastonj.
—	še kesaili se boste, je rekla v joku in šla ter ga
pustila. ,
Zdramila je vso hišo. Gospodinji, ki je bila benefici-
jatova sorodnica, je na kratko razložila, v kakšni nevar-
nosti je gospod, ako se takoj ne reši. In takoj je bila po-
konci gospodinja, dekla in cerkovnik, ki je bil obenem
hlapec, in so odšli v gospodovo sobo.
—	Bežite! Bežite! Skrijte se!
Polonca je zapustila hišo in hlapec je za njo zapahnil
vrata. Vse je bilo brez glave, prosilo in vpilo je in tekalo
116
sem ter tja. Gospod se ni dal premakniti, in ker se niso
dali pomiriti, jih je zopodil iz sobe in zaklenil vrata.
Polonca je šla biričem naproti. Med njimi je bil Ša-
mut. Dobrega srca in usmiljen, ne tak, kakor drugi. Ta
ji je bil prišel k Miklovim povedat, da gredo po gospoda.
O, kako se je ustrašila! Rekla mu je, naj gredo počasi,
naj se obotavljajo, naj pridejo prej pit k Miklovim preden
gredo k Novi Štifti. Miklovega očeta je v naglici prosila,
naj da biričem vina, da bo že odslužila zapitek, in potem
je zdirjala proti Novi Štifti.
Zdaj je bila nejevoljna, ko je videla, kako je njena
skrb brezuspešna in ves trud zaman, ko gospod sam sebi
noče dobro. Saj ne more Lucije več rešiti. Vsaj sebi naj
pomaga. Pa vendar ga ni zapustila; še vedno je hotela,
da se reši. Pod hribom je srečala biriče.
—	I, kam pa greste? jih je vprašala, da bi jih zaplela
v pogovor in jih zadržala.
—	Ni treba, da vsako ženšče ve, kam gremo, jo je za-
vrnil prvi.
—	Na božjo pot greste, pa vas je sram povedati, ko-
štruni biriški! Potrebni pa ste je!
—	Greš ti z božje poti? jo je vprašal Šamut in stopil
k njej.
—	Dostikrat sem že šla in nič me ni sram.
Stopila je nekoliko na stran in potegnila šamuta k
sebi.
—	So pa stvari samo za naju, je rekel šamut in stopil
za njo. — Kar pustite naju!
—	Ampak na poti morata ostati, je dejal prvi birič.
TEDNIK, 8. JUNIJ 1967 19
Trgovko podjetje s tehničnim blagom na veliko in maiu
Tehno-nercator
Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča
■iV poslovalnici »Plastika« v Stane um ulici štev. 13 vam nudimo ^
stalne zaloge plaščev za kolesa, mopede, motorje, osebne in tovoj^
avtomobile tudi pestro izbiro vseh vrst oblog za tla (podolit, likoijt
stragulo, topli pod), eval, lesomal in plastične plošče, vse vrste cevj'
skai itd.
Pravkar pa smo prejeli iz uvoza pestro izbiro zidnih tapet.
Pridite in se prepričajte o kompletaosti naših asortimemtov.«
UMOR V GROBNICI
KRIMINALNI ROMAN 15
»Je biLo morda videti, da bi nameraval nekaj po-
sebnega?«
»Da, res je bilo. Toda nisem mogel uvideti, kje bi
mogel narediti kakšno škodo. Saj poznate Islingtonov
sistem. Dekleta opravijo vse' raziskave za pisce in
zgodbe, kio opravijo pisci svoje delo, pridejo spet v
roke dekletom, da jih ta podrobno pregledajo in pre-
verijo vsa dejstva. Nobena zgodba ne gre v tisk, do-
kler katera izmed deklet ni nad vsako besedo napravila
odobrilnega znaka. Celo lastna imena primerjajo s
črkovanjem in jih označijo z rdečim v dokaz, da so
jih preverili v uradnem viru. Imel sem občutek, da
namerava izkoristiti moč NOVIC za neko svojo za-
misel, vendar sem bil prepričan, da ga bo sistem po-
razil.«
»Potem niste posvarili Islingtona?«
»Nisem mislil, da bi bilo to potrebno.«
»Kaj vas je obvezovalo do tega mladeniča?«
»Vedel je nekaj, o mojem zasebnem življenju, za
kar bi mi ne bilo ljubo, če bi se razvedelo. Grozil mi
je, da bo o tem raztrobil po mestu.«
»Kaj je bilo to?«'
Hallam je zardel in vljudnostna maska je zdrsnila
z njegovega obraza. »To,« je dejal mračno, »ni bi-
stveno.«
»Bojim se, da je, gospod Hallam.«
»Dam vam svojo besedo, da ni.«
»Vi ne morete presoditi, kam ali kje se kaj ujema.«
Toda Hallam je bil trmast in preden se je odločil,
da bi skoraj kaj po-vedal, je moral inšpektor dokazo-
vati, kaiko nujno je za raziskavo, če bo vedel vsatj dej-
stva, s katerimi je Quimby izsiljeval Hallama.
»To ne more biti nekaj takšnega, kar bi vedelo
dosti ljudi,« je razlagal. »Ce bi to ljudje vedeli, bi vas
ne skrbela zaradi njegovih groženj. In prav zaradi
tega bi to moglo biti vodilo k rešitvi, kdo je bil
Quimby, od kod je prišel in morda celo, kaj je na-
meraval.«
»Kaj ne plovete s sumničenji v napačno smer?« je
vprašal Hallam. Bilo je očitno, da se še vedno skuša
izogniti odgovoru.
»Ona ni morilka.«
»Toda lahko bi nam dala dragocene informacije o
tem, kako je Quimby zvedel, kaj se dogaja med vama.
Kdo je?«
»Žal mi je, inšpektor.« Hallam je bil spet neoma-
jen v svoji samozavesti. »V teh rečeh še vedno veljajo
nekatera načela. Ne morem vam povedati njenega ime-
na. Lahko jo vprašam, če je karkoli, kar bi vam moglo
koristiti. Povedala mi bo in jaz bom sporočil vam.
Toliko vam obljubim, toda nič več.«
Inšpektor je prikimal in se iznenada odločil, da
prekine razgovor. »V redu,« je dejal. »To bi bilo vse.
Samo še nekaj. Kje ste srečali tega Quimbyja? Kdo
vam ga je predstavil?«
»Sam se mi je predstavil nekega večera v Madison
Square Garaenu. Bilo je zadnji večer tekmovanja za
zmagovalca v težki kategoriji.«
»Si je omislil seznanjenje po ovinkih?«
»Komaj,« je odvrnil Hallam s prisiljenim nasme-
škom. »Enostavno se je predstavil in se nemudoma
lotil bistva stvari. Povedal mi je naravnost, kaj ve in
kaj hoče.«
»Hvala,« inšpektor se je namenil iz sobe.
»Samo trenutek,« ga je zaustavil Hallam. »še na-
jin dogovor velja, četudi sem odklonil, da bi izdal
damo?«
»Seveda. Obvestil vas bom,/preden bom o tem s
kom spregovoril. Mislim, da lahko najdem damo tudi,
ne da bi mi vi pomagali. Ce pa je ne bi mogel najti
in bi jo potreboval, vas bom znova poprosil za njeno
ime.«
Zapustila sva Hallama, ki ni kazal nikakršnega
olajšanja ob inšpektorjevi pogojni obljubi, da bo va-
roval skrivnost. Toda že v naslednjih minutah sem
skoraj pozabil Travisa Hallama in njegovo vljudno
zadržanost. Prišla sva k Allistairu Griggsu, ki je poka-
zal nenavadno veliko pripravljenost za sodelovanje. Ko
sva vstopila, je pisal in zato je ležal na trebuhu na
svojem ležalniku. Na tleh je imel kopico papirjev.
Ležal je tako, da so mu glava in roke visele čez rob
ležalnika, kajti tako je lahko pisal in gledal na svoje
čačke. In to so bile zares čačke: velike črke so do-
voljevale samo kakšnih deset do petnajst besed na eni
strani listov, ki jih je tako popisane metal po podu
na stran.
