Domoznanstvo kranjske vojvodine.*) Spisal Iv. Lapajne. (Dalje.) Naredbe cesarja Avgusta, ki je premagane rajše ohranil, kakor uničil, in strogost cesarja Tiberja sta dala provincijarn dosta varnosti. Skozi 210 let (od 30. 1. pr. Kr. (zmaga Oktavijanova) do M. Avrelijeve snirti, 1. 180. p. Kr.) je bilo komaj 10 slabih vladarskih let (4 Kaligulovih in 6 Neronovih). Riraska uprava je bila po ceni; višji uradniki v Rimu so služili brez plače. Državnega dolga ni bilo. Njive in zeiuljišča so se zmerile v letih 44—76 po Kr., razdelile po vrednosti pridelkov, in zemljižčini davek se je odločil na 2^ od dohodkov ter nekaj v naturi. Za pobiranje carine je bil postavljen za Ilirijo posebni kupčijski grof (comes comraerciorum) s svojimi podložnimi uradniki (stationarii in publicani). Carinska postaja je bila na Trojanah (Adrante) kot pri vhodu v Italijo. Kranjska je dajala hrabre vojake rimskim legijonora. Kakor druge riraske provincije, tako je bila tudi KraDJska nekoliko utrjena. V bližini Neviodunum-a (Malenice pri Čatežu) je stal tudi grad, ki je branil sovražnikoni pri vhodu v krško dolino; Latobiki so imeli še svojo komando na mestu, kjer je dandanes Trebnje (praetorium Latibicorum.) Rimske ceste so bile izvrstne, jako trdne in za večnost delane, tako, da so jih rabili še v srednjem veku, in da njih ostanke še dandanes dobro zasledujemo. Cez Julijske Alpe sta Julij Cesar in Oktavijan ceste izpeljevala. Iz Italije so riniske ceste vodile čez Oglej (Aquileja), Gradiško (Ponte Sonti), Vipavo-Ajdovščino (Fluvio Fngido), Hrušico (ad Piriun), Logatec (Longatico) in Vrbniko (Naupurtus) v Ljubljano (Eniono), od tukaj čez Trojane na Ptuj, čez Ljubelj na Koroško (Virunium), čez Arcevo (Št. Vid pri Zatičini), Praetorium Latibicorum. Crucium (Razdrto-Groblje pri Št. Jarneju), Neviodunum, Romula (Jesenice pri Mokricah), Quaddrata (Karlovec) v Siscio (Sisek). Cesar Probus je dal po svojih vojakih trte saditi po Panoniji in Posavji. Rudo so v naših krajih kopali siser uže pred Riniljani, a ti so rudarstvo povzdignili. Sledi na rimske rudokope so še v Bohinji (ajdovski grad), pri Mokronogu (ajdovske jame v Pečanji) in pri Moravčah (škofovski hrib). Kupčija in obrt sta cvetela na Kranjskem uže v dobi rimski. Gozdi so dajali les za ladije. Bile so uže zadruge lesnih trgovcev, plovcev in kovačev v Ljubljani. V Italijo so prodajali živino, živalske kože, volno, sukno; iz Italije so dobivali olje, vino. Ljubljanica in Sava ste pospeševali kupčijo med Podunavjem in zgornjo Italijo. Norik in Panonija sta sicer imela keltske stanovalce, a navzela sta se bila precej latinskega jezika in rimskih običajev. V verskem obziru je bila pa velika mešanica. Poleg domačih bogov so častili tudi rimske bogove. Rimljani so Keltom pustili nekoliko od prvotnega bogočastja, le krvave človeške žrtve so jim prepovedali. V Emoni so častili bogove iz jutrovih dežel n. pr. Serapis, Latobiki sirskega Jupitra, drugod solnčnega boga Mithras. Tudi luč krščanske vere je zgodaj zasijala po teh krajih. Verjetno je, da sta uže učenca sv. Marka, sv. Mohor in dijakou Fortunat, razširjevala krščausko vero po sedaDJem Kranjskein. Okoli 1. 284. je umrl v Ljubljani (Eraoni) kot mučenik sv. Pelagij. V 4. stoletji je bila Emona celo škofijski sedež. *) V zadnjem (y 14.) listu pri tem spisu v 16. vrsti od spodaj beri: pod cesarjem Trajanom, ki je bil prvi inozemec (Špaajol) na rimskem prestolu. (Slovanskega rodu je bil Justinijan, cesar v Carigradu v 6. stoletji.) Uredn. S prihodom Huncev v Dacijo (375) prične se viharno preseljevanje narodov. Pri razdelitvi rimske države po Teodozijevi smrti pripadla je naša dežela z zahodno Ilirijo Honoriju. Za tega slabotnega cesarja vodil je mladostni junak zahodnih Gotov Alarik svoje čvrsto ljudstvo skozi Epir, čez Dalmacijo in Liburnijo, čez južno Panonijo v Emono, kjer se je ušatoril. Od tukaj je drl čez Gorenjsko v Norik in združen z gotskim knezom Rhadagais-oni jo je mahal v Italijo, napadel Oglej in premagal Benečijo in Istro. L. 404. gredo panonski vzhodni Goti pod vodstvom Ratigera skozi Eraono v Italijo. Panonija je prišla v začetku 5. stoletja pod oblast Atile, .šibe božje", Norik je pa še ostal pod rimsko oblastjo, in menda tudi Etnona še. Hunski vihar je uničil krasni Oglej (Aquileja) 1. 452. Takrat so hruiueli Hunci čez Julijske Alpe, in Etuona je gotovo čutila hunski strah, če tudi nobeden vir ne poroča, da bi bila takrat razrušena; ostala je še in bila važno središče vojnih in kupčijskih cest, ki so vodile iz Italije in v Italijo. Atilovo dedščino v Panoniji so nastopili vzhodni Goti. L. 476. vzarae Odoakar prestol zadnjemu zahodnemu rimskemu cesarju, Ptujčanu Romulu Avgustulu. (Mati tega cesarja je bila rojena v Ptuji).