YU ISSN 0416-2242 z' N ŠTOVICEK RAZSTAVLJA V počastitev Prešernovega kulturnega paznika so v petek, 3. februarja, v obnovljenem razstavnem salonu Rotovž v Mariboru odprli razstavo del akademskega kiparja in meda-ljerja Vladimira Stovička iz Krškega. Na otvoritvi je mojstra Stovička predstavila kustosinja Meta Gabršek-Prosenc m poudarila, da je Stoviček eden redkih mojstrov, ki zna v svojem delu združiti paktični namen medalje z njenim umetniškim izročilom. V razstavnih prostorih salona je prikazanih okoli sto medalj in plaket in nekaj plastik. Za razstavo, ki bo odprta do 19. decembra, je med Mariborčani veliko zanimanja. Iz prijateljskega Bihača na obisku v CZP Dol, list Sodelovanje v okviru Zleta bratstva in enotnosti se širi Na prijateljskem in informativnem obisku v CZP Dolenjski list se je te dni mudila delegacija novinar-sko-izdajateljske ter radio informativne delovne organizacije „Krajina“ iz Bihača, iz občine, s katero Novo mesto tesno sodeluje v okviru „Zleta bratstva in enotnosti". Sestavljali sojo: direktor Šemsudin Bajrič, glavni in odgovorni urednik „Kraji-ne“ Safet Čurtovič ter novinar Hasan Biščevič. Gostje so se zanimali za delo Dolenjskega lista ter za pota, ki so vodila do njegove - v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi pokrajinskimi listi — izjemno velike naklade in vsesplošne uspešnosti, tudi kar zadeva lastno grafično pripravo. Navržen je bil tudi predlog, da bi pri nadaljnjem širjenju tehnične baze dolenjskega tiskarstva sodelovala tudi „Krajina“, seveda če bi tako kazala obojestranska korist. S predstavniki Dolenjskega lista so se dogovorili tudi za druge oblike nadaljnjega sodelovanja, pisanje prigod-nih reportaž ob občinskih praznikih, za obiske in širšo izmenjavo mnenj. v______________________________y Št. 6 (1487) Leto XXIX NOVO MESTO, četrtek, 9. februarja 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI „ Kandidati za !*, vodilne funkcije :iti predsednika črnomalj->o ske skupščine Niko Požek, predsednika IS Jože Urh DO — _______________ Občinska konferenca SZDL 5 občinski sindikalni svet Lrnonrelj sta na skupni seji 24. januarja obravnavala med dru-Sm tudi evidentirane možne kandidate za vodilne funicije v občini. Predsedstvo OK SZDL Pa je na seji 31. januarja predla-Ealo tele kandidate: za predsednika skupščine občine je evidentiran Niko Požek, za Podpredsednika Jože Kočevar, 23 sekretarja skupščine občine Pa Franc Pavlinič. Za predsednika očinskega izvršnega sveta so predlagali Jožeta Urha. Za predsednika skupščinskega zbora krajevnih skupnosti je Predlagan Anton Troha. Zbor združenega dela naj bi vodil Vasilj Vulič, družbenopolitični zbor pa Janez Dragoš. Na tej seji so predlagali tudi kandidate za predsednike skupščin in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti. Prav tako je predsedstvo' Predlagalo kandidate za vodilne funkcije v republiki in zvezi. O teh predlogih bodo razpravljale predkandidacijske in kandidacijske konference. slabiL Wadnem vrer K0 hladnejše vreme. Posavje ima skupen računalnik — Letos še dva terminala PUST SE JE IZPOVEDAL - Pust, širokoust! Za vse je bil kriv in v sredo z obsodbo pokopan. Z njim smo do naslednjih pustnih dni zakopali tudi pustne šeme in običaje. Od dolenjskih pustnih povork so se menda Gradaški Mački najbolje odrezali. „Brihtna buča“ (na sliki) je seveda naš samoupravni delegat, ki se je s svojo „šajrtgo“, naloženo s kopico samoupravnih sporazumov, sklepov in statistik, odpravil na sejo in se priključil dolgi kači našemljenih voz, ki se je vila prek gradaškega mostu. Pravzaprav pa se tudi v Šentjerneju, Kostanjevici in Mokronogu niso kislo držali. Povsod je bilo veselo in množiča zijal se je nekaterim domislicam do solz nasmejala. Več na 7. strani. (Foto: Janez Pavlin) V petek je sedem delovnih organizacij iz vseh treh posavskih občin v sevniški Lisci podpisalo samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za ustanovitev računalniškega centra. Takšen pristop je nedvomno lep prispevek k smotrnejši izrabi drage računalniške opreme, predvsem pa način za premagovanje pomanjkanja strokovnjakov za taka dela. V Lisci je poleg premajhnega starega stroja postavljen že novi IBM računalnik (sistem 370, model 138), ki omogoča nadaljnje širjenje in tudi daljinsko obdelavo. Po sporazumu znašajo lanske in predvidene letošnje naložbe v center 30 milijonov dinarjev. Levji delež združuje Lisca (50 odst.), krška RIBNICA: KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA IS VIKTOR POGORELC Kot možni kandidat za novega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica je evidentiran Viktor Pogorelc, sedanji sekretar izvršnega sveta občinske skupščine. Dosedanji predsednik France Bojc je, kot smo že poročali, imenovan za direktorja tozda Donit v Sodražici. Celuloza (15 odst.) ostali podpisniki Kovinarska in SOP iz Krškega, Agraria iz Brežic, Stilles in Jugota-nin iz Sevnice prispevajo po 5 odst. udeležbe. Krška temeljna banka je načrt podprla s posojilom 10 milijonov dinarjev. Predsednik koordinacijskega odbora Pavel Krošelj iz Krškega je pred podpisom samoupravnega sporazuma izrekel priznanje družbenopolitičnim organizacijam, svetu posavskih občin, medobčinskemu odboru gospodarske zbornice regije, predvsem pa kolektivu Lisce pri uresničitvi te zamisli. 9 m Ko bo zaživelo delo v temeljnih delegacijah, bo zaživel ves delegatski sistem — Predsednik Marjan Brecelj s sodelavci na obisku v ribniški občini Minuli ponedeljek, 6. februarja, so Ribnico obiskali predsednik ___________________________________________________ skupščine SRS dr. Marjan Brecelj, podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar, predsednik zbora združenega dela skupščine SRS Stefan Nemec, predsednica zbora občin skupščine SRS Mara Žlebnik, generalni sekretar skupščine SRS Jože Pacek, sekretar za informacije Drago Vresnik in šef kabineta predsednika skupščine SRS Gojmir Komar. Gostje iz Ljubljane so z razšiije- jjl nim političnim aktivom občine W ' M Ribnica razpravljali o uresničevanju srednjeročnega programa občine L Ribnica, političnih razmerah v občini, pripravah na volitve delo- v B vanju delegatskega sistema in o ^mk položaju SIS Mm Ko so razpravljali o izkušnjah na področju delovanja delegatskega Jn sistema, so domačini poudarili, da še vedno šepa osnovno in povratno ^ informiranje delovnih ljudi in občanov pa tudi delegatov. Se prepogosto se dogaja,' da je delegat pravzaprav nekdanji odbornik Predsednik skupščine dr. Marjan Brecelj je v razpravi o tem vprašanju med drugim opozoril, da je treba v vse delegacije izvoliti sposobne ljudi, ki bodo svoje dolžnosti uspešno izpolnjevali. Glavni vzrok, da delegatski sistem še ni polno zaživel, je v tem, da se ni uveljavil v bazi, se pravi, da ni še dovolj zaživelo delo temeljnih delegacij. Glavna naloga torej je, uresničiti pravo vlogo delegacije v bazi, pa bo zaživel tudi delegatski sistem.Seveda pa bodo morale delovne in druge organizacije ter njihovi samoupravni organi bolj dosledno in odgovorno izpolnjevati svoje dolžnosti do delegacij in delegatov. Predsednik dr. Marjan Brecelj s spremstvom si je ogledal tudi novi dom JLA ter OZD RIKO Ribnica. V RIKU se je s sodelavci pogovarjal o razvoju te OZD, njenih načrtih pa tudi o delu in izkušnjah družbeno- DR. MARJAN BRECELJ V RIBNICI - Predsednik republiške skupščine dr. Marjan Brecelj je minuli ponedeljek s člani predsedstva skupščine obiskal ribniško občino. Pogo-vaijal se je z ribniškim političnim aktivom, si ogledal Dom JLA - knjižnico, kegljišče in druge prostore — ter organizacijo združenega dela RIKO. (Foto: J. Primc) političnih organizacij, samoupravnih organov in delegacij. J. PRIMC ODPRTO ŠE ZA DRUGE -Novi računalnik v Sevnici namerava vrsta podpisnikov vključiti ne le v enostavno obdelavo podatkov, temveč navezati na sam poslovni proces in načrtovanje. (Foto: Železnik) Center je odprt za nove podpisnike, samoupravne skupnosti in druge organizacije. Le-te bodo ravno tako lahko naročale razne storitve, čeprav ne združujejo denarja za opremo in delo centra. a. Železnik BLANCA: OBVEZNICE V CESTO Krajevna skupnost Blanca je lani ob občinskem referendumu za šolstvo izglasovala še samoprispevek, namenjen posodabljanju cest. V krajevni skupnosti si z vsemi silami prizadevajo posodobiti cesto proti Sevnici, sodelovanje krške občine s svoje strani je zagotovljeno. Vsak dinar je dobrodošel, zato predlagajo, da bi ljudje na območju blanške krajevne skupnosti za to akcijo odstopili tudi obveznice cestnega posojila. SEVNICA: SREČANJE LITERATOV Zveza kulturnih organizacij sevniške občine in občinska konferenca ZSMS prirejata 17. februarja v sevniškem gasilskem domu širše srečanje mladih literatov. V okviru posebnega medrepubliškega sodelovanja deluje 19 občin. V Sevnici naj bi prebrali dela članov Slovenskega doma iz Zagreba, mladih iz Črnomlja, Karlovca in seveda domačinov. Izbor proze in poezije bodo občinstvu predstavili člani sevniške-ga Odra mladih, nameravajo ga izdati tudi v posebni številki Mladega sveta. Skozi Krško čistejša Sava? Zamude pri študijah za varstvo okolja Kolikor bolj se graditev jedrske elektrarne v Krškem preveša v drugo polovico, toliko več vprašanj o varnosti okolja se poraja med občani. Zaradi zamude pri nekaterih pomembnih študijah se še veča nezaupanje, češ kaj če bodo elektrarno zgradili, ne da bi pravočasno uresničili vse varstvene ukrepe. Občinska skupščina v Krškem je prav zaradi zamud opozorila na hitrejše urejanje (Nadaljevanje na 4. strani) TOPLOTA IZ JE NE BO GRELA KRČANOV Jedrska elektrarna v Krškem bo izkoriščala le dobro tretjino toplote iz reaktorja, skoraj dve tretjini pa bosta šli v izgubo. Krški delegat je že v republiški skupščini postavil vprašanje, zakaj ne bi odvečno toploto uporabili za gretje stanovanj. Enako vprašanje so zastavili tudi delegati na zadnji seji občinske skupščine in dobili odgovor, da bi sicer s to toploto lahko ogrevali ne le Krško, ampak ves južni del Slovenije, vendar bi to zahtevalo veliko investicijo. V svetu namreč že začenjajo graditi jedrske elektrarne v kombinacijis toplarnami, medtem ko v Krškem to ni bilo predvideno in zato ogrevanje ne pride v poštev. - HlSA DOSTI IZTIRJENIH MLA- o ŽEPNI TRAKTOR IZ TREBNJEGA Da vse koristne in dobre stvari ne morajo biti drage, je dokazal Pavle Zupančič iz Ponikev pri Trebnjem, ki je „pogruntal“ žepni traktor, ki bo stal samo okoli 20.000 din. Pogovori s proizvajalcem iz Makedonije so v teku, z Zupančičem pa je kramljal tudi Janez Pezelj in napisal prispevek „Žepni traktor iz Trebnjega'.1. V Novih Jaršah pri Ljubljani je prehodni mladinski dom, ki nudi zatočišče in vzgojo mladoletnim prestopnikom, ki so tako iztirjeni, da vsaj v začetku odpove vsaka druga oblika vzgoje. V domu se je mudila tudi naša novinarka Ria Bačer in svoje vtise ter optimizem strnila pod naslovom „Hiša iztirjenih mladosti11. o KMEČKA PALAČA Ce bi Gorenjcu povedali, da je kozolec „toplar“ doma na Dolenjskem, bi severni sosed pozelenel od jeze in namesto enega leta kar dve ne bi dal za pijačo. Pa je res tisto o „toplar-ju“. Milan Markelj se je oglasil pri Jožetu Simončiču v Bistrici pri Mokronogu in zapel hvalnico „toplarju,“ ki mu res ni para. Rezljan in še olepšan je po vrhu. Zato smo ta zapis v seriji „Naši zakladi:11 > imenovali -kar „Kmečkai'Ealača“. * ^ St OJ TI PUSTNI ČAS PRESNETI - Letošnja Salamiada, ki jo je spet organiziral mesarski mojster Ivan Lampe iz Kočevja, je izredno uspela. Udeleženci so enoglasno ugotovili, da je v delovno in politično razgibanih časih potje^na tudj zabava odroma razvedrilo. Ttgn' pa na salaihiadah ne manjka. Več o prireditvi pišemo še na 24v-strani.TFoto: Primc) ........... Prebivalci Kostanjevice in vasi v tej krajevni skupnosti, ne pozabite priti na naše naslednje UREDNIŠTVO V GOSTEH, ki bo jutri ob 17. uri V KOSTANJEVICI v restavraciji „Pod Gorjanci". BAROČNA in kmečka PLASTIKA POSAVJA v SEVNICI Danes ob 18. uri bo Posavski muzej iz Brežic v galeriji v Sevnici odprl razstavo baročne in kmečke plastike Posavja. Razstavo je 1976. leta pripravil Ferdo Serbelj, dosedanji kustus narodnega muzeja v Ljubljani. Predstavljena je že bila v Brežicah in v Dolenjski galeriji v Novem mestu. vrS mestu je na enem izmed SSfT H8 .^jni Poti priku-P0 ustn ^ sicer nimajo velike ali celo nikakršne življenje6 VTec*nost*’ ven(*ar jih organizem nujno potrebuje za Nekako med prvo svetovno vojno so na živalih dokazali S? rUf.n*n’ k* nastopajo v organizmih v sledovih, še prej pa nravi P0.1**11 vitaminov, za življenje potrebnih snovi, kot mvIh • *me samo- Od tedaj naprej se živinorejci povečini živali nj**love8a pomena, zlasti v prehrani visoko donosnih Na srečo so z naravno krmo živali v glavnem dobro preskr- jene z vitamini. Dogodi se le, da včasih pozimi ati proti koncu zin«;, ko so krmljene le s suho krmo, zmanjkuje vitamina A in Pa je pomanjkanje rudnin, kamor štejemo pred-rinV 1J’ f°sfor, magnezij, natrij, kalij, klor, železo, baker, ’ rT?m8an, kobalt, jod, selen in še nekatere. Dolgotrajno teh rudnin pa tudi vitaminov ima za živali hude rudnin pa tudi vitaminov ima za živali hude E?' j spomnimo le na kostolomnico ... lr»vA n? . glede rudnin in vitaminov morajo biti deležne in in n*ce. V mleku, kije vsestransko najbolj bogato hrani-Ul eatno DOVflftm 7Q/l^n ™ n 17mn SC 17.1n- • xv> JV “ “O ---------- r„;“‘ ”uno povsem zadošča za rast mladega organizma, se izlo-mfpir SOrf.zmerno velike količine rudnin in vitaminov. V litru nntroKV enako, kar pomeni, da krava, ki daje veliko mleka, ir ninogo več rudnin in vitaminov v hrani. . .. v doma pridelani krmi rudninskih snovi in vitaminov ni ovoij jih je treba dodajati. V trgovini sta na voljo mešanici ln kostovit, ki ju je treba zlasti živalim, ki veliko dajejo, laiiv i?11 redno pokladati v predpisani količini. Potem je rejec o brez skrbi za zdravje živali, po tej plati seveda. Inž. M. L. — Tovariš direktor, vse vam bom povedal v obraz! Le v dobro vina Že takrat, ko je republiška skupščina sprejemala zakon o vinu, je bilo sprejeto osnovno načelo, da sme vino v prodajo za neposredno porabo samo, če je ustekleničeno. Odprto vino sme na mizo samo izjemno: z njim lahko seve postrežejo vinogradniki sami in gostinci v kjer je bilo pridelano, pa tudi zunaj njega, če izpolnjujejo posebne zahteve. Kakšne so te zahteve, to določa poseben ..pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nestekle-ničenim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom". Ta med drugim določa, da mora gostinec, ki želi prodajati zunaj vinorodnega okoliša določeno vrsto vina, hraniti to vino na hladnem, pri določeni temperaturi, razen tega pa ga mora prodati vsaj 250 litrov na mesec. Primorskim vinogradnikom se zdijo ta določila prestroga, zato so na nedavnem zasedanju republiške skupščine zastavili delegatsko vprašanje, zakaj je tako, zatrjujoč, da bo strogi pravilnik škodoval vinogradništvu. Predstavnik republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ovrgel pripombe, češ da so določila pravilnika strokovno utemeljena in da je le na ta način mogoče zaščititi pivca in kvaliteto vina, kar je tako in tako eden od najvažnejših ciljev vinogradništva samega. Ukrep, ki ga je uvedel pravilnik, je bil nujen, to zatrjujejo zlasti tisti, ki po svoji službeni dolžnosti (inšpektorji) preganjajo iz gostinskih lokalov slabo vino, bolno in z napakami. M. L. Še nič novega Pustimo tokrat ob strani temeljno vprašanje o prihodnosti jugoslovanske avtomobilske industrije, na katero odgovarjajo v Kragujevcu drugače kot v Novem mestu. Vprašanje namreč: ali je bolje razvijati domači avtomobil ali je perspek-tivneje v sodelovanju s svetovnimi tvrdkami, montažo in delitvijo dela obdržati stik z razvojem svetovne avtomobilske industrije. Zaenkrat je jugoslovanski avtomobilski trg še zdaleč nezasičen. Prodaja je zagotovljena prvim in drugim. Toda ali bo tako še dolgo? Računajo, da bo letos primanjkljaj avtomobilov kljub povečani proizvodnji še vedno velik, pa četudi bodo domače tovarne naredile in sestavile 302.000 avtomobilov, kar je nad 60.000 več kot lani. Tudi izbor še dolgo ne bo zado- voljil kupcev, piše v prejšnji številki Ekonomska politika in dodaja, da je v tem trenutku glede sortimenta najskromnejša novomeška Industrija motornih vozil, saj iz domače proizvodnje prodaja en sam tip osebnega avtomobila, R4 - popularno katrco. Ta model namerava IMV izdelovati v t. i. visokoserijski proizvodnji, ki bo učinkovitejša, donosnejša. Zani- llllllllllllllllllllllllllllllll - Poslušaj, dajva se maskirati v neposredna proizvajalca! (Medim uije) iimiiiiiminiiiiii ARHIVSKI POSNETEK: ko so v IMV sestavljali še model R 12 mivo je, da je ta čas katrca že 65 -odstotni jugoslovanski avto, kar pomeni, da je le še ena tretjina nastane v Franciji. Na (že staro) vprašanje, kdaj nameravajo v IMV začeti sestavljati „štirinajstice“, model R 14 TL, kar je bilo napovedano že za lanski avgust, še ni odgovora. Dokler niso znani izvozno - uvozni pogoji, toliko časa tega avtomobila v IMV še ne bodo sestavljali - to je vse, kar ta čas lahko zvedo novinarji. M. L. NOVOST -DRUŽBENI SVETI Dopolnjeni statut občinske skupščine v Krškem dopušča možnost za ustanavljanje družbenih svetov kot posebnih organov za stalno sodelovanje med organi občinske skupščine in družbeno; političnimi organizacijami. Sveti razen tega opravljajo družbeni nadzor nad delom izvršnega sveta in občinsko upravo. Novo mesto prvo - za Beogradom Anketa, ki so jo pred kratkim izvedli sodelavci redakcije ekonomskih informacij Tanjuga, ko so primerjali vrednost kupljene hrane v osemnajstih jugoslovanskih mestih (zraven je tudi Novo mesto), daje še veijetno najbolj natančno sliko, kje in kaj kupujemo najdražje. V košaro so nakupili knih, mleko, sadje, zelenjavo, meso, mast, fižol in čebulo. -s Dobljeni rezultati so presenetljivi, zaradi tako različnih zneskov seveda. Na prvem mestu liste najdražjih mest v Jugoslaviji se je znašel Beograd, kjer je bilo za vsebino košarice treba odšteti 297,10 din, za Dolenjce pa bo zanimivo, da je Novo mesto na tej lestvici na drugem mestu(!). Omenjena košarica v prodajalni (ime ni pomembno) z z maloprodajnimi cenami je veljala natanko 294,15 din. Za Novim mestom so celo takšna mesta kot Zagreb, Ljubljana, Titograd, Niš, Maribor, Reka itd. „V Jugoslaviji na primer ni farmacevtske delovne organizacije, ki bi proizvajala zobno pasto po , domačih' receptih,“ sta povedala na tiskovni konferenci republiškega odbora za izvedbo akcije ,Človek, znanje, produktivnost' vodja odbora Miran Potrč in urednik Komunista Vlajko Krivokapič, ko sta razložila, zakaj se je Komunist odločil za akcijo z naslovom ,Človek, znanje, produktivnost'. Ob uvozu »pameti” Predstavniki desetih novinarskih hiš so nadalje zvedeli tudi za druge letošnje akcije (nadaljevale se bodo: Človek, delo, kultura, Družba in kultura, javne tribune itd.) in uvideli, da je prva najvažnejša. „Zato,“ so poudarili na konferenci, „ker je znanje bilo in bo človeku sredstvo za zagotovitev gospodarske in družbene eksistence, ker je od znanje odvisna produktivnost," in da pojasnimo malce nenavaden uvod k članku, ker je od znanja odvisna tehno logija dela, oziroma uvoz tuje ,pameti', patentov, tuje tehnologije, ki pri nas marsikje prevladuje, kjer ne bi smela. Prvi odmev na novo akcijo je dokazal, da so jo pri nas lepo sprejeli. V večini slovenskih občin so že ustanovili odbore, ki naj bi poskrbeli, da bo akcija kmalu rodila prve sadove. V njih so predstavniki družbenopolitičnih organizacij izvršnih svetov, društev, raziskovalnih skupnosti itd. Najboljši program za uresničitev dobro zamišljene akcije ima celjska skupina. Na tiskovni konferenci je bilo rečeno, da se je združeno delo tako odločilo za novo akcijo, zlasti zato, ker je naša trenutna raven v produktivnosti dela in inovacijah na nizki ravni in se tudi zato družba srečuje z vrsto težav. Zaenkrat so odpovedale k rajevne skupnosti, samoupravne skupnosti in šole, ki se za novo Komu nistovo akcijo (začela se je že v oktobru 1977) še niso dovolj ogrele. J. PEZELJ DOLFNJSKi LIS Kazen za pomor Kolinska in Dana odgovorni za pomor rib v Mirni Sodni mlini meljejo počasi, a vztrajno. Tako je gospodarsko sodišče v Ljubljani prisodilo mirenski Kolinski - tozd Tovarna za predelavo krompirja in „Dani“ kazni za velik pomor rib julija leta 1976. Več kot poldrugo leto odmaknjena morija rib v Mimi je takrat vzbudila veliko ogorčenja. V vodi takrat ni manjkalo poginulih kapitalnih sulcev, klenov in somov, ki so po velikosti presenečali same ribiče. Po prvih ugotovitvah so takrat ribiči ocenili pomor na 10.000 velikih rib. Po ugotovitvah, zapisanih v sodbi, sta tako Kolinska in „Dana“ prekršili predpise o vodah. V tovarni za predelavo krompirja so spuščali v Mimo odpadke krompirja, olupke in fekalije, ne da bi vodili potrebni poslovnik in dnevnik o obratovanju in vzdrževanju čistilnih naprav. Ugotovljeno je bilo tudi to, da sta Kolinska in „Dana“ zgradili cisterno za kurilno olje s prostornino 150 kubi-kov brez vodnogospodarskega soglasja. Brez teh soglasij je „Dana“ zgradila obrat za destilacijo, polnilnico in skladišča, v reko so seveda spuščali škodljive odplake. Kljub čistilni napravi so bile odplake preslabo očiščene. V reki se je zato nabralo preveč organskih snovi in razkrajanje je bilo za ribji živelj smrtonosno. Sodišče je škodo ocenilo na 372.000 dinarjev. Mirenski Kolinski je bila za storjene prekrške odmerjena enotna kazen 40.000 dinarjev, tehničnemu vodji 1.500 dinarjev, „Dani“ 20.000 dinarjev, njenemu vodji investicij pa ravno tako 1.500 dinarjev. Na Mimi imajo v načrtu večjo čistilno napravo že za letos. Samo večja skrb za čisto vodo lahko prepreči podobne pomore. A. ŽELEZNIK Prvič tako na široko Skozi Krško čistejša Sava Več sto mlajših komunistov iz štirih dolenjskih občin bo letos pridobilo osnovno marksistično izobrazbo Medobčinski marksistični izobraževalni center v Novem mestu je že organiziral 3-mesečni seminar, dopisno šolo in več seminarjev. Idejnopolitično izobraževanje članstva ZK je v letošnjem letu deležno prednostne pozornosti. V ta prizadevanja sodi ustanovitev Medobčinskega marksističnega izobraževalnega centra Novo mesto, ki deluje pod okriljem CK ZKS kot neka podaljšana roka Marksističnega centra Ljubljana. V načftu imajo več oblik izobraževanja komunistov, s prvimi pa so že začeli. V Novem mestu se je v prostorih novega doma JLA 30. januarja začel trimesečni seminar za komuniste iz neposredne proizvodnje, ki ga obiskuje 26 slušateljev iz štirih dolenjskih občin. Z delom pa je začela tudi že dopisna šola marksizma. V Novem mestu sta predvidena dva oddelka, sicer pa v Trebnjem, Črnomlju in Metliki po 1 oddelek. Najprej so s to obliko izobraževanja začeli 3. febru- KRŠKO : 5000 DELEGATOV V krški občini se bodo jutri končale kandidacijske konference. V petih največjih krajevnih skupnostih bodo imeli za SIS posebne delegacije, v štirih večjih združene delegacije, v štirih najmanjših krajevnih skupnostih pa splošne delegacije. Razen tega povsod volijo delegacije za zbor krajevnih skupnosti. Za podobno obliko delegacij so se odločili tudi v delovnih organizacijah. V večjih kolektivih izbirajo za SIZ posebne delegacije, v srednje velikih združene, v manjših pa le splošne delegacije. V občini bo izvoljenih trikrat več delegatov kot pri zadnjih volitvah. arja v Trebnjem, kjer imajo 28 kandidatov; 6. februarja v Novem mestu s 50 slušatelji, medtem ko 7. februarja začeti dopisni šoli v Metliki in Črnomlju obiskuje po 30 kandidatov. Do jeseni bodo slušatelji dopisnih šol predelali 9 tem, vsak mesec bomo imeli konsultacijoje z metorji, nato pa se prijavijo k izpitom. Taka oblika izobraževanja je novost, zanimanje zanjo pa je veliko, posebno če upoštevamo, da veliko ljudi že študira na raznih drugih šolah. V sklopu marksističnega središča je predvideno tudi izobraževanje novoizvoljenih sekretarjev osnovnih organizacij ZK Januarja je delo steklo s prvim predavanjem Franca Šetinca, februrja pa bodo poslušali še predavanja o zunanji politiki, o gospodarstvu in o pripravah na volitve. Prav tako so pod okriljem medobčinskega centra občinske politične šole, ki bodo začele s 120-urnim izobraževalnim programom sredi februarja. Tako široko zastavljeno izobraževanje članstva ZK je dobrodošla novost, saj bo letos samo v štirih dolenjskih občinah več sto komunistov pridobilo osnovno marksistično izobrazbo. Ta je nepogrešljiva pri njihovem vsakdanjem delu. R. BAČER (Nadaljevnaje s 1. strani) življenjsko pomembnih vprašanj, kot je na primer zaščita podtalnice in urejanje celotnega vodnogospodarskega območja, pa skrb za to, da hladilne celice ne bi povzročale prevelikega hrupa, da bi se izognili škodljivim toplotnim učinkom in da bi v tem delu Slovenije vendarle tekla čistejša Sava. Strokovnjaki iz jedrske so na zadnji seji občinske skupščine pojasnili delegatom, da so opravili več kot polovico gradbenih del in več kot polovico raziskav in drugih nalog iz lokacijske odločbe, vendar imajo težave z izvajalci in tako kasnijo predvsem s prostorsko in urbanistično ureditvijo. Zagotovili so, da so spoštovali vsa varnostna merila, ki veljajo v ZDA in da je prav v Krškem za varstvo okolja Zbori občanov Od 8. do 11. februarja bodo v črnomaljski občini zbori občanov. Zbori bodo v vseh krajevnih skupnostih in še po vaseh in zaselkih znotraj KS, za katere se bodo odločile krajevne konference SZDL. Računajo, da bodo zbori občanov v več kot 40 krajih. Za zbore so poslali kakih 10.000 vabil. Za boljši jutri na kmetih KZ „Krka" pripravlja strokovne tečaje za kmečke žene — Veliko zanimanja za kuharski tečaj v Mirni peči Tudi kmečka žena ima v teh pustih zimskih dneh nekaj več prostega časa. KZ „Krka“ iz Novega mesta je prav za njih pripravila v krajevnih središčih novomeške občine strokovna predavanja o obdelavi zemlje, Berite »Dolenjski list« SKRB ZA PESTER JEDILNIK — Kmečke žene iz Mime peči so svoje kuharsko znanje dopolnile na enotedenskem tečaju v prostorih šolske kuhinje. (Foto: J. Pavlin) „Samo trije so plačali kazen” širše pojasnilo o obsegu gospodarskih prestopkov in izrečenih kaznih na Dolenjskem Pod gornjim naslovom so bili v prejšnji številki Dolenjskega lista na tretji strani dani v javnost podatki o kaznih, ki naj bi jih v letu 1977 izreklo okrožno gospodarsko sodišče Ljubljana kršiteljem - delovnim organizacijam in odgovornim osebam -iz vseh štirih dolenjskih občin. V članku ni navedeno, kje je avtor črpal podatke, ki so očitno napačni. Zaradi uvodnih pripomb o govoricah, kaj vse se baje do&ja, in pričakovanjih, da kazni padajo kar vsevprek, predvsem pa zaključne mi-sH, da pri bare treh oziroma štirih kaznih v enem letu lahko rečemo „kjer ni tožnika, tudi ni sodnika", sem mnenja, da je nujna nekoliko iz-črpnejša dopolnitev s konkretnimi podatki o obsegu ugotovljenih kršitev in izrečenih kazni za gospodarske prestopke. Prva dva primera (KZ Novo mesto) spadata v pristojnost Medobčinskih inšpekcijskih služb Novo mesto - tržne oziroma sanitarne inšpekcije, za preostala dva (TRIMO in IM V) pa je okrožnemu javnemu tožilstvu vložila ovadbi Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto. Za TRIMO Trebnje je dejansko bila ovadba, omenjena v članku, vložena že v novembru 1975, medtem ko je sodba postala pravnomočna v septembru 1976 (torej se ta primer kršitve sploh ne nanaša na lansko leto). Podatki o številu kršitev in o pravnomočnih sodbah za gospodarske prestopke so na razpolago v Medobčinskih inšpekcijskih službah Novo mesto in v podružnici SDK Novo mesto. Obe inštituciji pokrivata področje štirih dolenjskih občin: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika. V tem prispevku navajam le podatke iz pristojnosti Službe družbenega knjigovodstva (kjer sem zaposlen), vendar poudarjam, da le sodišče lahko dovoli objavo vsebine sodb z imeni kršiteljev, oziroma je v nekaterih izjemnih primerih kot varstveni ukrep celo obvezna objava sodbe v sredstvih javnega obveščanja (kot je npr. bila objavljena sodba okrožnega gospodarskega sodišča Celje v predzadnji številki Dolenjskega lista). Obravnave pred vsemi sodišči so načeloma javne, zato prisotni novi-naiji lahko pišejo o samem poteku in izrečeni sodbi. V lanskem letu smo v dnevniku DELO pogosto zasledili članke, ki so javnost seznanjali tudi s sodbami okrožnih gospodarskih sodišč za gospodarske prestopke. Na žalost pa so ta poročila kot po nekem pravilu objavljena na straneh „čme kronike" in je nepoučen bralec marsikdaj sklepal, da med klasičnim kriminalom (grabež, poneverbe, tatvine, vlomi itd.) in gospodarskimi prestopki ni bistvene razlike. Nekateri novinarji so gospodarske prestopke celo poimenovali ..gospodarski kriminal", kar pa prav gotovo niso. Beseda kriminal pomeni zločinkso delovanje ali hudodelstvo, gospodarski prestopki pa so: (glej TABELA 1) ,,Kršitev pravil o gospodarskem in finančnem poslovanju, ki jih je storila pravna oseba ali njena odgovorna oseba ter so povzročile ali bi lahko povzročile hujše posledice in ki so kot prestopek določene v zakonu." Za gospodarske prestopke se sme predpisati samo denarna kazen, s tem da je obsodba lahko tudi pogojna. Po zakonu so vsi državni organi, organizacije združenega dela, druge izredno veliko napravljeno. „Če bi to spoštovali tudi drugi, bi imeli Krčani čist zrak, čisto vodo in nobenega hrupa,“ so opozorili prisotne na isti seji. Občinska skupščina je izrekla podporo tistim strokovnim službam v jedrski, ki urejajo vse potrebno za varno obratovanje, toda zahtevala je, naj poskrbijo za nekatere stvari, ki bodo posredno vplivale na okolje. Prav zaradi tega je še kako pomembno, da so zafttf vane študije pravočasno naptf vljene, ne pa naknadno, ko \ lahko prišlo do poslabšanj Zdaj je čas, ko v Sloveniji * Hrvaški lahko več storijo * čistejšo Savo. To pa ne zade' samo jedrske, kajti ta bi, k smo slišali, lahko obratoval tudi z zamazano Savo. ' njenem in skupnem interesu P je, da ne zamudimo enkratt priložnosti za čisto savsk vodo. JOŽICA TEPPB^ uporabi umetnih gnojil in semen, sodobni ureditvi stanovanj, uporabi ekonom lonca za kuhanje ter uporabi malih gospodinjskih aparatov. Predavanja so z velikim zanimanjem poslušale že žene v Škocjanu, Straži in Šentjerneju. Pretekli teden so s predavanji končali tudi v Mimi peči, kjer je aktiv kmečkih žena po predavanju pripravil še enotedenski kuharski tečaj. Predavanj tov. Anice Somrak o zdravi prehrani in demonstracije pripravljanja jedi seje udeležilo kar štirideset gospodinj. Milka Kastelic, mentorica aktiva v Mimi peči, je ob tem povedala: „Po prvem predavanju so žene izrazile željo po kuharskem tečaju. Zaradi velikega odziva smo pripravili dve skupini. V petnajstih urah so žene kar precej dopolnile svoje znanje. V načrtu imamo še predavanje o higieni in šiviljski tečaj.“ KZ „Krka“ bo že v tem tednu nadaljevala s predavanji na Grmu pri Novem mestu. TABELA 1 Opis 1976 1977 Vložene ovadbe skupaj 53 29 od tega za kršitve: - zakona o zavarovanju plačil 42 21 - zakona o knjigovodstvu 4 4 - zakona o SDK 3 2 — zakona o prometnem davku 2 2 - Zakona o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka 2 _ Število odgovornih oseb 71 30 KAKŠEN NAJ BO NOVOMEŠKI SIMBOL? VPRAŠANJE CANOM NOVOMEŠ- Želimo najbolj objektivno podobo o tem, kaj je Novo mesto, bolje rečeno: o tem, kaj je za Novo mesto najbolj značilno. Za Ljubljano vemo, da si je ne moremo zamisliti brez gradu, nebotičnika, zmajskega mostu, Tivolija. Ljubljana je tudi srce Slovenije, Ljubljana ima še na tisoče drugih podob. Kaj je po tem vzorcu, ki je seveda samo za primer, značilno za Novo mesto? Je to novomeška tipična zunanja podoba? Je to Krka in mehka dolenjska pokrajina? Kdo drug bo morda menil, da je za Novo mesto najbolj značilna industrija. Poenostavimo: Če bi risali simbol Novega mesta, kaj bi bilo tisto, kar bi vanj vključili Skupščina občine Novo mesto (naročnik) in Aquarius design studio (nosilec naloge) sta se sporazumela za oblikovanje celostne mestne podobe. Namen naloge je pridobiti oblikovalske in ureditvene osnove ter predloge rešitev za mikrourbanistično orpre-mljanje mestnega prostora, za značilno mestno grafično opremo ter opremo mestnih javnih služb. Vse to naj odraža v življenju mesta s svojo pojavnostjo in vsebino značilno „celostno mestno podobo Ena od nalog v tem okviru je grafika mestne uprave, ki pa terja tudi določitev mestnega simbola. Skupščina občine Novo mesto in Aquarius desing studio sta prepričana, da je ta naloga tako pomembna, da že na začetku, že pri ne more brez sodelovanja jav- sugestijah najširšega nostL Vaša razmišljanja nam bodo pomagala pri pripravi programskih izhodišč za izvedbo natečaja, h kateremu želimo pritegniti čim širši in čim kvalitetnejši krog avtorjev in tako priti do ustrezne rešitve novega grafičnega simbola mesta. Predlagajte, razmislite, NovomeSčani, kaj naj bi bilo' v mestnem simbolu! V -L 1 1 Predloge pošljite čimprej, najkasneje pa do 1. 3. 1978, na naslov: Skupščina občine Novo mesto, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Ljubljanska cesta 2. predvsem po njegovi uveljavitvi v letu 1976. Število ugotovljenih posa- Z vsebino pravnomočne sodbe,' atftm ip hiln nravni nsehi irrečC^ samoupravne organizacije in skupnosti dolžni pristojnemu javnemu tožilstvu naznaniti gospodarske prestopke, o katerih so obveščeni ali za katere zvedo kako drugače. Važno je tudi določilo, da kršitev pravil, ki sicer ima znake gospodarskega prestopka, ni gospodarski prestopek, če je ta kršitev majhnega pomena in če ni povzročila škodljivih posledic, ali pa so te samo neznatne, vendar je presoja oziroma uporaba te določbe v izključni pristojnosti javnega tožilstva. V nadaljevanju navajam najprej podatke o številu ugotovljenih kršitev, oziroma ovadb, ki jih je pri pristojnem javnem tožilstvu vložila SDK-podružnica Novo mesto, za pretekli dve leti; (glej TABELA 2) Največkrat je prišlo do kršitve zakona o zavarovanju plačil, in to TABELA 2 Opis Število sodb od tega: oprostilne sodbe pogojne obsodbe obsodilne obsodbe Število obsojenih pravnih oseb (OZD) odgovornih oseb Znesek denarnih kazni din - za pravne osebe (OZD) od tega pogojno - za odgovorne osebe od tega pogojno Najvišja nepogojna kazen - za pravno osebo - za odgovorno osebo Najnižja nepogojna kazen - za pravno osebo - za odgovorno osebo 1976 1977 26 28 5 5 5 . 4 16 • 19 21 22 27 21 641.000 423.000 53.000 51.500 45.300 23.250 3.800 2.950 125.000 60.000 6.000 2.000 3.500 9.500 500 500 meznih kršitev je dejansko veliko večje od števila vloženih ovadb, ker je na podlagi prej omenjenega določila pristojni javni tožilec po posredovanih podatkih odločil, da se vloži ovadba le v primerih, ko je šlo za plačilo preko določenega minimalnega zneska, oziroma je bila zamuda daljša kot dva dni. Iz prejetih pravnomočnih sodb povzemam podatke o sodbah, ki so jih pristojna okrožna gospodarska sodišča izrekla v preteklih dveh letih, s pripombo, da se sodbe deloma nanašajo še na ovadbe iz leta 1975, medtem ko so postopki na podlagi ovadb v zadnjih mesecih leta 1977 še odprti. denarna kazen za gospodarski P* stopek, mora individualni p°^ vodni organ na primeren načii> , osmih dneh od vročitve seznani delavski svet oziroma drug oip upravljanja. Rezultati postopkov pred gosp*? darskimi sodišči torej, vsaj kar se ^ če samih organizacij združenega la oziroma drugih organizacij, skrivnost. Vsekakor je primerno, ^ se na ustrezen način s to problem"3’ tiko občasno seznani tudi širša 'P'1 nost, seveda predvsem z namen o1'1 preventivnega delovanja - da bo pravilnosti in kršitev vedno inanj- . TONE GOLOBI^ podružnica SD* Novo me** pisma in odmevi MARJAN BAUER Čutim dolžnost da napišem nekaj besed v obrambo ženske, o kateri je na neustrezen način pisal Nedeljski dnevnik v zapisu „Dva tisočaka za pet minut laži“. Najtežja krivica je bila tej ženski, ki se nesebično od dne do dne ob vsaki uri razdaja za nas vse, storjena, ko jo je avtorica zapisa uvrstila med vcdeževalke in kofetarice, čeprav ima za seboj 40 let uspešne prakse v zdravstveni službi. Vsi, ki jo poznamo, smo globoko ogorčeni. Mi vemo, kaj pomeni taka ženska v kraju, ki je 15 kilometrov oddaljen od najbližnjega zdravnika. Neštetim je že nudila pomoč in znani so primeri, ko je s hitro prvo pomočjo rešila življenje. Mnogim je prihranila dolgo, utrudljivo in zamudno pot do zdravnika. Kot vem, se do sedaj še niti eden ni pritožil, da „ROJSTVO STARKE 4 JE ZNANO! Zapis „Stoletna starka" iz prve letošnje številke Dolenjskega lista dopolnjujem takole: Starost ročne brizgalne je natanko znana: narejena je bila 1884 v Ljubljani. Naročilo in kupilo jo je PGD Livold pri Kočevju ki je bilo ustanovljeno isto leto. Z brizgalno so livoldski gasilci uspešno gasili številne požare. Med zadnjo vojno je bila brizgalna močno poškodovana, toda gasilci so jo popravili. Leta 1953 je dobilo PGD Livold motorno brizgalno, ročna, vprežna „starka“, pa je bila dodeljena PGD Mozelj, ki je bilo takoj po vojni brez doma in opreme. Z omenjeno brizgalno in drugo opremo je društvo ponovno oživelo. £ g Mozelj IŠČEM INTERNIRANCA Moja prijateljica Jožefa Tinta je že več let naročnica priljubljenega Dolenjskega lista. Čeravno živini v italijanski Gorici, vaš list poznam in upam, da boste ustregli moji želji. Rada bi namreč zvedela za ime in priimek nekega Kočevca, s katerim sva skupaj preživela precej internacijskih dni leta 1944, in sicer v okolici italijanske Brescie. Delali smo v neki trdnjavi pri granatah. V naši skupini je bilo več Slovencev. Ker sem jaz prej odšla, sem za svojim prijateljem izgubila vse sledi. Upam, da se bova s pomočjo vašega časnika našla. ALOJZIJA MARINI, Via Borsica No 7 Gorizia, Italia mu je s svojim deiom škodovala. Žaljiva so tudi namigovanja, češ da ženska že ve, kako se stvari streže, ko je treba izkoristiti lahkovernost ljudi. Prizadeta je upokojenka s solidno pokojnino, vendar živi zelo skromno, ker vse, kar dobi, razdeli med potrebne. Bolniki, osamljeni in zapuščeni, so redno deležni njenih obiskov in pomoči. Čeprav je sama bolna in potrebuje mir, se ob vsaki uri odzove klicu na pomoč. Vsa njena „čarovnija“ je le v tem, da zna k vsakomur stopiti z ljubeznijo, da je njen odnos do vseh globoko človeški. Vprašujem se, ali so vsi, ki so bili deležni njene pomoči, vraževerni? So tudi izobraženci omejeni? Za konec pa še tale nasvet avtorici zapisa: dogodke, o katerih v časopisu pišete, je treba prej preveriti in osvetliti z vseh zornih kotov, če hočete, da boste v delu uspešni in spoštovani. ANGELA GRAHUT Šmaijeta Mm.*«" n,’J "‘"""'".'»'ul' Lastnoročna risba prof. Otorepca je heraldično bistveno napačna, je plagiat (tatvina na področju umetnosti, kraja zamisli), ker je „ukradel“ heraldično napako z moje risbe, ki jo je objavil. Moj „Janez pleterski" gleda zato proč (1 in 2). 3 in gorovje, ne gora ne hrib, to je sodobno „grund“, osnova, temelj! In še enkrat o krškem grbu V najvišji strokovni ustanovi sosednje zvezne dežele Štajerske, v njenem deželnem arhivu je (svetniku pri SAZU prof. Otorepcu dobro znani) doktor heraldične znanosti nadarhivar Purkathofer dal naslednje mnenje: „1. Stari krški pečatnik v Posavskem muzeju je zaradi neke podrobnosti (gibelinska merlatura) prvotni. Živi 500-letni starec ne potrebuje modernega portreta. V osnovnošolski likovnovzgojni tehniki ni spodobno delati otročje („kin Pa naj je v njej gospodaril ».