L§ jubljaT\5l<4
t? ^?      >      (       i       r       i       .             i_..j___i____.___.___.___¦___¦____i___i___j___i___j____i___i___i____i_
g'x OtOIOlC »(HOIJIOIOIOIO »0»0»OI01P10l'o'VotpBQ»010 X O t O Z O j Q'»'?l <>*i C
bidicioio»o»o»(tioioiOT9f aioioiOifltJtoioioiJioigjO"' *j_i c * 9 ^P*^
-|—i—i—i-
—j—i—i—i—t—r
Leposloven in znanstvert list:
Štev.  3.
V Ljubljani, dne  1. marcija  1895.
Leto XV.
K
aznovani
pasa.
(L.   187*.) Rom;
* I   rav  ti je,  o  Mustaf paša, Da  pokaral te je  sultan ! Ker sovražiš nas Armence, Vselej  braniš samo  Turke. Ves pristransk si  in krivičen ! Kri je tekla že  v potokih, Koder  roka  tvoja sega  — Oh,  armenska kri  nedolžna! . . . Vse pravice  vživaj  Turek, A nobenih  ne Armenec! Moslem sit,   mi  vsak dan  lačni  — T 6 je geslo tvoje kleto ! ,Sultan daleč,  a  visoko Allah  biva  vsevedoči'  — S tem si  vspaval  vest si  črno . . . Motil  si se,  motil  si  se! Ni umrla  še  pravica ! Zdaj   pokaral  te je sultan, In  prestavljen  boš  za  kazen . . . Prav  ti je,  o paša  Mustaf!«
Oh,  kale  ljudstvo  veseli se V Erzerumn  po  vseh cestah ! Po zidovih čita danes Sultanov  na  ves glas ferman : »Paša karan  in  odstavljen!«
»Mustaf karan  in  odstavljen !« Govore po  vseh kavarnah, In razglaša se po cerkvah In  oznanja z minaretov.
m ca.
Vsa armenska omladina Od zanosa skače,  uka; Vesti skoro ni  verjeti  — Mar zgodilo se je čudo ?
Starec mnog še  maje z glavoj, Z glavoj  sivoj  in  —  odkima; Sam gre gledat ferman  beli, Sam na trg  tja gre ga  citat:
»Res je !  Prišla je  osveta ! In  krvnik naš kaznovan je, Hudo karan in premeščen . . . Živel sultan!  Slava, slava!*
V konaku pa,  sredi  mesta, Pir šumi  pri  paši šumeu ; Od tovarišev  poslavlja Žalostnih  se paša  Mustaf. Vsa je polna jih sobana Gostov svetlih,  činovnikov ; Kaj je paš in kajmakanov, Kadijev za dolgoj  mizoj!
Težka,  težka je ločitev In slovesa grenka ura! Gost  vsak stiska paši roko, Govorijo  mu s sočutjem : »Allah  višnji potolaži, Mustaf blagi,  srce tvoje ! On  moči ti  daj,   poguma, Da   preneseš kazen strogo !
i3o
Ivan N. Resman :   Ljubici.
Vsem se smiliš,   vsem  se smiliš Nam,   prijatelj  ljubi stari! I  v  pregnanstvu  pota  tvoja Blagoslavljaj  dobri  Allah!«
Molk  in  žalost . , .  Tukaj,  tamkaj Solza kaka se utrne, Po junaškem steče licu, Kane  v brado,  kane  v brke.
Vstane  paša —  in   lokavo Gostom  svojim se  namuzne; List lisjak jim  čita  tajen . . . Kaj  mu  skrivno piše sultan?
»Ljubi paša,  Mustaf paša!
Ne  zameri ne zameri,
Da pokaral  sem te javno . . .
Mene srce je bolelo! Jaz se  čisto   s taboj  strinjam, Kar  počenjaš,  odobravam ; Sprejmi hvalo  mojo  tiho ! Kaj  Armencev meni  mari, Ako  tudi  vse pobiješ! Toda  —  tisto  ,javno mnenje' Vpilo je,  saj  veš,  in  vpilo, Spravilo me res v zadrego . . O,  pri  bradi  Mohameda ! Kakor preje  še te ljubim. Kaj ne veš,  da:   »vrana  vrani , Naj  stori to  Turek   Turku ?! Pridi v Štambul brez odloga! Ti zaslužiš mesto  višje: Za ministra ti si rojen   — Imenujem te  vezirjem!«
A. Aškerc.
.«?
Naše dekle.
' j   ostoj  in  pome"ni se malo Oj,  dekle ti mlado in  zalo! Kako si   ti krasne rasti, Kot  bila gosposka bi hči . .
In  nedra,  kako  so  kipeča, Kot  mak so  ti usta  rdeča  — Oh,   čtij,  za  poljubček  en  sam Ta  prstanek  zlati  ti  dam !«
Kot roži sta lici  rdeči, Kot zlato  so lasci  blesteči, Oko  ti  kot  demant  žari, In glasek  kot  godba  zveni
SŽ2..
VT^
»»Gospod  vi  iz mesta,  počasi, Ne  dela   tako   se  na   vasi: Nam  prstane zakon zvari  — Poljube ljubezen  deli!««
Ivan N. Resman.
Imel sem ljubi dve —
Xmel sem ljubi dve,                                          Pozabil bom dekle  —
A jedno  sem izgubil.                                      A tebi,  domovina,
Naj   bo,  pa bom  odšle                                   Strce" poklanjam   —  vse,
Srčneje drugo ljubil!                                  Ti ljuba zdaj  — jedina !
L.  Habetov.