Pozdravil naju je z zamahom svoje široke dlani in
ne da bi dokončal stavek, nama je zaklical »dobrodo-
šla« ter dvignil svoje težko telo z ležalnika.
»če so mladeniča umorili, potem — vsaj tako mi-
slim — vas ne bi smelo zanimati, kakšne namere je
imel Quimby, temveč kakšne namere je imel njegov
morilec.«
»Prav imate,« se mu je nasmehnil Schmitty. »Ci-
sto tako. V bistvu se vedno zanimamo za namere mo-
rilca, toda če človek vidi množico umorjenih, se pri
tem tudi marsičesa nauči. Zelo malo nedolžnih umorijo.
Primeri se že tu in tam — pomota morda ali početje
kakšnega blazneža — toda tudi takrat si zelo dobro
pomagamo, če vemo odgovore na vsa vprašanja, skrat-
ka, če vemo vse, kar je mogoče vedeti o umorjenem.
Blaznež umori nedolžnega zato, ker je storil ali počel
nekaj takega, kar v njegovih neuravnanih možganih
vzbuja videz krivičnega. V takih primerih je lahko
neko povsem običajno, nenapadalno dejanje ključ vse-
ga primera. Podobno je z umorom po pomoti. Pomote
niso enostavno naključje. Morda je žrtev podobna ne-
kemu drugemu ali je morda v določenem trenutku na
mestu, kjer bi moral biti nekdo drug. Mnogo stvari
je mogoče zasnovati na početju umorjenega in če je
bil naš mrlič izsiljevalec, je povsem verjeten zaklju-
ček, da ni bilo tako noro, če ga je kdo odstranil in
verjetnost pomote je zelo majhna.«
Hallam se je po sili nasmehnil. »Mislite, da sem
ga ubil, ker me je izsiljeval?«
»To je eden izmed najboljših motivov. Kolikor
manj vem c tem izsiljevanju, toliko bolj verjamem
vanj.«
Hallam je prikimal. Videti je bilo, kako nesmiselno
je, če bi se izmikal, kajti očitno je v mislih pretehtal
upravičenost inšpektorjevih sklepanj. »Da,« je dejal,
»uvidel sem, kaj mislite. V resnici, če se ravnamo po
sodobnih načelih, ni moja skrivnost posebej sramotna.
UlIBEZEN, POLITIK
IN VOHUNSTVO
Ko sta oba ležala nepre-
mično, je Helga slišala klice:
—	Stoj! Stoj! In zopet strele.
Potem so se trije obrazi
sklonili nadnjo; spoznala je
vojake.
Jurij je vse bolj krvavel iz
ust. Vojaki so se posveto-
vali in ga odnesli.
—	Jurij! Jurij! je klicala
za njimi.
Vojaki so jo prenesli v stra-
žarnico, kjer je Jurij ležal na
tleh. Slekli so ga in ga pre-
vili, vendar je kri nezadržno
udarjala skozi obvezo.
Ko so ga prinesli mimo
nje, se je smehljal. — Opro-
sti, Lenočka, je rekel. — Bo-
di srečna.
To je bilo zadnjikrat, da
je slišala njegov glas in vi-
dela njegov nasmešek.
Vojaki so Helgo premestili
v drugo sobo. Pričela je kri-
čati: — Ustrelite me! *
—	To bi ti bilo všeč. Kdo
bi potem povedal, kdo si, ka-
ko se pišeš in kaj si iskala
tu?
Molčala ;e. Bilo jo je strah
—	Jurij! je zaklicala. — Ju-
rij!
—	Prinesite ga vendar, da
bo tiho! je rekel eden od vo-
jakov.
Dva vojaka sta odšla in se
takoj zopet vrnila. — Ni mo-
goče, tovariš poročnik, je
mrtev.
Kasneje so Helgo prepeljali
v Baku, kjer je zdravnik pre-
gledal njeno rano in jo pre-
vil. Potem so prišli trije mož-
je v civilu. Zasliševali so jo
in jo obdolžili, da je špijon-
ka. Helga je teden dni mol-
čala. Kaj naj bi naredili z
njo, ki bo skoraj rodila? Ta-
ko vsaj ne bo obremenila
Andreja.