**** Anzle ali Kaferle, /'it* v Gliha, trdnjava zase, zatoni? °rcev> kurirjev in aktivistov . Iz doline so kmetije povezovali kolovozi Blatnega klanca, Stare f°/e m Debenca, kjer so talno taborih partizani • ,let je že minilo, odkar se J končala osvobodilna vojna, pa en so spomini v tistih, ki so jo doživljali, še živi Veliko je vasi, v katerih so živele družine, ki šo že od samega začetka sodelovale v našem uporu. Ena izmed njih je tudi Luko-vek, kjer se je odvijalo organizirano politično delo za OF od 1941 do osvoboditve. V vasi ni bilo sovražnikov, vsi mladi moški pa so odšli v partizane. Samo eden je klonil in se boril na okupatorjevi strani. Komaj nekaj kilometrov od Lukovka pa je vas Stara gora, kjer je bila pri Hrastarčkovih pomembna kurirska javka in zbirališče partizanov. Vsi člani družine, od najstarejšega do najmlajšega, so sodelovali s parti- zani, bodisi da so prenašali pošto ali zbirali razne potrebščine. Hrastar-čkovi fantje so bili vsi v partizanih, eden izmed njih pa je padel na Dobu že 1942, na štefanj dan. Kot za večino takih družin so tudi za to zvedeli domobranci. Kako so ravnali s tistimi, ki so se borili in pomagali pri obnovi domovine? Vojna vihra je trajala že več kot tri leta. V teh letih se je partizanstvo lepo razvilo. Nemci pa tudi po italijanski kapitulaciji niso mirovali. Pri tem so jim pomagali domobranci. Tudi k nam so se širile vesti o domobranski mučilnici pri Sv. Urhu. Ena izmed mnogih postojank je bila tudi na hribu Svete Ane. Tem domobrancem in Nemcem ni ostalo skrito, da so vse družine v Lukovku vključene v osvobodilni boj. Dobro se spominjam, kako so se pri nas na skednju po italijanskem razpadu v času nemške ofenzive oktobra 1943 skrivali s sinom Pavletom aktivisti OF ing. Jože Levstik-Vid, dr. Stane Pavlič, Jože Penca - Dečko, Marko List in Anica, Gorski, Hudalesovi. Jaz sem jim kuhala, hčerka Anica pa jim je v naramnem košu nosila hrano. Ko je ofenziva minila, so se aktivisti razšli na svoje delo. Takih in podobnih primerov je bilo več od leta 1941 do osvoboditve. Preveč bi bilo, da bi govorila o posameznih partizanih, npr. Prijateljevih, saj veš, tistem, ki je danes sodnik, Anici in Milki, ki so bili pri nas tako kot doma. Težišče vsega dela za OF po sinovem odhodu v partizane je vodil pok. oče s pomočjo sosedov Saporja in drugih, po navodilih Hofbeka in rajonskega odbora OF Trebnje. Drugi družinski člani so zbirali hrano in druge potrebščine. Povezani smo bili z mnogimi zaupanja vrednimi ljudmi v vasi Lukovku in drugih okoliških krajih. Redno smo vzdrževali zvezo in se med seboj obveščali. Spominjam se nekega dne v letu 1944, ko je k nam pritekla sosedova d3kle in povedala, da prihajajo v vas domobranci. Tega nismo niti tako resno jemali. Tisti dan smo bili v gozdu. Že pod večer je bilo, ko sem kuhala, mož in hčerke pa so bili v hlevu pri živini Sosedi, ki so pomagali pri delu, so že odšli domov, da opravijo pri živini Pod jablano pred hišo pa so počivali trije kurirji in čakali večera, da bi lahko nadaljevali pot. Kar aaenkrat zaslišim neke glasove, ki prihajajo iz smeri od Sv. Ane. Hitro skočim na dvorišče. Srce mi je zastalo, ko sem zagledala kolono sovražnih vojakov, ki so prijahali proti nam. Moja prva misel je bila obvestiti kurirje, ki so bili na dvorišču. Vsa zasopla sem stekla in zavpila: „Bežite, bežite!'-' Kurirji so z vso naglico pobrali orožje in stekli proti Lipniku, jaz pa sem se umaknila v hišo in si mislila: kar bo, pa bo. Trenutek zatem so bili domobranci že na dvorišču. Nekaj jih je prišlo tudi v hišo. Kričali so: „Kje so partizani? “ Izgovarjali so razne besede, ki jih človek težko ponavlja. Grozili so mojemu možu, da ima v skednju pod slamo skrit mitraljez, katerega so sami podtaknili, da bi moža odgnali in zaprli. Ker tega niso mogli dokazati, so s podtaknjenim mitraljezom klavrno odšli. Dober mesec zatem so ponovno prišli in grozili z bičem. Tedaj so nedaleč od nas v Jagodniku zverinsko pobili aktivista OF Ludvika Kocjančiča in njegovo ženo Pepco. Par dni zatem so odpeljali več ljudi iz naše vasi, med njimi tudi Drago in Nado Hudales, ki sta se vrnila iz zaporov šele po osvoboditvi. Tako je moja mama sklenila utrinek iz vojnih dni PAVLE MIKLIČ DOLEHISKI UST Knjiga—okno v svet Zelo rada berem. Knjiga je najboljša prijateljica, učiteljica in vzgojiteljica. Plemeniti naša čustva, nas oblikuje, vodi v svet znanja. BREDA SLADIC, 4. a Prebral sem veliko knjig, najbolj pa mi je bila všeč „Pod svobodnim soncem11, ki jo je napisal Fran Šaleški Finžgar. Iz knjige sem spoznal življenje starih Slovanov. DUŠAN GORJANEC, 4. a Kadar sem žalostna in osamljena, vzamem v roke knjigo. Vanjo se vživim in pozabim na vse okoli sebe. NATAŠA GOLOB, 5. c Mamica mi večkrat kupi novo knjigo. Na knjige pazim, saj mi veliko pomenijo. Doma jih imam že lepo zbirko; zavite so in zložene v omari. Srce me boli, če vidim učenca, ki grdo ravna s knjigo. MARINKA BARTOLI, 5. c Kadar mi je pusto, se zatečem k svojim prijateljicam knjigam. Nikoli ne samevajo na polici. Zakaj bi se prašile in propadale, ko pa mi toliko povedo.! Sladkoba žvečilnega gumija hitro mine, knjiga pa je večna. VLADKA MERZEL, 8. a (Prvi poganjki, OŠ Milka Šobar-Nataša) Zakaj nisem fant Zakaj nisem fant, se sprašujem vsak dan. Lahko bi počela, kar bi si želela: imela bi dolge lase, bila športnica vneta in se za dvojke učila. Zakaj? A nekaj mi pravi v uho: „Kaj je zdaj to, to ni za dekle, kot si ti! Uči se, da boš odlična in obnašaj se lepo, da ne poreko: Kaj pa je s to? “ A zakaj nisem fant, vse bi, kot fantje, počela, škoda, da nisem fant, res bi bila bolj vesela. DARJA DREVENŠEK, 8. c (Z bregov Krke, OŠ Žužemberk) Poznam te • Tvoj obraz je abeceda, sestavljen je iz črk, črke pa dobro poznam. Ne moreš lagati, izda te govorica oči, trepet mišice, trepet ust. Ne moreš lagati, saj natanko vem, kaj se dogaja v tebi: preberem ti vsako misel, ne moreš zakriti resnice. Ohrani spoštovanje. MARINKA KUMAR, 3. r gimnazije (Mladi v domu, Dom Majde Sile v Novem mestu) Šolska ura Bil je četrtek. Stopim v učilnico za slovenski jezik in premišljujem, kaj bomo danes obravnavali. Premoti me šolski zvonec. Ker tovarišice še ni, je v razredu nemir. Nekateri se lovijo, drugi pretepajo, le nekaj jih piše ali prepisuje domače naloge. Šele ko v razred stopi učiteljica z dnevnikom in redovalnico, se učenci umirijo in sedejo. Tovarišica zapiše manjka- {'oče, nato začne spraševati, 'okliče Martina. Ta stoka in joka, dokler mu tovarišica ne pokaže v klop in zapiše enke. Pokliče še enega učenca. Zagledam se v učiteljico in opazujem njeno novo pričesko, modro obleko in čevlje, ki so mi še posebno všeč. Ozrem se po razredu. Vlasta piše listek Branki in ta ji takoj odgovori. Bojan in Tomaž se pogovarjata o reaktivcih. Tine si podpira glavo, gotovo se sprašuje, zakaj ima slovenščina slovnico. Zdenka in Roman sta pravkar končala tretjo rundo boksa v trebuh. Stanko pregleduje zadnji izvod stripov, pri tem se važno ziblje na stolu, kot da je na konju. Pavlina in Andreja tekmujeta v prerekanju ter si tako bogatita besedni zaklad. Najlepše je Tonetu: glasno smrči. Težko pričakamo konec ure in smo veseli, da ni nič za domačo nalogo. MINKA VRANIČAR, 6. b (Bele breze, OŠ Metlika) Vesela pionirska ura Pri razrednikovi uri smo učenci vsi torbice spraznili in smeje se gledali. Mojca prašek je imela in dežnika dva, Mirko fračko je prinesel, Jani kamna dva. Nadina salama zasmrdela je, Renatini bonboni so že topili se. Pri Miciki smo našli robcev najmanj sto, pri Vidi lepo žogo, le kaj bo pri pouku z njo. In na koncu naše inventure smo spoznali vsi, da odvečna krama v šoli je le za v smeti. IRENA MEDIC, 7. a (Prvi poganjki), OŠ Milka Šobar-Nataša Zakaj sovražim vojno Moji starši so mi pripovedovali, kako so ljudje pod okupatorjevim nasiljem trpeli. Žal mi je za vse, ki morajo tako gone trpeti še danes. IVICA LUŽAR, 11 LET Vojno sovražim, ker uničuje vse in ne prizanaša niti otrokom. Tedaj ni hrane, ne moreš se učiti, otroke ločijo od staršev. GORAZD CVELBAR, 11 LET Vojno sovražim zaradi surovosti sovražnikov. ROBERT GLAVAN, i 1 LET V vojni pade veliko ljudi, tudi otrok. Čeprav še nisem doživela, se je bojim kot večina ljudi. POLONCA JEGLIČj 10 LET Kamenčki, OŠ Smaijeta) m u i ' o«#. iz Šolskih Na srečanju dopisnikov Na deveto republiško srečanje pionirjev dopisnikov sva bili iz Šentjerneja le dve učenki. Do Ljubljane sva se peljali z avtobusom, do Postojne pa z vlakom. Na vlaku je bilo prijetno. Klepetali smo, čeprav se. nismo poznali. Kar žal nam je bilo, ko so zacvilile zavore in smo morali izstopiti. Po malici, ki so jo kuharice OŠ Postojna zares imenitno pripravile, je vsak dobil svojega gostitelja. Moja gostiteljica je bila Nataša Žitko. Bila je prijazna, prijazni pa so bili tudi njeni starši, da sem se počutila kot doma. Ob treh popoldne me je Nataša peljala v šolo, kjer so se zbrali vsi pioniiji dopisniki. Mi, ki pišemo za Pionirski tednik, smo se zbrali ob novinarki Milki Lužnik — Pohar. Povedala je, da bomo pripravili oddajo za vse pionirje dopisnike. Dala nam je tekste, nakar smo pripravili oddajo za radio. Oddaja Čenčarija je bila zelo zanimiva. Najbolj so jo popestrili intervjuji. Dejan je dobro izpeljal pogovor z Božom Kosom, jaz pa malo slabše s pisateljem Jožetom Snojem — stricem Pipo. Kei; mi je dim iz pipe, ki jo je vlekel stric Pipa, sili v oči, kar nisem mogla dobro misliti. Po oddaji smo si ogledali predstavo Pekama Miš-maš, nato pa so nas gostitelji spravili v postelje. Naslednji dan smo si ogledali Črno jamo, kjer so partizani med vojno zažgali in uničili fašistom zaloge bencina.Kap-niki so še zdaj črni. V Postojnski jami nam je bil še zlasti vleč vlakec, s katerim smo se tudi popeljali. Kosilo smo imeli v motelu Proteus. Tam so podelili priznanja in nagrade šolskim glasilom. Priznanje je dobilo tudi naše glasilo. S postojnskimi pionirji pa nas bodo povezovala le še pisma. MATEJA CEKUTA, 6. a (Naša pot, OŠ Šentjernej) Krkovo Ta vas že dolgo let stoji in hiš je tu za trikrat tri. Dobila je ime Krkovo in vedno to ostala bo. To vas jaz ljubim neizmerno, ostati tu želim za vedno. (Doma sem ob Kolpi, OŠ Vas - Fara) Domov Odpotovala sem. Sama. Brez brata in sester. Brez ata in mame. Bilo je lepo, ljudje so bili gostoljubni; hrane dovolj, vsega dovolj. A vseeno so bili dolgi tisti dnevi, dnevi domotožja. Domov sem si želela, samo domov. K bratcu, sestram, k atu in mami. V domači kraj. JOŽICA BREZNIKAR, 8. razred (Preproste besede, OŠ Šentrupert) Moj konjiček Moj hobi je pes Bobi, skupaj jeva palčke bobi. Moj konjiček je muc Miček, rad se igra, ko se meni ne da. MARINKA HROVAT, 8. a (Z bregov Krke, OŠ Žužemberk) Narava Narava je travnik, poln cvetja, čebel in metuljev. Narava je gozd, poln lepih dreves in skrivnostnih šumov. Narava so divji potoki, reke, s srobotjo obdane jekle, smreke. Narava so naši jeleni, srnjaki, bavščaki, medved brundač, naš gozdar sekač. Narava je naša modra in kristalna voda, narava je naša neizmerna svoboda. Čuvajmo jo, ljudje, čuvajmo! ANICA JURKOVIČ, 8. razred (Doma sem ob Kolpi, OS Vas - Fara) Onesnažene vode DOLENJSKI LIST 1 i. 'A * * -k % w * 'tu *>• » * *■ Zakaj so naše vode onesnažene? Zato, ker jih ne varujemo. Vanje spuščamo tovarniške odplake in drugo umazanijo. Jugoslavija je med najbolj onesnaženimi v Evropi. Vse to je zaradi tega, ker se ljudje sploh ne zanimajo za red in čistočo. Vsaka tovarna bi morala imeti prečiščevalne naprave. Ker so reke in potoki onesnaženi, tudi življenje v njih ni, kot & i 'b * * bi moralo biti. Ribe umirajo, živali in rastline se zadušijo v umazaniji. Reke bi morali prečistiti. Če ne bi ničesar storili, bi življenje v vodi izumrlo in zgodila bi se velika katastrofa. Zato čuvajmo vodo in ne mečimo odpadkov na tla, ampak v koške, ki jih je povsod dovolj. UROS BAMBIČ, 6. b (Naša pot, OŠ Šentjernej) S i l Od zore do mraka na delu, Sonce ga greje, obraz mu poti, mimo pa blag vetrc veje. Zvečer se vesel vrača domov. Sosedov pes ga pozdravi: hov, hov. Zapoje si pesem veselo, luna smeje mu mužika. IRENA MARŠNAK, 8. b (Prvi koraki, OS Šentjernej) ŠENTJERNEJ: Tale novoporočenca se pa tako kislo držita, kot bi šlo zares. GRADAC: Le kdo bi si mislil, da so tudi plini po izdatni porciji fižola lahko koristni... Eden od evidentiranih OTOČEC: Po veseli norčiji zaslužen počitek. NOVO MESTO: „Kaj pa tako zijate, kaj niste še nikoli videli „tevecamere“? GRADAC: Le kdo bi se jih ne spomnil! Pa smo spet raztegnili svoja usta do ušes, seveda kar najbolj zakrinkani in našemljeni. In vse smo si dovolili povedati, si marsikaj in marsikoga privoščili, saj nas je že pošteno tiščalo. Navsezadnje je za norčije odmerjen samo en dan v letu. Belokranjski Gradac se je za to priložnost pripravil nadvse originalno. Mačkom ni ušla nobena pomembna stvar. Proslavili so stoletnico železolivarne, ki je svojčas polnila mošnjiček vitezu pl. Frideau v Tropinku in hranila najmanj štiristo lačnih belokranjskih ust. Medtem ko so lani reševali pomanjkanje soli, so letos pokazali stroj za predelavo fižolovih plinov iz človeškega črevesja. Uspešno so integrirali metliško „Presto“ in črnomaljski „Ruzanc“ in dokazali, da so povezave med občinami možne, četudi visoko pod zvezdami. Kurentova oblast je v Šentjerneju zahtevala javno poroko Pepce Rorcanga in Martina Sraufencigaija, ki sta se zadnje čase tako zaljubljeno vedla, da je vrlemu občinstvu jemalo sapo. Na poročno potovanje sta se odpravila v občinsko prestolnico, kjer so jima dali duhovni očetje še zadnji blagoslov. Kostanjeviški šelmaiji so ob istem času privlekli na svetlo velikega krapa, ki ga že stoletja častijo kot svoj nedotakljivi simbol. Zaspano prebivalstvo je prebudila natanko 2.480 kg težka osebna godba tovariša Pusta, neutrudni kronist pa je zabeležil, da se je vse dogajalo na „tamalem placu“. Izvedli so občni zbor Perfor-cenhausa in za nameček od hiše do hiše gonili medveda. Mokronoške larfaije je letos dajala posebno huda nevoščljivost ob sila „zglednem“ reševanju komunalnih in drugih zadev. Nekoliko preveč so se znesli nad trebelansko ročno gasilsko črpalko iz leta 1913. To pa jim navsezadnje lahko oprostimo, saj so hoteli dokazati, da tudi muzejski primerek lahko še vedno služi, če je sila. Nekaj posebnega se je dogajalo onstran Roga, na Kočevskem Da ne bo ugibanja, naj takoj povemo, da je šlo za cigansko poroko. Kronist je zabeležil, da je v nedeljo popoldne kočevske firbce spravila na ulice nenavadna povorka. Sprevod sta vodila dva osla, ki sta že med evidentiranimi kandidati za salame, poleg ciganov in lovcev pa so strumno korakali še šerif Janko, gorila King-kong, volkodlak, mož z babo v košu („Ker nisi hotela kuhati, moraš iz koša kuka-ti“), najrazličnejše maske in Cveto Križ s harmoniko ter folklorno skupino. Preden sta se on in ona vzela, je „filmski glumac“ spregovoril o združitvi krajevnih skupnosti Livold, Dolga vas in Mozelj v velik industrijski kompleks. Dogovorili so se o bratski pomoči Kočevja, ki po Rinži pošilja v Dolgo vas mleko, meso za golaž in kose intimne garderobe. Na ciganski poroki so razbili lonec s tem pa je bilo tudi letošnjega pustovanja na Dolenjskem konec. Tekst in fotografije: J. PAVLIN naS^žbor^ j®kgoslovljeni vsi, ki ste prišli na ta MOKRONOG: Ne, niso zidarji, samo kažejo, kako „lahko“ se lomijo hlebci novomeškega Žita. (Foto: A. Železnik) KOSTANJEVICA: Krap je len, da še z repom ne migne, čeprav slavni šelmar na njem sedi. GRADAC: Joj, tale bo pa našega dohtarja lahko u 1 tja potegnil, kjer samo kamenje raste. Neizčrpna dediščina Poezije doktorja Franceta Prešerna! Drobna knjižica, na oko dokaj skromna bera življenja, ki niti ni bilo tako kratko, če ga primerjamo z mladostjo, v kateri so nam na začetku tega stoletja sahnili pesniki Murn, Kette, Kosovel in še kdo. A ko to knjižico odpremo in jo začnemo prebirati, se razgrne pred nami prečudovit, prostran, skorajda neizmeren, a vendar v sebi zaključen svet, v katerem je, da polneje ne bi mogla biti, izražena posebna življenjska usoda, so prečutena bridka doživetja in sporočena globoka spoznanja človeka, ki je v mračnem obdobju Metternichove Avstrije, v omejenem provincialnem okolju z borno, komajda omembe vredno leposlovno tradicijo nenadoma zablestel kakor meteor in s svojim pesniškim delom v nekaj letih premostil prepad, ki je naše leposlovje ločil od leposlovja drugih, večjih in naprednejših narodov, in se kot enak med enakimi pridružil najznamenitejšim ustvarjalcem prejšnjih in svoje dobe. To je lahko storil, ker je imel od narave tisti, meram m dokončnim oznakam še vedno izmikajoči se dar, ki mu zaradi lagodnosti in težnje, da tudi neopredeljive reči označimo z besedo, pravimo genialnost, nadalje zato, ker je, zavedajoč se svojega daru, pa tudi odgovornosti pred sredino, v kateri mu je bilo dano živeti, pogumno sprejel nase breme pesniškega poklica hkrati z vsemi posledicami te odločitve, pripravljen, da se odpove osebni sreči, in vse življenje, s peklom in nebesi v sebi, trpi brez miru; svoje življenjsko poslanstvo je lahko izpolnil tudi zato, ker si je pridobil globoko vednost o samem sebi, o bližnjem in o ljudeh nasploh in ker je s pretehtano jasnovidnostjo izmeril svet in pregledal njegovo rabo... V svojem boju za novo književnost, žlahtnejše odnose med ljudmi in napredek lastnega naroda, ki se je tedaj kot narod pravzaprav šele formiral, pri čemer ima pesnik nemalo zaslug, je imel le eno srečo: nekaj časa je imel pri vsem tem oporo v dveh zvestih prijateljih. Prvi je bil tihi, visokoumni, učeni, samoto in resne pomenke ljubeči Čop, drugi veseli, družabni, darežljivi Smole, oba človeka plemenitega srca, sovražnika vsakršne tiranije in zavzeta za dobro lastnega naroda. Oba je izgubil prav kmalu, da mu je bila nato pot skozi preostanek življenja še težja, še samostojnejša. Obeina je z osmrtnicama postavil večen spomenik. Ko je umrl Čop, je temu visokemu umu ustrezno njegovo smrt označil kot vrnitev k Praluči. Posvetil mu je tudi svojo nadaljšo pesnitev, milo pesem Krst pri Savici. Po tej izgubi je bil nekaj časa, celo bolj kot tedaj, ko je pisal verze tretjega od Sonetov nesrečen, podoben hrastu, ki ga je treščil na tla zimski vihar; bil je kot najomahljivejši trs v odljudni puščavi. Ko se je štiri leta po smrti drugega prijatelja, veselega bratca Andreja, z napitnico v pivski družbi poslavljal od njega, je jemal slovo tudi od pesništva. Le še svojo pesniško oporoko je napisal, tožbo o neizpetih pesmih v srcu, neizpetih zaradi neizljublje-ne ljubezni. Nato je umolknil. Ampak že s tem, kar je povedal, je povedal dovolj. Zapustil nam je dragoceno, neizčrpno dediščino, kajti njegova lepa in klena beseda nam še vedno poje, njegove, do neba segajoče sanje imajo še zmeraj moč, da nas omamljajo, njegovo možato upanje nas varuje malodušja, njegova globoka vednost pa še vedno bogati naša omejena spoznanja. Niko Košir: France Prešeren (1977) Odpri jo, poglobi se vanjo PESNIŠKI KOZMOS Za celotno Prešernovo pesniško delo skorajda velja tisto, kar je ob izidu Poezij pesnik pisal Vrazu: „Dobrohotni bralci utegnejo o mojih carmina izreči sodbo: Ah, kako malo se je razvilo in še to malo, kako je skopo." Središče njegovega opusa je lirika, zatcf bi ta sodba morala veljati tudi zanjo ali predvsem zanjo. In vendar! V tej knjigi, ki šteje vsega šestdeset enot, so ohranjene in urejene skoraj vse, gotovo pa vse njegove pomembnejše lirične pesmi. Zbirka resnično ni obsežna, nihče pa bi ji ne mogel očitati, da bi bila skopa ali celo revna. Nikakor. Bolj ko se poglabljaš vanjo, bolj se ti zdi, ne le da je polna, marveč da je kratko in malo v nekem smislu izčrpna, tako močno in pretresljivo je v nji izraženo vse bistveno poetovega, človeškega in pesniškega življenja, vse, od usode in poklica, od ljubezni do ženske ter prijateljev in domovine do smrti in do smisla življenja, vsa čustva, s katerimi je preživljal svoje dvakrat tragično življenje v gluhem in grobem okolju svojega malodane odmrlega, nezavednega in v vsakem pogledu zaostalega naroda ter njegovega neprebujenega, amuzičnega in večidel mračnjaškega duhovniškega razumništva. Pričevanje o vsem tem je prisotno v njegovi liriki tako polno in živo, da jo občutimo kot povsem zaokrožen, poln osebni kozmos, ki je obdan z velikimi, tragičnimi in čudežnimi stvarmi, ki spremljajo človeka na njegovi življenjski poti, od narave in njenih pojavov do smrti in nebitja, katerim smo vsi zapisani in s katerimi se mora vse živo znajti tako ali drugače. Da, to je sam v sebi zaključen in intenzivno resničen pesniški kozmos, ki je vrhu tega notranje pregledno urejen in skladen in vse to ne strogo odtehtano, temveč neposredno in spontano, kakor se je spontano odzivalo na življenje njegovo srce, ki tolikokrat ni moglo več ..molčati svojih bolečin". To je poseben čar in v tem je njegova neizčrpna živost in njegova trajna pretresi j ivost... Danes, ko je minilo že sto petindvajset let od Prešernovega rojstva, se zavedamo vsi, da se klanjamo največjemu geniju svojega rodu. Raziska-vanja o podrobnostih njegove zapuščine, ugibanja o načinu njegovega dela, čustvovanja in mišljenja se bodo brez dvoma nadaljevala, dokler bodo Slovenci živeli — vprašanje ocenitve je, mislim, definitivno rešeno. In vendar je bilo okoli tega tako edinstveno visokega duha toliko prepira, napadov in bojev, neumevanja in blatenja kakor okoli nobenega naših poetov. Večina Slovencev si dolgo ni bila v svesti, da so dobili s Prešernovo besedo centralno idejo slovenstva, skupno ognjišče svojega duhovnega življenja. Od zunaj pogledano je Prešernovo delo skromno in neznatno: drobna knjižica z naslovom Poezije doktorja Franceta Prešerna — to je vsa žetev polstoletnega življenja; kaj malo za oko: ali odpri jo, poglobi se vanjo, prepusti se voljno čaru teh valujočih ritmov, in odpirajo se ti neizmerni horizonti na vse strani, kakor da si nenadoma prestavljen v središče velikanskega duševnega sveta, ki mu ne manjka najmanjši delec do zaokrožene popolnosti ... Ljudje pa ne znajo vedno odpirati in čitati knjig. Ker se branijo stopiti v poetov svet čisti in dobre volje, sprejemljivi za novo razodetje, temveč prinašajo s seboj svoje staro razodetje: aprio-ristične zahteve, prevzete doktrine in dogme, svoje osebne, družabne, strankarske, cerkevenover-ske ali narodno-politične interese. Ti prihajajo pred poeta kot sodniki v imenu svojih idealov, in so nazadnje obsojeni, da morajo ostati zunaj, njih sodba pa ni videla bistva in njih obsodba ni zadela jedra. Pa so prišli možje vnanje akcije — politiki, in so hoteli tributa svojim idealom. In so spoznali, da je Prešeren resda nadarjen pesnik, spreten oblikovalec srčnih občutkov, ali pogrešali so v njegovih pesmih tega, kar so imenovali vzvišene misli, ki bi narod budile in dvigale — k njih idealom. Pesnik sonetov, sonetnega venca, Zdravljice, Krsta — ta je po njihovem lazil po tleh; visoko nad vsakdanjo zemljo pa je plaval bobneči gromovnik tistih dni, krilati pevec tako zvanih vzvišenih idej. Kaj so nam danes te tirade, pred katerimi se je takratno izobraženstvo klanjalo v zamaknjenem spoštovanju! Za nas jih ni. Pa so prišli gospodje z moralo; in so tudi gledali od zunaj in so krstili najnežnejše izlive najčistejšega slovenskega srca za ..zaljubljene brkljarije". Ne bi jih niti omenil, da se ni ta pravda še za naših dni pred leti na novo pogrela; še za naših dni se je odločilo, da bo pred „božjim tronom" pravda vendarle izpadla proti Prešernu. Prešeren pa je tudi sam gnal to pravdo pred božji tron s svojim Orglarčkom, in zadnja instanca se je izrekla zanj. Vsi ti so priznavali Prešernu samo vnanjo oblikovno dovršenost. In res je: od zunaj pogledane so Prešernove poezije sama forma, skrb za lepo besedo, prizadevanje za zvonek stih, blagoglasno rimo: estetsko izprehajanje po vseh mogočih umetnih oblikah: tercina, ottava rima, španska asonanca, distihon, anakreontska kitica, triolet, glosa, gazela, sonet in potenciran sonet — sonetni venec še z akrostihom povrhu — kaj je to? Esteti-cizem, eklekticizem, forma, dognana do zadnje izbrušenosti — ali ni kakor samo lagodno muziciranje po dragocenih starih inštrumentih, pesem na tuje strune? — Od znotraj pogledano: samo čustvo, sama topla srčna kri, sama borba za izraz — ali po današnje za ekspresijo čisto posebnih življenjskih usod in spoznanj, ki se kljub Petrarki in Danteju in Horacu, kljub antiki in teoriji nemške romantike še nikjer in v nobenem času in v nobenem srcu niso tako ali podobno snovale in prečutile kakor edino v Prešernovem. S tega zori-šča nikjer več oblike zavoljo oblike, nikjer besede zavoljo vnanjega zvoka — vse je notranja muzika Sl in ritem, upogibajoč se verno in pokorno po lin1' jah pesnikove ideje; nič ni nakit ali navesek, nego sam živ, sočen organizem, ki so mu rime pricvel* iz stiha tako naravno, kakor cvet iz veje. Vse to, kar je videti od zunaj tako izumetničeno in kom-plicirano — kako je od znotraj naravno in preprc sto! Zakon in čudo organizma. Prva in zadja beseda Prešernove knjige je ljubezen. Ljubezen v vseh odtenkih od najelementar-nejše erotike preko prijateljstva in domovinskega čustva do preduševljene, skoraj abstraktne ljubezni do resnice. — Človek, rojen za ljubezen, je od ljubezni izkrvavel, ali kar je še grozneje: ob živen> srcu okamenel. Prijateljsko sovzvočje dveTi duhov, kjer je Čop isto hotel, kar je Prešeren bil, j® rezko pretrgala nenadna smrt. In ko je moral zapeti še Andreju Smoletu v opombo, je ostal strahotno sam. To je bilo, ko je bil že davno dal slovo tudi sanjam o srečni ljubezni. Ta mož, v kraljestvu duhov tako širok in suveren, je bil v življenju take neskončno nesrečen in beden, kakor le more biti nesrečen in beden zemljan, na katerega zro robustni praktiki tega sve-tata s ponižujočim pomilovanjem kot na slabiča. In tako so ga sodili od zunaj. Jaz pa vidim globoko presunjen človeka s tako bogatim srcem, da navaden poprečnik te preobilice čustva sploh ne bi mogle prenesti: zmajala bi se mu tla pod nogami, zrušil bi se moralni svet v njem. Prešerna je tega zadnjega pretresa, ki vede neogibno v samomor, očuvala njegova genialnost: notranji imperativ njegovega pevskega poklica, ki mu je z usodno neizprosnostjo velel vse prenesti, vse pretrpeti, dati si streti srce in se preko vsega pozemskega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. Po kruti borbi s samim seboj je premagal strah in up in bolečino, in se je odrekel sreči na zemlji. In tako se je zgodilo, da je Prešeren prvi Slovenec, ki je spoznal in z lastnim življenjem izpričal neobhodnost trpljenja za idejo brez ozira na kakršnokoli povračilo tu ali tam — potrebo trpljenja in brezpogojne žrtve v službi resnice in pravice iz notranjega postulata genialnega človeka, ki ne more drugače. Tega spoznanja dokument je njegova večna knjiga. In zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, da je sploh prenašal življenje. Vse, prav vse, kar je poleg njega pelo in pisalo, nam je danes nemo. Ves krog čebeličarjev, teh izobraženih, vnetih in delavnih mož, ki so po svoje pošteno opravljali dnevno delo in se trudili za gojo našega jezika in duha — vse samo še zaprašeno gradivo na policah; zgodovina, ki nam govoi samo še preko znanstvenega aparata; oni sami nam neposredno nimajo nič več povedati. Kar imajo še lica in podobe za neznanstvenika, jim ga je dal Prešeren v epigramih: skozi njegovo lečo jih vidimo. Edini Prešeren je premagal čas in sega v seda njost in bodočnost; njegova beseda nam še vedno poje, njegove sanje nas še zdaj omamljajo, in čim zrelejši smo, tem več lepote in resnice nam žari iz njega. Njegove ideje so še danes bojna gesla, in vsaka bodoča doba bo lahko iskala v njegovem bogatem zakladu spopolnila za svoje nedostatke. Naš povojni rod je izgubil nekaj, brez česar človeštvo ne more ostati: trajno pomanjkanje te drago-; . cene soli življenja bi pomenilo smrt; Prešeren je preživel najtežjo notranjo tragedijo, in vendar si I ■ je ohranil oproščujoči, sončni smeh in humor. Dogma in kanon pa nam ne more biti tudi | Prešeren. Vsako pokolenje stoji pred svojimi problemi in jih mora po svoje rešiti: v življenju in umetnosti. Doživeti po svoje pa bo moral Prešerna vsak naš tvorec, zakaj pot naprej vodi samo preko njega. Ne dogma in kanon, in vendar: Bog daj vsem našim duhovom živeti tako polno in pogumno in govoriti tako naravno in preprosto, kakor je živel in govoril veliki mojster Prešeren. Oton Župančič: Beseda o Prešernu (1926) Josip Vidmar: lirika (1973) Prešernova Doktorja J'<'rancela Prv&erna. —ax3S®SK>0.-— Predsedstvo SNOS je 1. februarja 1945 sprejelo: ODLOK o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda. Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, osrednjega slovenskega književnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje. Pokazal je pot naprej Ni lahko doumeti, kako je bilo mogoče v slovenskem literarnem in kulturnem življenju v prvi polovici 19. stoletja narediti tako izjemen premik, kakršnega smo doživeli s Prešernovo umetnostjo-V zgodovinskih okoliščinah, ki so vse bolj terjale stvarne dokaze o narodnem in kulturnem življenju slovenskega naroda, je Prešeren kot enkratna ustvarjalna osebnost izbral „tedaj morda edino možno pot narodne potrditve", to se pravi, da je prek umetniške b®” sede — poezije izrazil in potrdil narodno enakopravnost, ki so j° drugi odrekali. Res je, da so se nekateri dobromiselni buditelji in slovstveniki prizadevali, da bi slovenščina in slovenska slovstvena dejavnost doživela napredek, vendar so njihovi skromni primer' slovstvenega oblikovanja preveč nebogljeno ponazarjali izrazn° moč slovenskega jezika. Prešeren pa je v svoji umetniški nadarje' nosti ustvaril slovenskemu narodu pravo literaturo in tako spre; menil tok dotedanjih slovstvenih hotenj ter pokazal pot naprej. S Prešernovo pesmijo je slovenski jezik dosegel nenavadno visoko stopnjo kultiviranosti. S svojimi pesniškimi stvaritvami je Prešeren dokazal ustvarjalno moč slovenščine, ki je poplemenitena lahko izrazila tako zahtevne vsebine, kakor jih srečamo v njegovih Pe' smih. Pesnik je dobro vedel, da narodu, ki bo imel tako kultiviran jezik, takšne izrazne možnosti, kot jih je izpričevala njegova po& zija, kmalu ne bo mogoče več odrekati pravice do samostojnega kulturnega naroda življenja. Pot do osamosvojitve je bila sicer se zelo dolga, vendar bi bila zagotovo daljša in težja, če ne bi bilo Prešernovega zgodovinskega dejanja ... Prešeren je trdno ostajal na domačih tleh in iz teh tal je rasla njegova pesem, hkrati pa je razširjal obzorja slovenske književnost' prek njenih meja in jo odpiral v svet. Ni želel zaprtosti vase, marveč čim večjo odprtost v vsečloveško občestvo. Gregor Kocijan: Dr. France Prešeren (1978) DOLENJSKI UST kultura in izobra- ževanje N pozabi jen Slike Ivana Vavpotiča tokrat v Velenju Zanimanje za slikarsko delo Ivana Vavpotiča, sodobnika slovenskih impresionistov in modernistov, ki Je v slikah ohranil tudi Podobe več znanih in »Dolenjcev" •jf eja» Zupančiča, Zupaniča, Gruma, Trdino), se v zadnjem času na Slovenskem spet povečuje. Zato je pravzaprav poskrbelo Novo jnesto, ki je lani ob umetnikovi stoletnici rojstva s prvo retrospektivo »odpihnilo11 prah z njegovega imena in njegovih del. V Novem Hjestu, kjer je Vavpotič obiskoval gimnazijo, kasneje pa je vanj, na Dolenjsko in proti Beli krajini delal umetniške „sprehode“ s čopičem in paleto, so prvič P° dolgih desetletjih tudi opozorili na krivico, storjeno umetniku, da njegovo . o toliko časa ni pravično 111 v celoti ocenjeno. Novica, da so Vavpoti-čeva dela prejšnji teden razstavili tudi v Velenju in s to razstavo počastili slovenski kulturni praznik, je zato za Novo mesto razveseljiva. Velenjska razstava je podobna novomeški, le da je tam nekaj dodatnega in drugega gradiva, kot smo ga videli pred dobrima dvema mesecema v Dolenjski galeriji- Razstavljenih je 34 olj, od katerih sta jih dvanajst oziroma tri posodila Narodna galerija v Ljubljani in dolenjski muzej v Novem rrcstu, medtem ko je Studijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta posodila originalne Vavpotičeve Uustracijezaknjigo ,.Tolovaj Mataj Frana Milčinskega. Zanimivo je tudi to, da sta imela Novo mesto in Velenje skupnega govornika, ki je ovrednotil Vavpotičev prispevek v zakladnico slovenske umetnosti - dr. Emilijana Cevca. I. Z. Rad slika Dolenjsko Kamilo Legat razstavlja krajine v Novem mestu Od včeraj do 6. marca je v upravni stavbi tovarne zdravil Krka v Ločni odprta razstava del akademskega slikarja Kami-la Legata iz Tržiča. Na njej so dela, ki jih je dr. Mirko Juteršek označil za ploskovito učinkujoče. Sicer je Legat izrazit krajinar, krajini oziroma raziskovanju krajine velja vse njegovo umetniško zanimanje. Tudi pričujoča razstava prikazuje krajino. Za novomeške in dolenjske obiskovalce bo prav gotovo zanimivo srečanje z deli, ki jih je Legatu navdihnila Dolenjska. Kamilo Legat se je namreč kar trikrat udeležil Dolenjskih slikarskih kolonij. Razen na skupinskih razstavah teh kolonij v Dolenjski galeriji pa njegovih del v Novem mestu še ni bilo videti, tako da je pričujoča razstava v tovarni zdravil njegova prva samostojna razstava na Dolenjskem. Legat je sicer slikar s kratkim razstavljalskim stažem, saj je prvič stopil pred javnost šele pred desetimi leti, Utrip iz zamejstva Dolenjska galerija: na otvoritvi razstave goriških umetnikov nastopila tudi pesnika iz Trsta Rudi Stopar: RIBNIČAN, žgano železo, 1975. Dejavnost Dolenjske galerije sega do zamejskih Slovencev. Minuli petek odprta likovna razstava v Novem mestu to potrjuje. Z njo se dolenjskemu občinstvu predstavljata v Gorici delujoča slikarja in pedagoga Vladimir Klanjšček, doma iz Števerjana, in beneški Slovenec Hijacint Jussa iz Čedada. Po besedah Milka Renerja, ravnatelja na slovenski srednji šoli in umetnostnega zgodovinaija iz Gorice, ki je odprl to razstavo, pomenita slikarja veliko pridobitev za kulturo zamejskih Slovencev na Goriškem. Čeprav sta različna po stilu, imata slikarja nekaj skupnega: sporočilo, s katerim poskušata Z revijo nad mrtvilo Se bo v novomeški občini posrečilo predramiti gledališke skupine? - ZKO prireja tudi seminar za režiserje Kamilo Legat prvič s samostojno razstavo v Novem mestu. čeravno je akademijo končal deset let prej. O kakovosti njegovega slikarstva govore med drugim številna priznanja in nagrade, ki jih je dobil na eks-temporih, od DSLU in druge. REVIJA SLAVI S prvo letošnjo številko je stopila znana revija Borec v trideseto leto svojega izhajanja. Predsednik njenega uredniškega sveta Radko Polič je zapisal, da bo ob tem jubileju začela izhajati bibliografija dosedanjih tridesetletnikov. Jeseni naj bi izšel prvi zvezek, ki bo zajel prvih desetih letnikov. Januarska številka Borca je Posvečena 100-letnici rojstva Otona Zupančiča. Gledališki amaterizem v novomeški občini po svojem utripanju in razrasti zaostaja, denimo, za pevskim. Caplja, stopica na mestu. Tako je, kakor že nekaj let: društva, ki gojijo to zvrst, so redka, premier pa komaj kaj več kot za število prstov na roki. Čast rešuje podeželje, majhni kraji, kot je Soteska. Novo mesto, ovenčano s priznanjem hrvat-skega festivala, to zimo ne more roditi ničesar. Tudi v nekaterih drugih večjih krajih je zatišje. Najbrž ga ni, ki bi se smel in mogel pomiriti s takim stanjem. Tudi ne med občinstvom, ki se prav gotovo ne zadovolji z nekaj gostovanji na novomeškem odru, pa čeprav prihajajo nanj igralci osrednjih slovenskih gledališč. Praznina, ki zeva od predstave do predstave, kliče po nastopu domače ustvaijalnosti. In ne samo v Novem mestu, ampak tudi v krajih, ki jim gledališke lakote nihče ne poteši. Lakota pa je in temu bi spet lahko najbolj prepričevalno pritrdila skupina soteške „Zaije“, ki prav ta čas z Trebnje razstavlja v Kumrovcu Razstava del 15 slovenskih .naivcev" je od torka odprta v Domu borcev in mladine . em ^!f Je ^čelo svojo letošnjo razstavno dejavnost na Hrvaš-’ v * ®ve™ rojstnem kraju, razstavo »Ustvarjalnost slovenskih nika ”. ?v *> ki sta jo v počastitev slovenskega kulturnega praz- roo- trebanjski Tabor in komisija za kulturo tretje gene- Dom„ k * *°k ZKJ , Josip Broz - Tito“, pa je 7. februarja v 09 jhn. 0l!cev m mladine v Kumrovcu odprl podpredsednik zvezne-Na spRJ Bogdan Osolnik 21 fehnio ^V*’ odprta do irena Polanec iz Maribora, slikan« sodeluJe petnajst farjev m kiparjev s 33 deli. Dred^ 'r* ^^^ega Zagorja se Horat f, ~ Slik^i Jože Nazarii n ^oran Jaki*z Greta P a°mS Lavrič iz Kranja> Konrad 42 ?irana’ Jože in Anton Peternelj Plemelj iz iz Žirov, Ljubljane, iz Anton Repnik iz Mute in Dare Zavšek iz Žalca ter kiparji: Janko Dolenc iz Vuzenice, Sandi Leskovec z Mirne, Rudi Stopar iz Sevnice, Tone Svetina z Bleda in Franc Tavčar iz Čabrač. Izbor kajpak ne upošteva vseh imen, zbranih okrog tre- banjskega likovnega središča, ki po besedah Zorana Kržišnika ponuja zaokrožen, celovit pregled ustvaijalnosti v slovenskem samorastništvu. Med izpuščenimi ustvarjalci sta zlasti dva, Viktor Magyar in Jože Tisnikar, tako značilna predstavnika „naivne“ usmeritve, da bi ju, če naj bi res šlo za nekakšen reprezentančni izbor za razstavo, tudi v Kumrovcu ne smeli prezreti. Sicer pa organizatorji takega namena najbrž niso imeli, pa čeprav lahko kažeta nanj sam naslov razstave in ličen katalog zanjo. a c SE O NARAVNOSTI IZRAŽANJA krat°Pfr naravnost izražanja grešimo največ-’ e Smo pretirano čustveni, če uporablja-n_vZa sltuacijo premočne izraze ah če po vsi sili emo stvari prispodabljati, pa temu učinko-. , mu jezikovnemu sredstvu nismo kos. Ker e napake niso redke, si pogljemo še nekaj pnmerov: Isti avtor, ki smo ga navedli na koncu prej-razpravljanja, je v osmrtnici, napisani anovskemu tovarišu, zapisal tudi tole: »Kratek je bil tvoj življenjski vek, da bi lahko užival sadove, ki si jih skupaj z drugimi pose-% ~ Prispodoba je kar dvakrat napačna. eseda vek sicer pomeni dobo, vendar jo navadno uporabljamo v pomenu daljšega obdobja (,pnm. sorodne besede vekovit, večen, več- nost!), zato je v zvezi z umrlim mladim prijateljem manj primerna. Še hujša je s sadovi; te sicer uživamo, nikakor pa jih ne sejemo. Pisec je torej dosegel popolnoma nasprotno, kot je hotel: namesto da bi vzbudil v nas sočustvovanje, se ob njegovem spodrsljaju le nasmehnemo. Neki drug pisec (primer povzemam iz izvrstne študije dr. A. Bajca „Rast slovenskega knjižnega jezika11), ki je hotel zbuditi v bralcih strah, pa je zapisal takole: „Ko se je okno zastrlo, se je vtihotapila v izbo ženska noga in ugasila luč.“ — Seveda nam beseda noga lahko služi kot zamenjava za teh, postavo (tvoja noga ne bo hodila več po naši zemlji), toda da bi z njo ugašali luč, je pa menda le prehuda, ne? Torej je prispodoba nenaravna, neprimerna in neučinkotiva. To se pravi: pri izražanju moramo dobro pretehtati, ali so besede in prispodobe rabljene primemo in v skladu s vsakokratno situacijo ter splošno jezikovno rabo. Gotovo nam v veseli družbi nihče ne bo zameril, če bomo rekli namesto umrl je, je šel rakom žvižgat, ali: umrl je reven kot cekrvena miš. Toda kaj bi rekli pogrebci, ko bi v nagrobnem govoru slišali tole: »Poslavljamo se od predragega, ki je šel rakom žvižgat reven kot cerkvena miš ...