Nekega dne je prišel v
spremstvu dveh stražarjev
Andrej.
Helga je planila v jok, kaj-
ti bil je zelo spremenjen, ne-
obrit in upadlih lic. — Le-
nočka, je rekel, — nič se ne
boj. Vse bomo pojasnili.
Stražarja sta Andreja zopet
odpeljala, Helgo pa je zasli-
ševal raziskovalni sodnik
Bovoermann.
—	16. septembra ste hoteli
z dvema nemškima inženir-
jema in nekim tretjim
perzijsko mejo.
—	Ne, je rekla, — bili
na lovu.
—	V vašem stanju o
ni mogoče na lov! Sftrj j
kasneje je prišel iz Mo$\
vaš mož in vam je sledi|
svojim voznikom. Tudi o*
hotel čez mejo.
—	Ni res. Moj mož je
polnoma nedolžen.
—	To bomo videli. Na
z besedo! Za koga ste dei
Za Američanekajne?
—	Bili smo na lovu, fco
stražarji pričeli streljati
nas.
■PzLotriSl*
SODOBNA UREDITEV
NIZKE CENE
—	Od kdaj hodijo nev
raketni inženirji na lot
meji?
—	Vem, da je to prepc
dano ...	j
—	Tako. In kdo je bil t
ji mož?
—	Moj prijatelj iz Lernl
ga.	]
—	Njegovo ime?	J
—	Sokolenko.
Boivermann ji je poki
pismo, ki ga je pisala i
dreju: »Ljubi Andrej, mon
proč. če te bodo Jcaj vj>
šali, jim povej, da sem st
izneverila z Jurijem.« 1
—	Je bil to on?
—	Da. Jurij Sokolenko.
—	In z njim ste hoteli i"
ti odnose? Z njim ste hot
čez mejo?
—	Ne. Kasneje sem hott
z njim v Ukrajino.
Kljub protestom občanov v Šempetru in okolici je ŽTP
Maribor ukinilo tovorno postajo v Šempetru. Tako sta
ostali le dve tovorni postaji v tem delu Savinjske: v
Žalcu in na Polzeli. Posnetek prikazuje nakladanje ob-
račalnikov za seno, proizvodov šempetrskega Agroser-
visa. zadnjega transporta na tovorni postaji v Šempe-
tru. (Foto: V vb; hal)
O atomskih toplicah v Harinih Zlakah pri Podčetrtku
je bilo prelito že mnogo tiskarskega črnila. Medtem
ko se znanstveniki ubadajo z analizami o vrednosti to-
plic, prvi kopalci pridno namakajo svoja razbolela te-
lesa. Lani zgrajen most čez Sotlo je voda odnesla, zdaj
grade cesto do toplic s te strani. Potrebno bo urediti
še sanitarije. (Foto: Sever)
S sredstvi, ki so jih v glavnem prispevali občan1
Kozjanskega, grade v Kozjem nov gasilski dom. Le>
ga bodo dogradili do strehe, prihodnje leto pa nap11
Po dograditvi nove šole je to druga največja akO
marljivih prebivalcev tega področja. Posnetek prik^
je delavca pri gradnji in pa del prostorov nove ^
(Foto: J. Sever)
ledni k
TEDNIK Uredništvo in uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Orejuje urednišsj odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HRIBAR - ca^
ie ustanovil okrajni odbor SZDL Celje Izhajaj je kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948—1950) aato kot »Savinjski vestnlk (1950—I95j'
od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje Laško. Mozirje, Slovenske Konjice Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in
TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja Zavod za informativno službo Celje Tisk in fclišeii CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena posamezna številka 50 par <50 starih 0
ipfnn nrro^ntns 20 novih '2 000 starih) din polletna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 ( 4000) Tekoči račun: 507 3 223 TFIJTPONI Uredništvo- 23 69 mali oelasi in
nine 31-05 ekonomska propaganda 30 85 Radio Celje 20 09