“ B-r. dvema kratkima komedijama polni dvorane v zgornjem delu Krške doline. Ob takih razmerah je vabilo Zveze kulturnih organizacij gledališkim skupinam za sodelovanje na občinski reviji kot naročeno. Še več, potrebno je, kot najbrž še nikoli. Vabilo je naslovljeno odraslim, mladinskim in šolskim skupinam, kar naj bi dalo reviji še posebno mikavnost. Skupine se morajo prijaviti do 15. februarja, revija pa bo od 1. do 26. marca. Prireditve bodo v vseh krajih s primernim odrom in dvorano in ne samo v Novem mestu. Novomeška Zveza kulturnih organizacij torej uporablja »recept", ki ga je Posavje že večkrat preizkusilo na področnih srečanjih svojih amaterskih odrov. Revija naj bi spodbudila novo razrast gledališkega amaterizma, hkrati pa vplivala na izboljšanje vsebinske in umetniške ravni uprizoritev. Oboje je odvisno v nemajhni meri tudi od režiserjev. Zato se je Zveza kulturnih organizacij odločila prirediti 30-urni seminar za režiserje. Udeleženci seminarja, ki se bo začel 24. februarja in bo končan 11. marca, bodo pridobljeno znanje lahko uporabili še v tej sezoni, koristilo pa naj bi jim predvsem kasneje pri študiju iger za naslednjo sezono. Seminarja ne bo le v primeru, če se bo zanj prijavilo manj kot 15 kandidatov. To bo kmalu znano, saj se rok za prijave izteka že jutri. I. Z. gledalcu dopovedati, da prihajata iz krajev, ki jih je usoda sicer odrezala od matične domovine, so pa ohranili slovenskost. To ohranjanje je pravzaprav nenehen boj za obstoj, ki ga slikarja kažeta z govorico simbolike; zato je njuno (posebno Jussovo) slikarstvo navidezno abstraktno. A že pri bežnem ogledovanju teh del zaznamo veliko izpovedno kljubovalnost in energijo avtorjev, njuna mladost (Jussa je rojen 1950., Klanšček pa 1944.) zagotavlja, da bosta to osnovno usmeritev obdržala. Na otvoritvi smo prisluhnili tudi kratkemu utripu besednega snovanja med Slovenci v Italiji, ki sta ga z branjem svojih pesmi nakazala pesnika Marko Kravos in Marij Čuk. Ta zamejski pes-niško-likovni večer v Dolenjski galeriji obiskovalcem ni dal samo osnovne informacije o kulturnem življenju Slovencev v Italiji, marveč tudi potrditev, da moremo in moramo njihovo delo šteti k slovenski kulturi oziroma umetnosti kot taki. Šentvid vabi Pevski tabor v Šentvidu pri Stični spet vabi slovenske zbore, naj se udeležijo tradicionalnega, že IX. pevskega tabora v tej dolenjski vasi. Letošnji tabor bo trajal dva dni, in sicer 24 in 25. junija. Posamezni zbori naj bi zapeli tri pesmi, v skupnem nastopu pa še štiri. Koliko zborov bo letos prišlo v Šentvid, je še težko reči, saj poteče rok za prijavo šele 1. marca. Kljub temu pa organizator pričakuje okoli 150 slovenskih pevskih zborov s približno 4000 pevci. Pogoji sodelovanja so v glavnem že znani, toda kljub temu je treba narediti še marsikaj. Predvsem velja to za umetniško plat tabora. Treba je izbrati pesmi, da se ne bodo ponavljale, in se domeniti glede skupnega nastopa. Organizacijski odbor zategadelj vabi vse zborovodje v nedeljo, 12. februarja, ob 10. uri dopoldne v avlo osnovne šole Šentvid pri Stični, kjer se bodo skupaj z organizatorji pogovorili o vsem, kar danes še ni povsem jasno. I. BREGAR VEČ KNJIG V KRŠKEM V Valvasorjevi knjižnici in čitalnici v Krškem so lani na novo vpisali 1.207 knji. Od tega je bilo 762 kupljenih, zanje pa so plačali 91.899 dinarjev. Vseh obiskov je bilo 6.158, bralci pa so si izposodili 11.909 knjig. V drugem polletju so podaljšali dnevni čas izposoje, z novim letom pa prešli na brezplačno izposojo knjig. H.G.G. potuje v Varaždin Dela tega in drugih slikarjev pripravlja za na pot na Hrvaško Dolenjska galerija, ki bo kasneje imela v gosteh varaždinske slikarje V varaždinskem Mestnem muzeju bodo 17. februaija odprli slikarsko razstavo »Stari mojstri iz Dolenjske galerije“. V izboru bo nekaj nad trideset del iz umetnostnega fonda novomeške galerije, nastalih v obdobju od 16. do 19. stoletja. Od avtorjev bodo zastopani tudi Matevž Langus, Matheo Stoom in znameniti H. G. G., ki mu še niso razvozlali imena. Po otvoritvi bo imel arheolog in kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez predavanje »Kulturnozgodovinski oris Novega mesta “. Prireditvi, ki ju Novo mesto pripravlja za Varaždin, sodita med izmenjalne v okviru sodelovanja med muzejema obeh mest. Varaždinski Mestni muzej bo gostoval v Dolenjskem muzeju v majsko-junijskih dneh, ko bodo v veliki dvorani Dolenjske galerije razstavljena dela poklicnih slikarjev varaždinske regije. Za tesnejše sodelovanje sta se muzeja dogovorila lani na pobudo Varaždincev, ki so v Novo mesto pripeljali na razstavo štirideset slik iz 15. do 19. stoletja, Dolenjski muzej pa se jim je takoj »oddolžil" z arheološko razstavo »Arheološke najdbe iz Novega mesta“. Splo šnoizobraževalnemu knjižničarstvu na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju že nekaj let bije plat zvona. Ne more se odlepiti z republiškega repa, pa naj imajo najrazličnejše lestvice še tako optimističen namen. Podatki o dejanskem stanju sproti podirajo zamisli, da bi to Nad hudo uro knjižničarstvo ob sedanjih možnostih samo moglo kam naprej. Zato si perspektivo lahko zgradi le s temeljito akcijo Socialistične zveze. Na tem območju je še bolj potrebna kot marsikje v Sloveniji. In kaj „dela“ to hudo uro? Prav gotovo do skrajnosti nezavidljiv položaj knjige in knjižnic. Zastrašujoč je podatek, da kar tri občine (Metlika, Krško, Sevnica) ne premorejo v fondih svojih splošnoizobraževalnih knjižnic inti po pol knjige na prebivalca. Pod republiškim normativom (vsaj ena knjiga na prebivalca) pa jih je nič manj kot sedem. Le Novo mesto 2,93 in Kočevje z 1,25 knjige izpolnjujeta zahtevo. Iz razpredelnic, ki jih je pripravila republiška matična služba, razberemo še eno prazno ugotovitev: leta 1976 je v vseh 19 splošnoizobraževalnih knjižnic na tem območju, ki premorejo 254.000 knjig (od tega 155.400 samo Novo mesto), prišlo le 13.078 enot nove literatur.?, kar je tudi pod vsemi normativi Nedvomno je to še najbolj vplivalo na obiskovanje knjižnic in izposojo, ki prav tako ne moreta biti zadovoljiva. Leta 1976 je obiskalo vse knjižnice 139.429 bralcev, ki so si izposodili 275.000 knjig. Dejansko število bralcev je znatno (tudi nekajkrat) manjše, saj so v prejšnji številki upoštevani tudi vsi obiski bralcev, ki po več desetkrat na leto prihajajo v knjižnice. V knjižnice zahaja še vse premalo ljudi, knjiga je premalo dostopna. Izboljšanje pa ne bo prišlo samo od sebe, niti sama akcija Socialistične zveze ga ne bo prinesla. Uspeh bo, če bodo poprijeli vsi prizadeti »na terenu“. I. Z. KNJIŽNICE: premalo novih knjig na policah. J Vodnik v vitrinah V novomeški študijski knjižnici je od včeraj odprta razstava del Valentina Vodnika ob 220-letnici njegovega rojstva. Na njej je okoli 150 eksponatov in že ta podatek pove, da gre za eno najobsežnejših tovrstnih prireditev v avli te ustanove. Največjo vrednost ji dajejo prav gotovo številni originali, ki jih hrani sama študijska knjižnica. Med originali je treba na prvem mestu omeniti 19 dokumentov, ki kažejo pot tega prosvetljenskega pesnika od rojstva do upokojitve. Poleg njegovega rojstnega in krstnega lista je ohranjeno gimnazijsko spričevalo, diploma o presbiteriatu (iz leta 1782), postavitveni dekret ljubljanskega škofa Herbersteina Vodniku za subsidiarija v Sori, najrazličnejši nastavitveni akti in dekreti iz Vodnikovih profesorskih let, nravstveno spričevalo Valentina Vodnika iz leta 1798 in vrsta drugih dokumentov do akta o upokojitvi Rokopisni izbor obsega 18 Vodnikovih pesmi, ki jih hrani NUK v Ljubljani, zato so v Novem mestu razstavljene le fotokopije. V fotokopijah so tudi publikacije z Vodnikovimi prvimi objavami, največ Pisanice. Poseben razdelek kaže Vodnika kot pratikarja in časnikar- ja. Razstavljeni so primerki pratik in Ljubljanskih novic. Zajeten je izbor Vodnikovih samostojnih objav. V njem so najrazličnejši učbeniki. Vodnikova pesniška izbirka Pesmi za pokušino, njegove znamenite Kuharske bukve in druga dela, največ v slovenskem jeziku. Sem sodi tudi fotokopija Pesmi od zveličanega Leonarda, katere original je v enem primerku ohranjen v novomeški frančiškanski knjižnici. Zaokrožen del razstave predstavlja Vodnikovo prevajalsko delo. Po Kumerdejevi smrti je Vodnik do konca svojega življenja prevajal uradne razglase iz nemščine v slovenščino, kar mu je pomenilo dodatni zaslužek. Na razstavi sreča-no 22 takih primerkov. Knjige Valentina Vodnika so v priredbah in ponatisih izhajale še dolgo po njegovi smrti in tudi najnovejši čas ni pozabil prvega slovenskega pesnika. Na razstavi je 20 takih deL Pridružujejo se mu upodobitve Valentina Vodnika in literatura o najrazličnejših počastitvah pesnika, začenši z Richterjevim nekrologom umrlemu pesniku v Ilirskem listu. Razstavo zaključuje izbor literature o Vodniku. vse kar znam, napravim sam! fi « i i 1 i i i 1 PRIKAZ UPORABNOSTI KLIP KLAP ORODJA BO * V ZADRUŽNEM DOMU MOKRONOG 9. in 10. februarja od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure \ d. v« n g< k j« m rte in di ,u Obrtna nabavno-prodajna zadruga „HRAST", Novo mesto, Partizanska 12. razpisuje prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJA s končano srednjo ekonomsko šolo in petimi leti delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu. Kandidati naj vložijo pismeno prijavo ali pa se osebno zglasijo na naslov: OMPZ „HRAST", Novo mesto. Partizanska 12 (tel. 22—802). Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA TOZD TV PROGRAM LJUBLJANA IZID NAGRADNEGA NATEČAJA ZA IZVIRNE TV DRAME 1977 TV program Ljubljana je 25. VIII. 1977 razpisal nagradni natečaj za izvirne TV drame. Do roka, to je do 31. XII. 1977, smo prejeli 48 besedil. Žirija, ki so jo sestavljali Primož Kozak (predsednik), Ivan Potrč, Bojan Štih, Saša Vuga in Ciril Zlobec, je prebrala vse tekste in soglasno sklenila: 1 prva nagrada se ne podeli; 2 drugo nagrado si delita besedili JOLANDA, KDO JE TO in VIDA; 3 tretjo nagrado prejme besedilo IZLET Žirija ugotavlja nenavadno velik odziv na razpisani natečaj za izvirno TV dramo 1977 in s tem izredno zanimanje javnosti za domačo TV ustvarjalnost. To naj hkrati pomeni, da se TV zaveda zaupanja, ki ji je bilo s tem izraženo, saj tolikšno število sodelujočih (ob sicer opaznem pomanjkanju profesionalnega znanja) odpira nove dimenzije in daje primerno odgovornost TV dramaturgiji. Posebno razveseljiva je tudi ugotovitev, da skoraj vsa besedila zajemajo snov iz današnjega časa in iz vprašanj našega sodobnega človeka v njem. Vabimo avtorje nagrajenih del: 1 JOLANDA, KDO JE TO 2 VIDA 3 IZLET in avtorje naslednjih besedil: 1 Aleksandrov očka 2 Bistra ženska 3 Odmor naj čimprej predložijo četrto kopijo svojega dela na naslov: Radiotelevizija Ljubljana, UREDNIŠTVO ZA IGRANI TV PROGRAM, Ljubljana, Tavčarjeva 17. Ljubljana, dne 8. II. 1978 KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE BRE2ICE IŠČE KANDIDA TE ZA OPRA VLJANJE NASLEDNJIH DEL IN NALOG 1. PREDSEDNIKA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA Vzgojno-izobraževalnega zavoda Brežice 2. PREDSTOJNIKA POKLICNE SOLE za kadre v blagovnem prometu v šolskem centru Brežice KANDIDATI MORAJO POLEG SPLOŠNIH IZPOLNJEVATI ŠE NASLEDNJE POGOJE: POD 1) — pogoje iz 89. člena zakona o osnovni šoli — imeti organizacijske sposobnosti in sposobnosti za vodenje — biti aktiven družbenopolitični delavec POD 2) — imeti visokošolsko izobrazbo in opravljen strokovni izpit — imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj — imeti organizacijske sposobnosti — biti moralno-politično neoporečni jPrijave sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Brežice 15 dni po objavi razpisa. Kandidati morajo prijavi na razpis priložiti pismena dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev. GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE TOZD GOZDARSTVO PUŠČAVA 68230 MOKRONOG razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge 1. REVIRNEGA GOZDARJA 2. GOZDARSKEGA DELOVODJE Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1. — srednja gozdarska šola z dvema letoma delovnih izkušenj v stroki, pod 2. — gozdarska delovodska šola z dvema letoma delovnih izkušenj v stroki. Kandidati naj vloge pošljejo na DS TOZD Gozdarstvo Puščava v 15 dneh po objavi. 1 »EMONA - POSAVJE" TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO, BREŽICE Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD trg. na veliko objavljamo prosto delovno mesto VODJA SKLADIŠČA »ŽELEZNINE ' Za objavljeno prosto delovno mesto veljajo poleg splošnih še naslednji pogoji: 1. — končana trgovska šola in VKV kvalifikacija tehnično-železninske stroke in 8 let delovne dobe, od tega 5 let na samostojnih delovnih mestih pri prodaji tehničnega blaga ali železnine; 2. — KV trgovska šola tehnično-železninske stroke in 10 let delovne dobe, od tega 5 let na samostojnih delovnih mestih pri prodaji tehničnega blaga ali železnine; 3. - organizacijske sposobnosti; Kandidati naj svoje vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili, da izpolnjujejo zahtevane pogoje, pošljejo v 15 dneh v splošni sektor podjetja. Osebni dohodek se obračunava in izplačuje v skladu z določili samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Poskusna doba traja tri mesece. UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA Pogoj: dveletna administrativna šola, poskusno delo 1 mesec Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 23. čl. zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SR Slove' nije in 106. čl. zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje, storjeno iz nečastnih nagibov). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi Upravi javne varnosti. Novo mesto. Jerebova ul. 1. BLAGOVNO-TRANSPORTNI CENTER LJUBLJANA, TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO objavlja prosta dela in opravila BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE V TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj ali nepopolna srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi Komisiji za MRD BTC Ljubljana, TOZD Skladišča Novo mesto. Ljubljanska cesta 27. ŠPORTNI KOMENTAR Delegatska nezrelost Samoupravno organiziranost telesne kulture poznano razmeroma kratek čas in s tako organiziranostjo so se ustvarile možnosti za utrjevanje samoupravnih odnosov na področju telesne kulture, z njo naj bi se okrepila prizadevanja za socialistično usmerjeno telesno kulturo v vseh osnovnih telesnokultur-nui organizacijah in organih Vendar v marsikateri občini ugotavljajo, da delegatski sistem na tem področju ni najbolje zaživel. Tako se je nemalokrat zgodilo, da zavoljo nesklepčnosti na sejah ni bilo lahko oblikovati predlogov za hitrejši razvoj telesne kulture, ki ji pri nas posvečamo vse več pozornosti. Vzemimo na primer novomeško telesnokultumo skupnost, ki je za uspešno in Požrtvovalno delo v minu-em letu dobila Bloudkovo nagrado. Ko so se člani tele-snokultume skupnosti pred kratkim pogovarjali o udeležbi na sejah skupščin tele-snokultumih skupnosti, so ugotovili, da je bila dosežena sklepčnost posameznih sej pogostoma dosežena z minimalno večino navzočih delegatov, kar velja posebno za zbor uporabnikov. Le malo bolje je bilo z večino delegatov v zboru izvajalcev. Tako se je na primer 3. seje udeležilo od 64 delegatov le 37 delegatov, 4. seje trije Manj, nič bolje pa ni bilo tudi na naslednjih dveh sejah. Nobene seje se niso udeležili delegati delegacije št. 17, njen sklicatelj pa je Zdravstveni dom; podobno so odrekli delegati delegacije kmetijskih proizvajalcev pri Kmetijski zadrugi Žužemberk, lahko pa bi našteli še devet delegacij, ki so poslale na skupščino svojegaa delegata le enkrat Čeprav poznamo samoupravno organiziranost telesne kulture kratek čas, bi morali zgoraj naštete napake odpraviti z novimi volitvami - novimi ljudmi, zakaj še vedno se prepočasi uveljavlja načrtovani razvoj športa in zaradi tega tudi samoupravni odnosi v telesni kulturi. J. PEZEU E3 Sodnik onemogočil presenečenje V 12. kolu II. zvezne košarkarske lige so novomeški košarkarji izgubili po podaljšku - Slaba igra v prvem polčasu, v drugem pa lepa in napeta košarkarska predstava Dvanajsto kolo v II. zvezni košarkarski Iigi-zahod je ljubiteljem igre pod obroči postreglo z zanimivimi boji Vsekakor je bila zelo zanimiva tekma v Novem mestu, kjer so gostje iz Šibenika po podaljšku premagali Novomeščane, ki so po devetem porazu s šestimi točkami na desetem mestu. NOVO MESTO -ŠIBENIK 93:95 (81:81,45:55) Minulo prvenstveno srečanje so Novomeščani izgubili zaradi slabe obrambe v prvem polčasu, ko so gostujoči košarkarji polovili domala vse odbite žoge v obrambi in napadu. V prvem delu igre je bilo srečanje deset minut izenačeno, Trebnje) 38:9, 3. Rebernik 42:7) (SD Rog); ml. pionirke: 1. Kordiš (42:9), 2. Bulc gostov. K odmoru sta vrsti odšli pri rezultatu 45:55 za goste. Takoj v nadaljevanju so gostje dosegli zadetek, nato pa popustili, tako da so domači igralci, ki jih je spodbujalo več kot 500 gledalcev, najprej izenačili, nato pa povedli. Nekaj časa je bilo srečanje povsem izenačeno: 61:61, 63:61, 63:63, 65:63, po napaki gostov so Novo-meščani povedli 67:64 in nato zapravili kar pet napadov, tako da so Sibeničani povedli s 67:68. Najboljša postava gostov je nato vodstvo obdržala, in ko je kazalo, da je srečanje za domače izgubljeno, je Plantan z učinkovitim driblingom in lepim košem rezultat izenačil, kmalu zatem pa je sirena naznanila konec tekme. V podaljšku so gle- dalci videli izredno natančne strele. Kar petkrat so zadeli obe vrsti, prvi so naredili napako domači, tik ob koncu jih je oškodoval zagrebški sodnik Randelli, in zmagali so gostje. Novo mesto: Plantan 24, Munih 20, Svingcr 13, S. Kovačevič 4, S. Seničar 6, Bajt 2, P. Seničar 14 in Ivančič 10. V ZAGREBU NOVI TOČKI? V drugem kolu spomladanskega dela II. zvezne košarkarske lige igrajo Novomeščani v fosteh, in sicer v Zagrebu, omerili se bodo z Novim Zagrebom, ekipo, ki so jo v prvem delu premagali po zanimivem in izenačenem boju. Zato se v Zagrebu obeta težka tekma. Čeravno so Splichalovi varovanci v zadnjih tekmah dokazali, da so v dobri formi in imajo za sabo poreške priprave, niso prepričani o zmagi. Zadnji teden so namreč zboleli kar trije boljši igralci, tako da bo .udarna* moč Novo-meščanov manjša. Članice: D. Hrovat 4, Mežan 5, Oberč 2, Žagar 2, Tomšič 6, Senica 12, Žnidaršič 18. Kadctke: Bilobrk 11, Grivec 6, Vesel 2, Zura 18, Gradecki 2, Bcrtis 4 in J. Hrovat. NOVO MESTO -JEZICA 89:69 (45:33) Med tednom so novomeški košarkarji odigrali prijateljsko srečanje z Ježico, vrsto, kije v slovenski košarkarski ligi med najboljšimi ekipami in ima veliko možnosti, da v ligi tudi zmaga. Čeravno so domači nastopili brez treh bolnih igralcev, so Ljubljančane premagali dokaj lahko. INLES - JADRAN 21 :17 (10:10) V prijateljski rokometni rekmi sta se pomerili ekipi iz druge zvezne rokometne lige. Jadranovi rokometaši so na pripravah v Ribnici, zato so se odločili za trening tekmo. Medtem ko sta bili ekipi v prvem polčasu izenačeni, so v nadaljevanju domači dokazali, da se na prvenstvo pripravljajo dalj časa, in so zasluženo zmagali. Za Ribnico so nastopili. Gelze, Ponikvar 1, Karpov 5. Abra-hamsberg 3, Pucer, Ambrožič, T. Andoljšek 2, Gabrijelčič 4», Ilc 4, D. Andoljšek, Putre 2. M. G. Inles vadi dvakrat na dan Ribniški rokometaši se na novo tekmovalno sezono pripravljajo že od novega leta Rute »gostile” sto smučarjev Nedeljski ,Gorjanski' veleslalom privabil tekmovalce iz štirih občin — Proga je bila dolga 800 m in je imela 28 vratec — Najboljši Novomeščani in Trebanjci KOŠARKARICE V SLOVENSKI LIGI S Košarkarske zveze Slovenije so sporočili, da bodo novomeške košarkarice, ki so lani igrale v republiški kadetski ligi in osvojile drugo mesto, lahko v letošnji sezoni nastopile le v 1. slovenski članski zahodni ligi; začela se bo konec aprila, v njej pa bodo nastopile vrste , Mengša, Slovana Vrhnike, Gostola Ilirije, (Nova Jesenic, Gorica), Novomeško smučarsko društvo Rog iz Novega mesta je v nedeljo, s. februarja, pripravilo na Rutah naGoijancih tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo več kot sto smučaijev iz novo-meške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine. Na letošnjem gorjanskem veleslalomu so bili najuspešnejši novomeški tekmovalci, « so pobrali večino najboljših mest, v konkurenci pionirk, pionir-Je\tCr mladink pa so se izkazali tudi Trebanjci. ' Vrpm“ --------------- ■ • •• vostne tekmovalce in tekmovalke. Rezultati - cicibani: 1. Pavlič (44:9), 2. Baškovič (47:5), sposobni organizatorji, zasluga za uspele ure začetniškega in ,nadaljevalnega* Trebnje) 38:9, 3. Rebernik 42:7) (SD ROG); ml. pionirke: 1. Kordiš in snežne razmere so bile nastopajočim naklonjene, tako da je ftekmovanje v vseh pogledih uspelo da na Dolenjskem nov *od .P**1 okriljem prizadevnih smučarskih društev, njihovih . učiteljev m vaditeljev raste v kako I (42:9), 2. Bulc (44:7), 3. Globokar (vse SD Rog) 44:9; st. pionirjji: 1. Strajnar (48:5), 2. Mea»ec (oba T rimo, Trebnje) 49:3, 3, Zupanc (SD Rog) 50:5;’ st. pionirke: 1. Bunc (Trimo) 57:8, 2. Morela (SD Rog) 1,11:2; ml. mladinci: 1. Peric 44:9, 2. Serini (oba SD Rog) 45:0; 3. Grandovec (Trimo) 46,3; ml. mladinke: 1. Gole 56:4, 2. Pevec (obe Trimo) 1,01:7; st. mladinci: 1. Wachter 45:0, 2. Moro 52:0, 3. Šinkovec (vsi SD Rog) 56:1; člani 1. Turk 43:3, 2. Henčič 47:9, 3. Zupanc 48:0, 4. Smodej (vsi SD Rog) 48:8, 5. Aš (SD Krka) 49:5 itd. Litije, Bresta (Ljubljana), Kladivarja in Kopra. Dolenjke bodo nastopale pod imenom Novo mesto, v minuli sezoni pa so jih poznali kot „Obutev“ in „Dolenjska“. ČLANICE - KADETKE 49:45 (16:21) Novomeške košarkarice, ki se pripravljajo za nastope v 1. slovenski članski ligi, so minuli petek odigrale trening tekmo z najboljšimi novomeškimi kadetkinjami. V prvem polčasu so bile boljše mlajše igralke, v nadaljevanju pa so bolj izkušene članice predvsem po boljši igri v obrambi dosegle tesno zmago. Na Slovaškem pol uspeha Novomeške telovadke so vadile v Bratislavi — Še en uspeh najboljše Jugoslovanke Jasne Doklove GosnnH^A VELESLALOM — Zadnjo nedeljo se je na Rutah pod doleniUn!10 z*?ra*° več kot 100 smučaijev in smučark iz štirih dokazaT Najboljši so bili Novomeščani in Trebanjci, ki _• ?? so se na letošnja tekmovanja najbolj pripravili. ] • Pionirji in pionirke čakajo na start. so Na Mknpijec o smučarskem teku ki 23 !port in rekreaci- bodo na vprašanja, n°vorneškem občinskem zagreti pa bodo lahko svetu 7vp7<. _ __ • Tj__________.Xiti , cm„« Zveze sindikatov in v ^^ub Gozdar prirejata v ?• februaija, ob 16. uri dvorani sindikalnega doma predavanje o smučarskih tekih. 7 * Novomeščani odločili »to, ker sc ------ vnesli v i športnih iger. n„X Novo mesto so nekdanja tekača brata Pavčiča. Na Prišel le Janez Pav Prinesel nekaj zanuiuvui *™°Y 0 metodah treniranja Poslušalcem bo zavrtel film, ki pnKazuie niimniiciro tov-ma so teke letos prvič program delavskih in olj povabili . olimpijca i predavanje bo včič, s seboj pa nekaj zanimivih \_ * . ■'* ™ avuci nun, prikazuje olimpijske tekme v Innsbrucku in film švicarske šole v tekih. Organizatoiji so na predavanje povabili tudi predstavnike Elana m , P*ne- dokazali bodo najbolj sodobne smuči in smučarsko obutev, ki je najbolj potrebna za teke m tumo smuko, odgovarjali bodo na vprašanja, najbolj zagreti pa bodo lahko takoj po predavanju naročili smuči ali obutev. 11. FEBRUARJA TRETJI ROŠKI smučarski TEK Novomeški smučarski klub Gozdar pripravlja pod pokroviteljstvom uredništva TV 15 in ob sodelovanju ZB Novo mesto, ZROP Novo mesto in Gozdnega gospodarstva tradicionalni roški smučarski tek za pokal TV 15, in sicer za mlajše in starejše pionirke in pionirje. Tekme se bodo začele 11. februarja v Ribniku nad Crmošnjicami, nastopile pa bodo osnovne šole z Dolenjskega. Organizatoiji bodo na prihodnji, četrti tek, povabili tudi osnovne šole iz vse republike, tako da bo roški tek za pokal TV 15 republiškega pomena. Novomeške telovadke so tudi letošnje zimske počitnice izkoristile za vadbo v Bratislavi, pridružili pa so se jim še najboljši telovadci iz Maribora. Po končanih pripravah sta se vrsti pomerili v povratnem gimnastičnem troboju Bratislava - Maribor - Novo mesto. Tako so slovenski telovadci vrnili obisk gostom iz Slovaške, ki so v Novem mestu gostovali julija lani, dvoboj pa se je končal neodločeno 2:2. Pri mladinkah in mladincih so bili boljši naši telovadci, v pionirskih konkurencah pa gostje. V glavnem mestu Slovaške gostje niso mogli doseči takega uspeha kot doma, vendar so se vseeno dobro odrezali, kar velja posebno za posameznike. Tako je zagrebška pionirka Tanja Stibilj, ki je kot gostja nastopila za pionirsko vrsto Novega mesta, osvojila prvo mesto, Jasna Dokl pa je prepričljivo zmagala v konkurenci .olimpijskih* upov. Blizu TURNIR TEKSTILANA ’78 PRITEGNIL 200 NOGOMETAŠEV V dvorani krajevne skupnosti v kočevskem športnem parku Gaj se je minuli teden končal tradicionalni turnir v malem nogometu, ki je potekal pod pokroviteljstvom Tekstilane. Sodelovalo je 24 ekip z več kot 200 igralci. Prvo mesto so po kakovostni finalni tekmi osvojili igralci Tekstilane, in sicer: Šalika, PalavTa, Kovač, Intihar, Mueler, Jakopin, Deržek in Vidmar. Končni vrstni red: 1. Tekstilana, 2. Kolodvor, 3. Košarkarski klub, 4. CPŠ, 5. SIS, 6. KDK, 7. Zidar, 8. Študent, 9. Stara C., 10. Podgorska itd. Najboljši strele« • Kovač (20), Arko (12), Kozic (11), Palavra (10), Merhar (9 itd. uspeha je bila tudi vrsta mladink, ki je bila nekoliko oslabljena, v drugih dvobojih pa so bili boltši Slovaki. Rezultati - pionirke (posamezno): 1. Stibilj 36.85, 6. Papež 35,50, 8. Pucelj 34.40, 9. Pavček 34.00, 10. Škerlj (vse Novo mesto) 33,65; ekipno: Bratislava - Novo mesto 144,75:140,90; mladinke (posamezno): 1. J. Dokl 37,35, 4. Djurovič (gostja iz Zagreba) 36,55, 5. Kavšek 36,25 , 7. do 8. Požar 35.75, 9. Kočevar (vse Novo mesto) 35.70; ekipno: Bratislava - Novo mesto 146.55:146,55. J. P. Ribniški rokometaši, člani druge zvezne rokometne lige-sever, vadijo po načrtih. Da bi se ekipa na drugi del prvenstva kar najbolje pripravila, so se v klubu zmenili, da bodo med šolskimi počitnicami trenirali dvakrat na dan, in dogovor so uresničili. Zato bodo sedaj več časa posvetili delu z žogo in trening tekmam. Inlesovi rokometaši so se že dogovorili za nekaj prijateljskih tekem, vendar ne vedo, kdaj jih bodo odigrali. Vsekakor pa bo najbolj zanimiv turnir, na katerem bodo nastopili Slovenjgrajčani, Jadran in Jelovica. To bo krožni turnir in vrste bodo odigrale prijateljska srečanja v Štirih mestih! Zmagovalec bo seveda ekipa, ki bo zbrala največ BARTOL IN GREGORIČ Sodraški TVD Partizan je konec minulega tedna pripravil na Bloudkovi 40-metrski skakalnici medobčinsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 32 pionirjev in članov iz šestih klubov. Navzlic temu daje med tekmo močno snežilo, je bilo več kot 1000 gledalcev s skoki in organizacijo nadvse zadovoljnih. Rezultati - pionirji: 1. Bartol (15,5, 18), 2. Kordiš (14 18,5), 3. L. Bartol (vsi Retje; 14,16); člani 1. Gregorčič (Retje: 38,5, 36,5), 2. Košmrlj (Gora: 35, 36,5), 3. Mule (Dolga vas; 34, 37, 4. Mihelič (Sodražica; 32,35); ekipno: 1. Retje. 344 točk, 2. Sodražica, 335 točk, 3. Dolga vas 317 itd. Najdaljši skok v tretji seriji je imel Košmrlj (42 m), Bajc pa je pri 43 metrih padel. M. GLAVONJIČ SLAVKO GUŠTIN NOVI PREDSEDNIK NTK NOVO MESTO Prejšnji četrtek so člani novomeškega namiznoteniškega kluba pripravili sestanek, na katerem so se dogovorili o delovnem programu za letošnje leto ter razpravljali o kadrovskih spremembah. Dosedanji predsednik kluba bo zaradi obilice dela opravljal le še tajniško delo in se posvetil terenskemu delu s pionirkami, novi predsednik pa je Slavko Guštin. Na sestanku so se dogovorili, da bodo dejavnost kluba razširili. Poslej bodo več skrbi posvetili rekreacijskemu igranju, zanj pa bo odgovoren Drago Klenovšek. Zmagu buljiemu Tomo Vačovnik iz Sevnice sodi na rokometnih tekmah že polnih 12 let. Koliko se je v tem času zvrstilo raznih tekem, ne more trditi z gotovostjo, prepričan pa je, da jih je bilo najmanj 300. Ta številka hkrati pomeni tej po naglih preobratih bogati igri tudi vsaj toliko podarjenih sobot, dostikrat tudi nedelj. Nagnjenost do rokometnega igrišča, bučnega navijanja in vsega, kar sodi zraven, po tolikih letih ocenjuje že kot nekakšno zastrupljenost. Če mine konec tedna brez tekme, ga enostavno obhaja občutek, kot da mu nekaj manjka. Pred dobrim desetletjem je tudi rokometna igra potekala brez izprašanih sodnikov. Sedaj jih Vačovnik našteje v posavskem zboru, kateremu predseduje od lanskega septembra, že 22, vendar še vedno vabi izkušene igralce, ki se z leti poslavljajo od igre, da s pridobljenimi izkušnjami dopolnjujejo sodniške vrste. O sojenju v črnem dresu Z nepogrešljivo piščalko govori z vnemo, lastno dolgoletnemu športnemu navdušencu. „Sojenje je pravi užitek, če se igra dober rokomet. Navijanje je nepogrešljivi del S tekme, pod pogojem, da se ne : sprevrže v sramotenje nasprotnika. točk. Prvi turnir bo 18. in 19. februarja v Ribnici. In kako je z igralskim kadrom? Ribničani bodo imeli nekaj težav. Na treninge namreč ne prihaja vratar Laibacher, Kljun ima družinske skrbi, tako da bo ekipa najbrž imela samo dva vratarja. M. GLAVONJlC 11 sliki je dolgoletni član najboljše ribniške ekipe Ando! -šek po eni izmed napornih tekem. Bo ,krožni1 turnir dokazal, da so Ribničani na drugi del zvezne lige bolje pripravljeni kot minulo leto? Sto tridmt »novih” smučarjev Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta je med šolskimi počitnicami pripravilo začetne in nadaljevalne tečaje za pionirje in pionirke, in sicer v Kranjski gori in na Gorjancih. Na Gorenjskem je vadilo okoli 80 tečajnikov pod vodstvom osmih Rogovih učiteljev in vaditeljev, na Gorjancih pa se je v šestih dneh s smučarskimi skrivnostmi spoznalo 53 najmlajših članov novomeškega smučarskega društva. .Domači* tečaj je precej bolje uspel že zato, ker se otrokom ni bilo potrebno voziti. Spali so v Novoteksovem in Pionirjevem domu, poslušali so dve predavanji (o smučarski opremi in nevarnostih v gorah ter prvi pomoči), pripravili kviz in pred odhodom domov nastopili na tekmah. Na smučiščih so imeli tri Tomosove vlečnice, ki pa so ža tako številno društvo premalo. Gorjanski tečaj je dokazal, da so domači smučarski delavci sposobni organizatorji, zasluga za uspele ure začetniškega in .nadaljevalnega* smučanja pa gre tudi Pionirju, No-voteksu in oskrbniku Paderšičevega doma. ,J,GQRŠE„ Za pravilno vzgojo športnega duha moštva lahko mnogo storijo trenerji, ne pa da ti, kar se tudi dogaja, med prvimi izgubijo živce. Če sploh gre za izgrede, jih povzročajo znani nestrpneži Nekaj bi že zaleglo, če bi take pravočasno odstranili z igrišča. Vzgoja športnega obnašanja občinstva bi nasploh morala biti širša naloga, med drugim tudi mladinske organizacije, KS, SZDL in klubskih uprav,“ meni Vačovnik. Sodnik je pač tisti, ki mora obdržati mimo kri. „Ni lepšega, če zmore publika toliko objektivnosti, da nagradi z aplavzom tudi nasprotnika, kadar to zasluži. Sodnik mora tekmo voditi po usklajenem kriteriju, kjer žvižg piščalke pomeni odločitev, ki je ni mogoče spreminjati.** Kot napredek zadnjih let ocenjuje to, da tudi v tako imenovanih nižjih ligah vodijo vsa srečanja izprašani sodniki. Kljub pravzaprav mrtvi rokometni sezoni, vsaj kar se ligaških tekmovanj tiče, tekme se pričnejo ponovno marca, sodniki pripravljeni čakajo začetek tekmovanj. V soboto je npr. v Moravcih predviden seminar sodnikov z A, B in C liste. Kot republiškemu sodniku so mu dobro znane razmere v našem rokometu od enega konca Slovenije do drugega. V sosednjih republikah še ne poznajo !' dela s selekcijami. Vačovnik meni, sistema da je še premalo izkušenj, da bi lahko vrednotili to delo. Nekaj bi lahko še storili z večjim sodelovanjem med klubi in selekcijami. Kakovostni igralci naj bi v selekciji res imeli možnost izpopolnjevanja. Navsezadnje vidi celo možnost za rekreacijsko ligo, da se vključi v večje tekmovanje, če je uspešna. Tega zaenkrat še ni bilo, ker ni bilo takšnega moštva. V Posavju pogreša organizacijo ženskega turnirja, čeprav je bilo to določeno kot naloga območne zveze V m celi vrsti krajev so pridobili sodobna igrišča. Nova športna dvorana v Leskovcu omogoča tudi zimske priprave in tekmovanja. Podobne pridobitve v ostalih posavskih krajih bi rokometno sezono strnile v celoletno igranje a Železnik aaaaanaaMaai iiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiimimimimimiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiimmiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii= tisti | POUDARJENA NAVPIČNICA — Fotografiranje stavb je § | samo na videz malo zahtevno, v resnici gre za izredno težko 1 | zvrst fotografije, ki zahteva drago opremo, poznavanje arhi- | | tekture in precejšnjo mero domiselnosti. Matjaž Erjavec iz 1 I Šmartnega pri Litiji se je tovrstne fotografije lotil kar z 1 | običajnim fotografskim priborom, zato pa s precej domisel- 1 s nosti. Tako mu je uspelo v mirujočo gmoto stavbe vdahniti | E življenje, ko je v prvi plan postavil svetilko in z njo poudaril 1 1 gibanje v višino. Mojstri arhitektonske fotografije bi seveda s | | posebnim objektivom, ki se da nagibati, dosegli, da bi stavba I = tudi na sliki imela vzporednice res vzporedne. ............................................... (»olrraHlrt Mrt pratf si leti} Prihajajo gradit avtocesto j TO, DA BO težišče dela na območju našega okraja, teija od 1 nas vseh veliko priprav, s katerimi je treba pričeti takoj. Ne | samo da bomo dostojno sprejeli deset tisoče mladih ljudi iz vse 1 Jugoslavije, ki bodo prišli gradit avtocesto, da se bodo počutili § pri nas kot med svojimi, potrebno je poskrbeti tudi za vse § ostalo. Da bo naša trgovina kos preskrbi za toliko ljudi, da bodo 1 sposobna gostinska podjetja in drugo. Lani je preskrba mla- 1 dinskih delovnih brigad šepala, čeprav je bilo vseh brigadirjev I komaj deset odstotkov tega, kot jih pričakujemo letos. V sramoto našemu kmetijstvu moramo zapisati, da je tu sredi | kmetijskega področja primanjkovalo zelenjave in da je bila še | tista količina, ki so jo dobili, zelo draga. KO SEM na zadnji predstavi Pepelke v kinu Krka v Novem 1 mestu opazoval vrvež in cepet otrok in slišal vzklike zanimanja, § in ko sem še pred predstavo videl trume otrok in staršev, ki so 1 žalostni odhajali domov brez vstopnic, sem nazorno videl, daje I ena mladinska predstava premalo. Vsaj dvakrat bi morali zavrte- | ti ta film, če ne drugače, tudi dopoldne — sredi tedna. Za I sedanje predstave smo hvaležni upravi kina, želeli pa bi, da bi 1 jim naša uprava kina redno nudila zanimive filme. V SOBOTO 8. februarja zvečer bo letel nad Belo krajino | satelit, v katerem je slovita psica Lajka. V počastitev tega dogodka priredi Nogometni klub Bela krajina v vseh prostorih restavracije Grad vsemirsko noč. V ta namen bodo vsi obrati primerno dekorirani v vsemirskem stilu. NAJSLAJŠA STVAR na svetu (razen ljubezni seveda) nosi kaj čudno ime llpropory — 2 — amino - 4 — nitrobenzen. Ta kemični proizvod je 5600-krat bolj sladek kot sladkor. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 5. februarja 1958) 5 VE, KAJ HOČE - Pisatelj Stephen King ima rad povsem določeno okolje, kadar ustvarja nov roman. Dobre kriminalke mu navdihujejo le mračno okolje, stare hiše ipd. Zato je. objavil oglas, v katerem piše, da bi rad najel hišo, v kateri vlada prepih, kjer tla škripljejo in kjer je dosti starega pohištva. Za nameček pa naj bi hiša imela še svojega duha. Točno takšno hišo je tudi našel. In kje drugje, če ne v Angliji! Pričakujemo torej novo kriminalko in hud prehlad avtorja. NA SLEDI ZA TRUPLOM - Stanovalci mestnega okoliša v Strasbourgu so bili vsi iz sebe, pa so poklicali policijo, naj razišče, kdo je umrl v eni od hiš. Po soseski se je namreč širil neznosen smrad kot od trupla, ki že gnije. Policaji so vdrli v hišo in našli žrtev - košček minstrskega sira, katerega so stanovalci pozabili na mizi, ko so odpotovali na smučanje. MRKI PARIŽANI - Za novoletne praznike so v Parizu postrani pogledali vsakega neznanca, ki je voščil neznancem srečno v novem letu. Ta mrka neprijaznost je posledica poročila, v katerem je policija obvestila Parižane, da so ob zadnjih novoletnih praznikih neznani voščilci med srčnimi željami in objemi olajšali žepe več kot sto meščanom. LJUBITELJ - Dečku Markušu iz Nirberga je mati prepovedala imeti doma akvarij. Vzel je svojo ljubljeno zlato ribico in jo v lončku za kavo, v katerega je nalil vode, pustil na mestnem avtobusu s spremnim pismom, v katerem prosi najditelja, naj poskrbi za ribico, naj jo da med svoje ribice in ne bo nič napoti. V pismu je fantič pustil tudi 2 marki, verjetno vse svoje premoženje. Ribico je našel voznik avtobusa, tako da je zdaj z njo v redu. Prijaznemu fantiču pa želi šofer vrniti tisti dve marki. MESENA LINIJA - Avstralska letalska agencija Quantas bo na svojih progah na Japonsko potnikom ponudila v nakup pakete govejega mesa, v katerih bo kar 6,6 kg tega na Japonskem zelo dragega živila. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice Od strahu, mraza in gladu so umrli (Nedavno) je odplul norveški parobrod Navrt v severno ledeno morje na morske kite. A zavozil je mej velikanske ledene plošče, katerih se ni nikakor mogel osvoboditi. Kapitan z ženo in otroci se je jedva rešil na mali ladjici na Capper Island. 30 mož pa je ostalo na ledenih ploščah, ker se je ladja potopila. 14 jih je od mraza, strahu, gladu in napora urmlo, drugih 16 pa je rešila po dvanajstih dneh ladija, katera je tudi lovila kite. A od teh 16 so štirje zblazneli, drugi pa so od glada že strašno propali. (V štajerskem) deželnem zboru so slovenski poslanci dva nedolžna sklepa povedali zbornici v slovenskem jeziku, pa je bilo strašansko vpitje zato pri nemških zagrizenih poslancih in na galeriji. Kje je še jednakoprav-nost! Takisto se godi slovanskim vseučiliščni-kom prav slabo v Gradcu - v tem „najbolj nemškem od nemških mest“. Se običajne veselice ne smejo prirediti, ker jim deloma gostilničarji nečejo prepustiti prostorov, deloma se pa oblastva boje izgredov nemških dijakov ob takih prilikah. (Za g o sd b e n o) šolo v Novem mestu se je doslej oglasilo toliko gojencev, da se bode v drugem poluletju lahko pričel pouk v petju ter v igri na klavir in gosli. Vpisovanje bo v Narodnem domu. Takrat naj se zglase vsi, ki se za pouk zglasili doslej. (Bolnišnica) v Kandiji pri Novem mestu je bolnišnica ne hiralnica. Odločena je torej samo za take, ki so ozdravljivi. Neozdravljivi, od starosti oslabljeni niso za bolnišnico. Ako bi take sprejemali, bi bila brž polna, in ne mogli bi sprejeti nobenega ozdravljivega bolnika. Hiralcev torej ne pošiljajte sem! Slednjič pa prosimo tiste slavne občine, ki so doslej pošiljale letne darove bratom v Kandiji, naj tudi letos ne pozabijo podpore za trpeče bolnike. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1898) Kamele za stisko ljudi Zdravljenje shizofrenije z novim naravnim lekom Marsikaterega popotnika po deželah severne Afrike je pretreslo, ko je videl, da je ponekod še navada, da domačini koljejo kamele na nenavaden način. Najprej živali odsekajo noge, da se ne more več ganiti, in šele potem dokončajo klanje. Vsakdo najprej pomisli, kako mora žival pri tem početju trpeti, a se moti. Kamela skoraj ne čuti bolečin. V njenih možganih je namreč na delu posebna snov, ki preprečuje občutek bolečine. Prav ta sposobnost kamele je usmerila raziskovanje Choha Lija, ki dela na kalifornijski univerzi, da se je lotil iskanja naravnega blažil-ca bolečine. Človek je vse bolj občutljiv, bolečine ne zmore več prenašati, kar je zelo tesno povezano z njegovo psihično razrvanostjo, zato posega po vseh mogočih proizvodih farmacevtske industrije, da bi utišal bolečino. Zal so ti proizvodi dvorezen meč, človeka priklenejo nase, povzročijo stranske posledice, že tako omajano celovito osebnost pa še bolj zrahljajo. Choh U je naročil v Iraku 500 kameljih hipofiz, žlez, ki so jih Iračani seveda tudi izvozni v ZDA. Iz njih je znanstveniku uspelo dobiti aktivno snov beta endorfin, ki pri kamelah deluje kot naravni opiat in blaži bolečino. Novo snov so praktično preizkusili in koristno že uporabili pri zdravljenju shizofrenije s slušnimi in vidnimi halucinacijami, odpravljanje hudih in pri zdravljenju nevroz. Zdravilo se je odlično obneslo, vendar zaenkrat ne bo našlo pot v vse bolnišnice. Sedanji način pridobivanja je namreč zelo drag. Strokovnjaki poskušajo odkriti način umetnega pridobivanja te zanimive snovi. za Rešitev prejšnje križanke i !/ — — — ar = '«l i. 30. ar / - i 1 k A K ES A v A r ss. v o D A K /J A Al A # 1 r ■ar A K A m S K L O AJ F- N A A\ o T € k a ■3 — _____ • ■A K K O k A 1 K A. •1 5. H L A D sr T A R 1 N £ S K O K M A T J_ A L A £ A K r A L .1 • S A E O N V £ D R O A M T 1 K V A __ <' D O L 1 S £ S V 1 A -L b _L £ G, S A R E [kj E la R T • 1 Na sliki levo je videti, kakšen uhelj je imel eden od pacientov P19 operacijo, na sliki desno pa, kakšnega mu je naredil Brent. „Kipar” živega telesa Naredil je že 150 novih uhljev iz hrustanca in pacientov — 2e pred 400 leti podobne operacije miiiniii[ prgišče misli Odrezano uho je pred časom prepričalo naftnega mogotca Gettyja, da ni več šale, in je plačal ugrabiteljem za svojega nečaka skoraj 3 milijone dolarjev (52,2 milijona dinarjev). Fant je sicer ostal živ, a brez enega uhlja. Zdaj pa mladi Getty živi tudi brez te, predvsem lepotne napake. Nov uhelj mu je naredil slavni kirurg Burt Brent, ki je prvovrsten strokovnjak za tovrstne operacije. Oblikovanje novega uhlja ni najnovejša stvar. Zgodovina je zabeležila, da je nove uhlje šival svojim pacientom že Gaspare Togliacozzi v Bologni leta 1597. Italijanski kirurg je že v tem času odkril, da lahko prišije le tkivo pacienta samega, sicer telo tujek zavrne. Čeprav pojava ni znal razložiti, je odkritje pridno uporabljal in delal uhlje iz kože nesrečnikov, ki jim ta napaka ali posledica nesreče ni dala duševnega miru. Burt Brent v poglavitnem počenja isto. Pacientu izreže hrustanec iz njegovih reber, in medtem ko njegov pomočnik zapira prsni koš, Brent iz hrustanca oblikuje želeno obliko uhlja. Hrustanec vtakne v nekakšen žep iz pacientove kože in vse skupaj presadi na mesto, kjer mora uhelj stati. Po tej osnovni operaciji sledi še vrsta dodatnih kirurških posegov, s katerimi spretni kirurški „kipar“, kot mu pravijo kolegi, doseže dokaj naraven videz uhlja. „Uho seveda ne bo nikoli videti povsem pravo," meni slavni kirurg, „a videz, ki ga lahko naredimo, je dovolj prije- •*,%iihiiiii/iVi • •: •• •• • ‘M, ,»'!* V' x ,w,< .lllll'ilihr'1' . i'*//* 11«, — Nikar se rie boj! Indijanci živijo tam daleč za tistimi gorami! , .~T". ’ 1 iiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiii umnim ...................................... - Lojzka, poglej, če še vedno pada dež! lir ten, da se pacientov odnos napake spremeni, dostikrat r dramatično na boljše." . Večina pacientov ^ Brenta so otroci, ki se b*' uhljev že rode. Prav tem 1 najraje pomaga, vendar le> imajo starši dovolj denaij3 dragi kirurški poseg! ___________________________ Sveder strani Če bo sodili le po ve^j gneči, ki je tako značilna naše zobne ambulante, bi “ verjeli, da je obisk pri z° zdravniku za večino ljudi pT zaprav hudo neprijetno opi^_ lo, kateremu se iz strahu bajo, kolikor se le mofer Največkrat šele huda bole^ prisili človeka, da stopi zobozdravniku. Psihologi se že dlje & ukvarjajo s tem nesorazmerij strahom. Menijo, da strah izj iz človekove duševnosti, ma je osnovan v pomembn j ust v človekovi duševnosti. ^ so človeku nadvse po me m j organ, ki mu ne služi 1« f prehranjevanje, ampak pij vsem tudi kot instrurnj komunikacije z zunaflj svetom. Znano je, da otiv' vsako stvar najprej nesejo,, ustom, ker se tako na najb" pristen način seznanijo ž oR Ta otroška uporaba ust vse“ ostane v človeku kasneje. Prav zaradi po% vestnega zavedanja po rite nosti ust, je človeku že mise' . to, da bo nekdo z ostjj predmeti šaril po njih, gr°^ neprijetna. „ Psihologi zato predlagajo- ^ bi morali ta strah pregnati pri prvih obiskih pri zobozdj, niku. Še posebno otrokom sme biti prvi obisk strašnega. Seveda se bo moj[ takim zahtevam prilagoditi prvimi zobozdravstvena slu* J Odraslim pa ne preost^ drugo, kot da strah zaves™ premagajo. globoko mesto sicer plitvi vodi duhovnik v Aleksandriji kraj pri Karlovcu klobučevina osmrtnica - ','\i HiM muk samostansk predstojnik vrb v Julijcih pravoslavna knjiga Bardner stara Ljubljana veroij- m.ime mesec mestece v Dalmaciji arab-knez ograda za svinje Trenutek sreče je več vreden kot tisoč let slave. VOLTAIRE Trdovratnost je najcenejši nado-n^stek značaja. F. HEBBEL Najbolj učeni niso najpametnejši. G. CHAUCER .................................. m...u...........................mlin.. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiii | V ledenikih žive črvi, ki na toplem razpadejo — Nad sto živalic v enem kvadratnem metru — Edinstven primer samouničenja z lastnimi encimi Ko bledo in hladno sonce visokega severa zaide za obzorjem | in že tako borno življenje zamre, se v večnem ledu ledenikov ob | severozahodnem Tihem oceanu na obalah Aljaske in Britanske | Kolumbije skrivnostno zgane; črne glavice, komaj da dosežejo veličino glave bucike, prodrejo iz ledenih kristalov in pokukajo v belo noč. Drobni črvi, na stotine živalic, se izvije iz ledenega objema in prične lesti po negostoljubnih tleh za zrnci hrane. Ta nenavadna bitja, ki žive v ledu večnih ledenikov, so najbolj čudna, najmanj znana oblika življenja na našem planetu. O njih govori stara aljaška legenda, poznajo jih redki domačini Vendar so biologi dolgo menili, da gre za izmišljena bitja: kdo je pa fe slišal, da je življenje v večnem ledu? O njih kot o mitoloških bitjih piše v neki svoji pesnitvi tudi pesnik Robert Service. To je bilo dolgo časa edino pričanje o ledeniških črvih. Pesnikom pa ne gre verjeti, ko gre za = stvari znanstvene narave! | Danes seveda o ledeniških črvih = govore tudi znanstveniki, čeprav s g precejšnjo mero previdnosti, saj je g le težko razložiti, kako se te živali § v tako mrzlem okolju obdržijo pri g življenju. Povprečna temperatura 3 je daleč pod ničlo, vsaka višja § temperatura pa je za ledeniške g črve smrtno nevarna. Pri 20 sto-S Pmjah, ko se, denimo, človek že g JJe Počuti najbolj na toplem, črvi g dobesedno razpadejo. pa so jim dovažali led iz reke Ohio. V tem letu so namreč odkrili številne mikroorganizme, alge, trose in bakterije. S tako skromnim kosilom so ledeniški črvi povsem zadovoljni. Njihovemu zadovoljstvu primerna je seveda tudi njihova teža, saj tehtajo le 0,00308 grama. Redke primerke so na univerzi proučili, kolikor je bilo mogoče. Ugotovili so, da so ledeniški črvi v mnogočem podobni ostalim črvom, le da imajo v koži veliko zrnc temnega pigmenta, s katerim se branijo pred preveliko svetlobo čez dan. Svetloiba je v ledenikih toliko močna, da so morali črvi v tisočletjih prilagajanja razviti obrambni pigment. podatkov o življenju ledeniških črvov. Ugotovil je, da se črvi skrivajo v ledu skozi ves dan in da prilezejo iz ledu šele po sončnem zahodu, pa še to le, če noč ni preveč jasna m svetla. Toda ko začno lesti iz ledu, je kaj videti Goodman je na enem samem kvadratnem metru naštel več kot sto črvov. Potem se začne iskanje hrane. Črvi so zadovoljni z najmanjšo drobtinico. Ko so kasneje strokovnjaki preračunali, kolikšne zaloge hrane so v ledenikih, je račun pokazal, da je avgusta meseca v tanki plasti snega na ledenikih le za 240 kalorij alg na kvadratnem kilometru. Hrane je torej izredno malo, vendar tudi v tako špartanskih pogojih črvi žive, se razmnožujejo in ohranjajo svojo vrsto. Dodatno hrano predstavljajo hranljivi rastlinski delti, ki jih na ledenike prinese veter, vendar so biologi mnenja, da se črvi lahko prežive le z algami. Drugače je, ko postanejo sami hrana drugim. Takrat je apetit večji in nevarnejši. Ledeniški črvi so poslastek nekaterih ptic, ki že dlje kot ljudje dobro poznajo navade črvov; poiščejo jih le po sončnem zahodu. krvnim živalim prenehajo delovati življenjske funkcije. Doslej je veljalo, da taka žival pogine, če je razlika med njeno in zunanjo temperaturo višja od 10 do 20 stopinj. Ledeniški črvi se za to pravilo ne menijo! Goodman domneva, da je skrivnost življenja teh črvov skrita v njihovih encimih, oziroma prebavnih sokovih. Ti so dejavni tudi pri pri zelo nizkih temperaturah. Z dviganjem temperature se dviga tudi njihova moč, zato pride že pri 20 stopinjah do samomorilskega delovanja. Črvovi encimi začno razkrajati tkivo. „Gre za edinstven primer avto-lize, uničevanja tkiva z lastnimi encimi, na katerega doslej še nismo naleteli pri živalih,“ pravi dr. Goodman. Skrivnost ledeniških črvov je torej v njih samih. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII Močno povečan prednji del ledeniškega črva z dobro vidnimi usti. LEDENIŠKI ŠPARTANCI SKROMNA USTA I . V ustanovi za polarne raziskave g uržavne univerze v Ohiu je biolo-£ gum uspelo, da so nekaj ledeniških g «V0V obdržali pri življenju. Hra-£ nui so jih v hladilnikih, za hrano SAMOMORILSKI SOKOVI Daniel Goodman, ki dela v Inštitutu za polarne raziskave, je zaradi črvov odpotoval na ledenike visoko na severu Aljaske. Dva meseca je s sodelavci proučeval nenavadne živalce. V tem sicer kratkem času je nabral veliko iiii>iiiiiiiiiiiiiiI|||||„, iiiiuim, |imminni, n, immmnimiiiiiii mm mm iiiiiiiiiiiiiiiiiinu, nuni iimiiii mm, nuni,,,, m m imiiiiiimminimimimiuHinmi iiiiihiiii Nerešljivo uganko zadaja biologom prebava črvov. Nikakor ne morejo ugotoviti, kako uspe črvom obdržati dejavne biološke procese v mrazu, v katerem mrzlo- I* Lepoto vodne gladine ^ ^“'“ievali številni zalivi in pomoli. »To J* T Mer si človek lahko oddahne,« je občud ^ ejal Ostrostrelec, »toda kaj je tam sredi v°%r ga . a “i otoček?« — »To je Pižmovskl grad, j * v ša|i imenoval neki angleški častnik. In * VSfi *ebij|co na g|a. vico, kajti stari Tom je B"a svetu podoben podgani pižmovki,« je P0T*,». y .r*y in dodal: »A najina ladjica je pripravlJ® m 1etrt ure sva lahko tam.« Z močnim su®lfpi VoH. Se odrinila in kanu je naglo zdrčal po 10 8. Pižmovski grad je stal sredi jezera, dobrih pet sto čevljev od najbližjega brega. Dno je bilo tu le kakšnih osem čevljev globoko in Tom je zabil vanj pilote ter nanje postavil svojo hišo, tako da se je tudi pod njo pretakala voda. »Videti je, da ni nikogar doma,« je nezadovoljno ugotovil Harry, »toda vseeno se ustaviva.« Pristala sta ob nekakšni leseni ploščadi, ki jo je Tom imenoval »preddvorje«. Ostrostrelec je prvi skočil na suho in brez obotavljanja krenil v hišo, ’ saj kot sin divje mejne dežele ni poznal posebnih ozirov. TURISTIČNE Hm ■t mJt INFORMACIJE 'f' INTEREKPORT Ljubljana PE „INEX" Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Telefon: (061) 312-996 VABIMO VAS: ZA DAN ZENA V PARIZ, odh. 7. in 10. marca LONDON, odh. 4., 6., 8. in 10. marca ★ ★ ★ PARIZ, živinorejski sejem, odh. 4. in 8. marca SKANDINAVIJA, ogled muzejev, galerij idr. v Kopenhagnu, Stockholmu in Upsali, 8 dni, odh. 27. aprila TUNIZIJA, odh. 20., 22., 24. in 27. aprila ATENE, odh. 13., 15., in 29. aprila ATENE - KRETA, odh. 18. in 25. aprila KRETA, odh. 22. aprila OTOK ELBA, 7 dni. odh. 27. aprila TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji. Prijave in informacije: INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995, 327-947, INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571 INEX, prodajno mesto NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■i S " ^ OTOK ELBA - NOVOST V TURISTIČNI PONUDBI V v Procchio Potovalna agencija INEX iz Ljubljane je v svoj prvomajski aranžma prvič vključila tudi otok ELBO, ki je največji otok toskanskega arhipelaga, oddaljen komaj šest milj od italijanske obale. Nepozabna doživetja nudijo obiskovalcem idilične lepote kristalno čistih morskih zalivov, sončnih plaž, številnih rtičev in čeri, nad katerimi se dviga veličastni Monte Capanne (1019 metrov). K naravnim lepotam se pridružujejo še zgodovinske znamenitosti iz časov etruščan-ske, rimske, srednjeveške, medičejske in Napoleonove dobe. Gostje bodo stanovali v kraju Procchio v hotelu, ki nosi ime velike Napoleonove ljubezni in kasnejše švedske kraljice — DESIREE. Potovanje na Otok Elbo je še posebno zanimivo, ker vožnja z avtobusom omogoča oglede številnih krajev na italijanski celini in na otoku Elbi. Poleg ogledov znamenitosti je organizator predvidel tudi pokušnjo lokalnih specialitet -vina in rib ter čas za kopanje če bo vreme ugodno. Tako kot za vsa lnexova potovanja in letovanje se lahko tudi za potovanje na otok Elbo prijavite na lnexovem prodajnem mestu v Novem mestu. Glavni trg 7, telefon 22-555. RAZNOLIKA PONUDBA MLADINSKE TURISTIČNE POSLOVALNICE Radovedno si je ogledal vse prostore, med njimi tudi sobico Tomovih deklet, kjer je videl na eni strani razkošno svilo in brokat, na drugi strani pa le skromna, toda čista oblačila. Potem se je vrnil k tovarišu, ki je zunaj z daljnogledom opazoval jezerske bregove. Ko ni ničesar našel, je Harrjr menil: »Stari kljukec se je najbrž s svojo plavajočo hišo odpeljal k jezerskemu iztoku. Najbolje bo, da še midva kreneva tja.« Prav tedaj pa se je z brega zaslišalo ostro pokanje vejevja in naša dva junaka sta brž skočila v čoln, da pogledata, kaj je. Mladinska turistična poslovalnica iz Novega mesta, ki je v sestavu Počitniške zveze Slovenije, je edina družbena organizacija na Dolenjskem, ki se ukvarja z mladinskim turizmom. O njenem razvoju zgovorno pričajo podatki o poslovanju v letu 1977 in 1976. Tako so v preteklem letu povečali za 100 odstotkov število krajev, kjer mladi lahko letujejo; število avtobusnih prevozov je naraslo za 15 odstotkov, število uporabnikov pa za 19 odstotkov. Z avtobusi so prevozili toliko kilometrov, da bi lahko kar petkrat obšli ekvator. Usluge Mladinske turistične poslovalnice obsegajo izlete. letovanja, seminarje in prodajo programov drugih agencij. Ce upoštevamo celotno ponudbo v Jugoslaviji, vidimo, da je največ oseb bivalo v Poreču, od tujih držav pa je bila najbolj privlačna Španija. Podpisniki družbenega dogovora zagotavljajo mladim 60 odstotkov popusta pri prevozih po Jugoslaviji in za vožnje na slovensko narodnostno ozemlje izven meja matične domovine. Popust velja za vsa prevozna sredstva, razen za letala. Kljub temu da je osnovna dejavnost Mladinske turistične poslovalnice mladinski turizem, pa ne odklanjajo prijav starejših občanov. 1»0TA s Dežurnt sporočajo PREVEC JE RAZGRAJAL -Metliški miličniki so 3. februarja pridržali do iztreznitve M usta Didoviča, ker se je neprimerno obnašal in razgrajal v metliški gostilni „Grozd“. Vročekrvneža so miličniki odpeljali na hladno, moral pa bo še k sodniku za prekrške. ZNESEL SE JE NAD AVTOMOBILOM - V noči na soboto se je nekdo lotil osebnega avtomobila BMW Mirka Petkoviča iz Ragovske ulice. Vozilo je stalo pred stanovanjskim blokom, neznanec pa je odtrgal zunanji ogledali, anteno in brisalce. Skupaj je za 900 din škode. Z NEPRIMERNO HITROSTJO PO SREDI CESTE Trije poškodovani in za okoli 30.000 din materialne škode, takšen je epilog prometne nesreče, ki se je pripetila v ponedeljek okoli 12. ure v Migolid pri Mirni. Tega dne se je 29-letna Jožica Smolič iz Zabukovja peljala, proti Migolid in med vožnjo v klancu navkreber ji je nasproti po sredi ceste in z neprimerno hitrostjo pripeljal Anton Pajk iz Sevnice. Vozili sta trčili, poleg obeh voznikov pa se je poškodovala še Smoli-čeva sopotnica Ivana Krištof. Se to, da sta obe imeli na voljo varnostne pasove, vendar jih nista uporabljali »Dolenjski list« v vsako družino m wm m , ■P% BOJAZEN JE BILA UPRAVIČENA - Napovedi so se uresničile: z neurejenim križiščem v Žabji vasi smo Novomeščani dobili novo črno točko. Več kot 10 trčenj v kratkem času, nič koliko razbitih avtomobilov in tudi poškodovanih voznikov, vse to priča, da ni daleč dan, ko bomo iz tega križišča odnesli tudi prvo žrtev. Upajmo le, da se tega zavedajo tudi odgovorni za postavitev semaforov v Žabji vasi. Rok za ta dela (konec februarja) se namreč že izteka. (Foto J. Pavlin) Alkohol pleni vozniška dovoljenja Iz poročil sodnikov za prekrške - Lani v postopku 182 mladoletnikov - 332 ljudi vozilo brez dovoljenja - 228 vinjenih — Prostitucija na pohodu? Število črnih gradenj še nadalje raste % Med kakšnimi gorami spisov so v lanskem letu sedeli trije novomeški sodniki za prekrške, pove podatek, da so imeli na mizah natanko S.273 zadev, zraven tega pa še 1.34S iz predlanskega leta, skupno torej 6.318 spisov. Od tega so jih razvozlali 5.274, medtem ko ostali še čakajo na končno besedo. Za kakršnokoli primerjavo s prejšnjimi leti je zaenkrat še prezgodaj, vseeno pa nam bodo številke, kijih imajo na voljo, povedale marsikaj. „Grehov“ je namreč ogromno. Za uvod dve ugotovitvi: da se vseh ostalih skupaj 39. našteli toliko primerov. Zato- je lani v postopku znašlo pre- In kako je bilo na drugih rej: vsaka prijava je „dobro- cejšnje število mladoletnikov področjih? Zaradi kršenja jav- došla“. Skrbi tudi podatek o (kar 182), na drugi strani pa je nega reda in miru je bilo kazno- primerih prostitucije v Novem vanih 492 oseb, 157 pa zaradi nedostojnega TRAGIČNO KONČAN „AVTOSTOP“ 33-letna Renata Bahč iz Ogenč pri Rimskih Toplicah je v soboto dopoldne potovala z „avtostopom“ do Gmajne in tam prečkala magistralno cesto. Takrat je iz ljubljanske smeri iiripeljal z osebnim avtomobi-om Ljubljančan Janez Perko, ki navzlic zaviranju in umikanja ni mogel preprečiti trčenja. Zadel je Bahčičevo, da je padla najprej na pokrov motorja, udarila v vetrobransko steklo, od tam pa zdrknila na tla mrtva. zanimiv podatek, da se je na mizah sodnikov za prekrške (uradno: organ za postopek o prekršku) znašlo le 9 predlogov oškodovancev pri prometnih nesrečah. Vemo namreč, da od lanskega leta miličniki ne rešujejo prometnih nezgod, kjer škoda ne presega 20.000 din in kjer ni telesno poškodovanih, marveč delajo to vozniki sami s pomočjo novih zavarovalnih pol. „Prirojen“ odpor do vsakršnih novosti je tudi tu odigral svojo vlogo. Sicer pa je tudi lani tradicija obveljala. Največ dela je bilo namreč s področja prometnih prekrškov. Nekaj številk: pred sodniki se je znašlo 332 takih, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja, 228 vinjenih (všteti tudi mopedisti, kolesaiji), 110 kazni pa je bilo izrečenih zaradi slabe tehnične opremljenosti vozil. Veliko voznikov je tako ostalo brez vozniškega dovoljenja: 203 zaradi ugotovljene vinjenosti(!), medtem ko je obnašanja, kričanja itd., primerov potepuštva in klateštva je bilo 33, pretepov 135, igranja na srečo 20 in pijančevanja 7. Samo v devetih primerih so se pred sodnikom za prekrške našle osebe, ki so mladoletnikom točile pijačo v nedovoljenem času. Kritike na račun tega podatka so upravičene, kajti v naših gostilnah bi verjetno v enem samem dnevu ciie 1 mestu in ne nazadnje tudi to, da je bilo 60 oseb kaznovanih zaradi kaljenja hišnega reda in miru (prepiri in pretepi v družini itd.). Eno najhujših preglavic pa so lani delali novomeškemu sodišču za prekrške gospodarski „grehi“. Največ je bilo seveda črnih gradenj (kar 48), kazni za te primere pa so bile tudi primemo visoke. Nadalje je bilo 36 kršitev predpisov o obrtništvu pa 15 trgovinskih (neprijavljena prodaja, prekupčevanje z avtomobili). Enako število kršitev je bilo tudi zaradi neupoštevanja predpisov o nadzoru nad živili. Le malokateremu prodajalcu pade na pamet, da bi hodil na redne zdravniške preglede, kot je to določeno, veliko jih je tudi, ki ne upoštevajo obveze o nošenju delovnih halj. Še in še bi lahko naštevali, končno sodbo o teh podatkih pa si prihranimo za takrat, ko bo moč lanske številke primer- 8' ti s tistimi iz prejšnjih let. ovomeški sodniki za prekrške obljubljajo, da bo to že kmalu. B. B. »Jubilej” na zatožni klopi Anton Brandstatter je star znanec sodišč — Tokrat leto in šest mesecev zapora - Po obsodbi je celo zagrozil z maščevanjem — Pripor do pravnomočnosti sodbe Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča se je minuli teden zagovarjal stari znanec organov UJV Anton Brandstatter. Obtožnica ga je bremenila več kaznivih dejanj. Letak za manj krvavo zimo Krški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že deseto leto opozarja na nevarnosti in pasti zimskih cest Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Krško je tudi letošnjo zimo ostal zvest tradidji. Menda bo že deseto leto, kar so pričeli z izdajo letaka, ki voznike motornih vozil opozarja na nešteto zimskih nevarnosti. Franca Radeja, danes tajnika krškega sveta za preventivo, sicer pa že kar okoli 20 let aktivnega na področju prometa in cest, upravičeno imenujejo očeta tega letaka. ,.Verjetno smo edini v Sloveniji, ki smo izdali kaj takega. Sicer pa se spominjam, da sem takšen tekst prvič pisal že pred desetimi leti, besedilo pa smo potem razmnoževali na dklosti- Franc Radej lu. Lani, ko je krško AMD slavilo 30 let obstoja, pa smo se odločili za tisk. Naročili smo pet tisoč izvodov, stroške pa je kril naš svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Letaki so zdaj tu, podeljujemo jih voznikom, prav tako pa ga dobi vsak novopečeni šofer.“ Pod naslovom „Vožnja v zimi je nevarna" se skriva cel kup napotkov, ki ne bodo odveč še tako izkušenemu vozniku. Poglejmo si nekaj stavkov izpod peresa Franca Radeja. “... Priporočljivo je, da vozniki v zimi vzamejo s seboj na vožnjo vrečico s peskom in lopato. Odveč tudi ni žična ali navadna vrv, da ne govorimo o dobrih snežnih gumah ali verigah. V vozilu je priporočljiva tudi signalna luč, s katero se zavarujemo v primeru okvare ... Začetniki neredko grešijo, ko v primeru, če vozilo izgubi prvotno lego na cesti, iznenada pritisnejo na zavore, misleč da je to najpametnejša rešitev. S tem pa dosežejo ravno nasprotno: vozilo začne namreč zaradi tega še močneje zanašati in neredko se tak manever konča v jarku. Kaj torej storiti, ko vozilu grozi, da ne bo obstalo na cesti, ker ga zanaša? Osnovno pravilo je: ne izgubimo živcev in ne pritiskajmo brezglavo na zavore! Najvažnejša naloga vsakega voznika v takem trenutku naj bo, da skuša obvladati vozilo tako, da ne bo trčilo v kako drevo ali ogrozilo prometa iz nasprotne smeri.“ Zima zahteva od nas, 4a se primerno oblačimo. Podobne zahteve pa ima tudi do naših jeklenih služabnikov. Sami se, to kaže tudi ogromno število žrtev na naših cestah v januarju, tega premalo zavedamo. In prav zato je pet tisoč tiskanih listov krškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu toliko več vrednih. B. B. »■■■■■■■■■•■■M Brandstatter je doma iz Gorenje vasi blizu Mirne, sicer pa brez stalnega prebivališča. Hodi pač od vasi do vasi, od kmeta do kmeta, prosi za hrano in pijačo (predvsem slednjo), včasih pa poprime tudi za kakšno delo, toda le za kratek čas, kajti brž ko se mu ponudi priložnost, rad seže po tuji lastnini, najsi bo to nož, vžigalice, ali pa kaj večjega. Tokrat se je zagovarjal zaradi dveh vlomov. Po statistiki, ki jo vodi novomeško sodišče, je Brandstatter zdaj že petnajstič sedel na zatožni klopi. Julija 1976 je v Čatežu vlomil v skladišče grosupeljskega podjetja »Instalacije". Ker Smrt med spanjem Družinska tragedija na Velikem Slatniku — Vzrok: ogorek Do hude družinske tragedije je prišlo v soboto zvečer na Velikem Slatniku. Zakonca Marija in Stanko Košele sta se tega večera odpravljala v posteljo. Potem ko sta oba legla, je Stanko še pokadil cigareto in zaspal. Ni pa se prepričal, ali je cigareto tudi dobro ugasnil. Tako se je od ogorka vnela odeja, ki je pričela močno tleti, soba pa se je kmalu napolnila z dimom. Okoli 21.30 je mimo hiše prišla 20-letna hčerka Silva in zavohala dim. Takoj je stekla v hišo, zgrabila tlečo odejo in jo odnesla ven, hkrati pa na pomoč poklicala še sosede. Slednji so iz dima potegnili Stanka, ki si je od velike količine monoksida v pljučih vendarle opomogel, medtem ko za njegovo ženo, 47-letno Marijo, ni bilo rešitve. Umrla je zaradi zadušitve. mu v roke ni prišlo kaj vrednega, je iz delovne obleke Alojza Ahlina vzel 50 din, svinčnik in bencinski vžigalnik, nekaj drobnarij pa tudi iz žepa delovne obleke Jožeta Rebolja. Poskušal je vlomiti še v dva druga prostora, vendar brez uspeha, zato pa se je toliko bolj založil čez mesec dni, ko je obiskal zidanico Alojza Kališka blizu Dolenje vasi: odnesel je 5-kilogramski kos slanine, tri kozarce vloženih češenj (v alkoholu seveda), nekaj cigaret in okoli 300 din. Obtoženec je dejanja na obravnavi zanikal, medtem ko je v preiskavi vse „grehe“ priznal. Da bi o svoji nedolžnosti prepričal sodnike, mu ni pomagal niti izredno razvit dar govora: senat gaje po zaslišanju prič in obilici dokaznega gradiva obsodil na enotno kazen enega leta in 6 mesecev zapora, poleg tega pa mu je pripor podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. Brandstatter s sodbo seveda ni bil zadovoljen in je ob koncu celo zagrozil, da se bo že maščeval. Komu, tega ni povedal. Vsak drugi dan -smrt na cesti Naše ceste so daleč od vzornih, na območju UJV Celje imajo samo 27,5 km „vame“ hitre ceste, v Posavju je del avtomobilske ceste od Bregane do Smednika trenutno najbolj krvav cestni trak (lani 12 mrtvih). Lanski pregled nesreč vseeno navaja k sklepu, da za vse tragedije ne gre kriviti cest, saj so od 1.862 prometnih nesreč s hudimi poškodbami ali celo smrtnim izidom 1.653 nesreč povzročili domačini (88,8 odst.); torej tisti, ki te ceste vendarle poznajo. Vsemu titudi ne more biti kriv porast motorizacije, saj se je število na novo registriranih vozil lani povečalo le za 7,4 odst, medtem ko je število nesreč večje za 23 odst. Krvni davek je bil hud, do kraja leta 134 mrtvih, januar s 15 žrtvami pomeni smrt na cesti že vsaki drugi dan. Najbolj pogosti povzročitelji nesreč so osebni avtomobili, sledijo pešci; med vzroki je lani prednjačila prevelika hitrost, alkohol v krvi vozni- kov je bil med vzroki na tretjem mestu. Prometniki pravijo, da so lani skušali vplivati na udeležence v prometu predvsem z opozorili in nasveti (izrekli so za 700.000 dinarjev manj mandatnih kazni kot leto poprej). Odziv kaže prej na izigravanje kot dobronamerno upoštevanje. Samozaščita mora zaživeti tudi v prometu, za preventivne naloge naj bi marsikje poskrbeli tudi pripadniki narodne zaščite. Prometno varnost najbolj ogrožajo tisti, ki povzročajo nevarre zaplete na cestah Proti takim se nameravajo boriti tudi z miličniki v civilnih oblekah in s patrola-mi brez značilnih belo-modrih službenih vozil. A. ŽELEZNIK OPOZORILA NE ZALEŽEJO — Akcij miličnikov, kot jo vidimo na našem posnetku, je v zimskem času premalo. Vse pogosteje namreč najdemo med vzroki nesreč neustrezno opremljena vozila in za ta čas neprevidno vožnjo. (Foto: Budja) ! ODNESEL GOREČO PLINSKO BOMBO V prejšnji številki smo poro-; čali o požaru, ki je zajel Pionir-; jevo kleparnico v Ločni. Tokrat so iz Pionirja sporočili še nekaj dopolnil. V prvi vrsti se zgražajo • nad neodgovornim vedenjem no- • vomeških gasilcev, ki navzlic ■ pozivu niso prišli na kraj požara, ; na drugi strani pa se zahvaljujejo • človeku, ki je s svojim dejanjem ; rešil obrat morebitnega razde-j janja. Jože Strugar (že v kratkem | ga čaka zaslužen pokoj), direk-| tor tozda v Ločni, je ob požaru ; zgrabil gorečo plinsko bomo(!) j in jo odnesel na piano. Marsi-: komu je lahko s tem dejanjem za E vzor. MED PREVRAČANJEM PADLA IZ AVTOMOBILA Novomeščan Robert Klenovšek je prejšnji četrtek vozil osebni avtomobil od Novega mesti proti Metliki, pri odcepu za Podgrad pa je vozilo pričelo zanašati, zdrknilo je na kolovoz, se večkrat prekucnilo in dobrih sto metrov daleč v dolini obstalo na strehi. Voznik in sopotnica Bernarda Zorko sta med prevračanjem padla iz vozila ter se huje poškodovala. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Materialno škodo cenijo na 40.000 din. TOVORNJAK IN AVTOBUS TRČILA - Nedeljko Stojakovič iz Gornje Straže je 30. 1. dopoldne vozil gorjanski avtobus proti Straži, pri Gradišču pa mu je nasproti pripeljal tovornjak novomeškega Gozdnega gospodarstva, ki ga je vozil Janez Ravbar. Med srečanjem je avtobus na mokri cesti zaneslo, tako da sta s tovornjakom trčila. Pri nesreči sta se poškodovala Janez Ravbar in njegov sopotnik Kostia Fink. Gmotne škode je za 230.000 din. ZADEL PEŠAKINJO - 31. 1. je Novomeščan Jože Saje vozil osebni avtomobil od Strekljevca proti Semiču, v Podrebri pa je pred vozilom prečkala cesto 23-letna Anica Jakša. Saje jo je zadel in zbil po cestišču, pri čemer se je laže poško dovala, na avtomobilu pa je za 3.000 din škode. NESREČA NA GOZDNI CESTI - Na gozdni cesti pri Komami vasi sta se 31. 1. dopoldne srečala tovornjak in kombi Gozdnega obrata Crmošnjice. Voznika Ivan Fink in Maks Štubljer iz Dolenjskih Toplic vozil na poledenelem vozišču nista mogla pravočasno ustaviti in sta trčila. V Štubljerjevem kombiju so se poleg voznika poškodovali še trije sopotniki, vse pa so morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Škodo cenijo na 30.000 din. ZADEL OGRAJO - Branko Sekula iz Prečne je minuli petek peljal avtomobil navzdol po klancu proti Loki, vendar je v ovinku zavozil na levo in trčil v ograjo športnega igrišča. Pri tem se je laže ranil sopotnik Selim Delič, nekaj odrgnin pa je odnesel tudi voznik. Škodo cenijo na 7.000 din. PO NESREČI POBEGNIL - V nedeljo je Peter Penca iz Gumberka vozil osebni avtomobil od Šentjerneja proti Novem mestu, v Gor. Gradišču pa mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Zaenkrat še neznani voznik je med srečanjem zavil v levo in oplazil avtomobil Pence, tako da je za 1.500 din gmotne škode, zatem pa odpeljal naprej. Za voznikom še poizvedujejo. TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 9. n. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9-25 in 12.25 Megeve: VELESLALOM za Zenske, prenos - b 15.00 TV V ŠOU: Hiša ob morju, Aljaska, Vesna Paiun - (Zg) 16.00 ŠOLSKA TV: Grafične igre na tekstilu, Koroški kmečki upor leta 1478 16.35 VELESLALOM ZA ZENSKE, posnetek iz Megeva - B 17.25 POROČILA 17.30 PO SLEDEH MARCA POLA, nadaljevanka - B 18.28 OBZORNIK 18.40 PROFESOR BALTAZAR, risanka - B 18.50 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE -B PETEK, 10. II. I© trgovska hiša manimarket Ljubljana 9.00 TV V ŠOU: Ruščina, Od petka do petka, Prijateljstvo - (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Ruščina, Zgodovina - (Bg) 11.55 Chamonix: SMUKA ZA MOŠKE, prenos - B 15.00 TV V ŠOLI, ponovitev 16.10 SMUK ZA MOŠKE, posnetek iz Chamonixa — B 17.10 POROČILA 17.15 O ŠTUDENTU, KRČMARICI IN SODNIKU, pravljica iz lutkaije-vega vozička - B 17.40 DEČEK DOMINIK - B 18.05 OBZORNIK 18.15 SLOVENSKE NARODNE V VESELI DRUŽBI - B 18.45 POTA SAMOUPRAVLJANJA Razporejanje dohodka. Tak je naslov oddaje, ki so jo televizijci SOBOTA, 11.11. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Boccaccio-Vuga: O NEAPELJSKEM RUBINU - B Na kratko o vsebini tokratne oddaje iz nanizanke Dekameron: Andreuccio, prekupčevalec s konji iz Peregue, pride po opravkih v Neapelj. Okoliščine so take, da bi lahko v eni sami noči doživel tri 8.00 POROČILA 805 PROFESOR BALTAZAR, nsanka - B S. Makarovič: CEPETALO, DEŽEVNA TETA IN LAZAR, žŽd B^ka Kosovirja na leteči 8^5 VRTEC NA OBISKU: PRIDITE V GLEDALIŠČE &J0 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE - B 915 PISANI SVET: KNJIGA - B *55 Chamonix: SLALOM ZA MOŠKE, prenos - B 11.25 POTA SAMOUPRAVLJANJA 11.55 Chamonix: SLALOM ZA MOŠke, prenos - B {f-15 NOVELE HENRYJA dramska nanizanka - B i£°5 JUGOSLOVANSKA TRIMSKA TELEVIZIJA - B NEDELJA, 12.11. velike nesreče, toda spretno se ogne neprijetnostim in se z rubinom vrne domov. V glavnih vlogah nastopata Boris Cavazza in Milena Zupančičeva. Na posnetku: Vaclav posneli v škofjeloški Jelovici s sodelovanjem delavcev tozda Jelobor iz Gorenje vasi in še nekaterih. Gre za vprašanje, kaj je z dohodkom, ki ga delavci ustvarjajo s svojim delom. Se ob mesecu znajde ves le v plačilni ovojnici ali na hranilni knjižici? Ne, žal pa tega še zmeraj ne vedo vsi, ki dohodek ustvarjajo. Zato bo v tokratni oddaji tekla beseda o tem, za kaj vse prispeva delavec iz svojega dohodka (od šolstva prek zdravstva do kulturnih dejavnosti in še česa). 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 20.55 RAZGLEDI: ZAšClTNI TABOR BELIH Film P. Davisa bo prikazal vzroke za angleško-bursko vojno v južni Afriki, ekonomsko rast in razvoj po letu 1948, ko so prišli na oblast Buri, beli Južnoafričani (pravili so jim tudi izgubljeno belo pleme Afrike), ki znotraj apartheida zganjajo najhujši rasizem na svetu. 21.25 TV DNEVNIK 21.40 SERPICO, nanizanka - B Po bradatem policaju Serpicu slovenske matere najbrž ne bodo 16.35 POROČILA 16.40 FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE, posnetek iz Sanrema -B 17.30 OBZORNIK 17.45 KRABAT, mladinski film - B Film z gornjim naslovom je posnel Karl Zeman, znameniti začetnik češkega animiranega filma. Pripoved temelji na stari lužiško-srbski pravljici o revnem mladeniču, ki se uči čarovništva in se nato spoprime na življenje in smrt s svojim mojstrom. Mladenič seveda zmaga, za kar gre velika zasluga njegovi ljubezni do preprostega kmečkega človeka. Tudi s tem filmom se je Zeman oddaljil od t. i. klasičnega upodabljanja z risbami in lutkami ter ustvaril nadvse prepričljivo umetnino. 19.15 RISANKA, - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 G. Durieux: PAULGAUGIN, nandaljevanka - B V sedmih delih bo francoska nadaljevanka prikazovala življenje in ", Gaugir Hudeček (prvi z leve), režiser Deka-merona, daje napotke igralcem med snemanjem. 20.45 V ŽIVO ŽIVLJENJE V DVOJE (vmes POROČILA) Med neposrednim prenosom se bodo sodelujoči pogovarjali o zakonski zvezi. Načenjali bodo vprašanja o tistih žgočih pojavih, ki vznemirjajo ali rahljajo zakonsko zvezo, mnoge pa odvračajo, da bi jo sklenili. Izhodišče pogovora ne bo zakon o zakonski zvezi, ampak življenje in delo, ki pogojujeta več oblik življenja v dvoje enostavno zato, ker človek potrebuje človeka. 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Šalajko, otroška oddaja - 18.15 Matematika v vsakdanjem življenju - 18.40 Ali ste vedeli? -18.45 Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kronika Festa -20.30 3-2-1 ... start - 23.55 Poročila dajale imen svojim sinovom. Zadnji petek smo se namreč lahko prepričali, daje Serpico (junak in nanizanka) iz takšnega testa, da bi bilo bolje, če bi ljubljanska televizija z njim ne mesila svojega sporeda. Ker pa gledalci nimamo nikakršnega vpliva na izbor oddaj, bomo nocoj ob pozni uri ali izključili televizorje ali pa gledali, kako se bo Serpico najprej pridružil, nato pa obračunal s skrajneži, teroristi, ki hočejo z zahtevo po ogromni okupnini opozoriti nase in na svojo zlagano revolucionarnost. 22.30 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Igrajmo se gledališče - 18.15 Telesport - 18.45 ddaia - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Salvador Dali delo velikega slikarja Paula Gaugina (1848-1903). Ustvarjati je začel po letu 1871 ko se je s pomorskih potovanj vrnil v Pariz, se najprej pridružil impresionistom, nato pa 8 08 POROČILA ZA NEDELJSKO DOBRO ROMANTIKA NA POHODU-B 8-40 625 9-20 G. Durieux: PAUL GAUGIN, nadaljevanka - B J.5.SIV, mladinski film _ J[“®. tokratni (vzgojni) film je norveški, govori pa o neprila- Zabavnoglasbena odd 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Sodobniki: Zuko Džumhur -21.45 Zadnja predstava Binga Crosbyja - 22.35 Kronika Festa ubral svoja likovna pota. Njegovo slikarstvo vsebuje dobršno mero vzhodnjaških pobud, ki so bile za časa njegovega življenja v modi. Gaugin je umrl daleč od civilizacije, na enem od „otokov večne lepote", v nadaljevanki pa bo očrtana tudi (kulturno in politično) burna doba, v kateri je ustvarja L Po scenariju G. Durieuxa je nadaljevanko režiral Roger Pigaut, v glavnih vlogah pa nastopajo Maurice Barrier, An ne Lonnberg, Pierre Lafont, Gerard Berber, Edouard Niermans in drugi 21.00 ZABAVA VAS JULIO IGLESIAS - B 22.05 TV DNEVNIK 22.20 625 23.00 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Sirote, mladinski film - 18.30 Risanka - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Wagner: Letoči Holandec, 2. del opere - 20.50 24 ur - 21.00 Poklici: Učitelj - 21.30 športna sobota - 21.45 Veliki mojstri: Djordje Kostič godlji vem odraščajočem dekletu, ki je pobegnilo od doma. V mestu, kamor so se preselili starši, dekle Siv ne najde prijateljev, zato se potepa in končno pridruži skupini mladih objestnežev, ki živijo na robu kriminala, večino časa pa prebijejo v disco klubih. Življenje v pocestniški skupini se za Siv konča precej klavrno. 11.05 JULES VERNE, nadaljevanje in konec - B 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA - B V kmetijski oddaji bo z več prispevki prikazano, zakaj se kmetje združujejo v skupnosti in kakšne prednosti pričakujejo od tega kot tržni proizvajalci. V oddaji bo nastopil tudi eden najstarejših slovenskih živinorejcev, 89-letni Janez Jelačin iz Senožeč, ki je pred davnimi časi obiskoval grmsko kmetijsko šolo v Novem mestu. Obudil bo spomine na razmere v kmetijstvu pred dolgimi desetletji 12.30 POROČILA 13.10 SVET, V KATEREM ŽIVIMO 14.10 VESELI TOBOGAN: PIVKA 15.20 OKROGLI SVET 15.35 POROČILA 15.40 SEVERNO NA AUSKO, film - B V ameriškem filmu, ki ga je režiser Henry Hathaway posnel leta I© 9.05 TV V ŠOLI: Pravopis, Organske spojine, Iz del Frana Lhotke - (Zg) _ 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg) 11.10 TV V SOLI: Za najmlajše -(Sa) 15.05 TV V ŠOU, ponovitev 16.14 KMETIJSKA ODDAJA TV BEOGRAD 17.15 POROČILA 17.20 LOLEK IN BOLEK, risanka - B 17.30 SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B 18.00 OBZORNIK 18.10 RISBA - B TOREK, 14. II. 1960, nastopata v glavnih vlogah John Wayne in Stewart Granger, sicer pa gre za pustolovski film, ki ga odlikujejo tudi komične in paro dične primesi. Pripoved o dveh prijateljih, ki na daljnem severu odkrijeta bogato ležišče zlata, je samo okvir, znotraj katerega prihajajo do pravega izraza duhoviti dialogi, pretepi in podobni dogodki pa so namenoma posneti kar najbol neresno z enim samim ciljem zabavati gledalce. 17.40 ŠPORTNA POROČILA 17.45 JUGOPLASTIKA: BOSNA, prenos košarkarske tekme 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Markovič: VRNITEV ODPISANIH - B 21.00 MADONA, KJE VSE SEM TE KOPAL, 2. del - B 21.35 TV DNEVNIK 21.50 ŠPORTNI PREGLED PONEDELJEK, 13. II. trgovska hiša mati market Ljubljana 1 Po nizu oddaj o grafičnih tehnikah je ljubljanska televizija pripravila le pet oddaj o slikarskih tehnikah. Na poljuden način bo prikazan svet umetniških delavnic in težaško delo ustvarjalcev, ki ga le redko lahko zaslutimo ob gledanju slik. Oddaje nas bodo seznanile tudi z različnimi postopki in možnostmi I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.30 TV V ŠOLI: Angleščina, Pesem, Kaj je par, TV vrtec, Kultura ustvarjanja, ki jih je človek odkril od davnine ao danes. Morebiti bomo ob gledanju oddaj laže umeli, kaj je bistvo slikarstva, kje se umetnost začenja in kje prestopa lastne meje ali ostaja le na pol poti. V prvi oddaji bo tekla beseda o risbi, najstarejši slikarski tehniki, ki se je še zdaj s pridom poslužujejo domala vsi likovniki. Kako, to bodo pokazali M. Skumavc, B. Jakac, J. Ciuha, B. Kos, N. Omerza in A. Jemc. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA-B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 B. Andersson: ŽIVLJENJE, drama - B Drama švedskega pisatelja Bossa Anderssona je realistična zgodba o članov kmečke zveze. Iz tega časa so tudi najstarejše tiskane slovenske besede (Le vkup, le vkup, uboga gmajna!), kmetje pa so poleg utrjenih gradov in mest za nekaj časa vzeli v svoje roke tudi sodišča. Ta upor je povzročil, da je bila politična misel okoli petdeset let kasneje med hrvaško-slovenskim čkim upore 17.25 POROČILA ostarelem delavcu Matsu Larsonu, ki je ponosen na svoj ugled, dosežen z dolgoletnim poštenim delom. Nikakor pa noče priznati, da je že star, da je prišel čas, ko naj bi svoj stroj prepustil mlajšim. Po nesreči (stroj mu odreže roko) Mats le zapusti delovno mesto in mora prijeti za naravnost ponižujoče delo. To prizadene tudi njegovega sina, ki razočaran vrne sindikalno knjifico. V glavnih vlogah nastopajo Allan Ewald, Ulla Blomstrand in Dan Ekborg. 21.35 KULTURNE DIAGONALE 22.20 TV DNEVNIK 17. TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zverinice iz Rezije - 18.00 Moj vrtec - 18.15 Strojevodja -18.30 Rdeče jezero - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualnosti - 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film borcev in aktivistov. Na posnetku: prizor s smučarskih skokov leta 1945. kmeč] >rom že močno razvita. govorjenja - (Ze) 10.00 TV V SO OLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbena vzgoja - (Bg) 14.30 TV V ŠOU, ponovitev 16.05 ŠOLSKA TV: Prebivalstvo SFRJ, Slovenski kmečki upor leta 1515 V naši državi živi več narodov in narodnosti vsi pa imajo enake dolžnosti in pravice. Da je ta ensteosi samoupravne socialistične skupnosti dosežek NOB in povojne izgradnje, bo med drugim pokazala tokratna oddaja. V sopredju pa bo prikaz značilnosti jugoslovanskega prebivalstva. V največjem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 je sodelovalo okoli 80.000 SREDA, 15. II. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.35 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Naše morje, Na Sutjeski, Literatura — (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Predšolska vzgoja, Risanka, Izobraževalni film POROČILA 17.25 S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽUCI - B 17.40 POTOVANJE V DEŽELO LUTK - B 18.00 OBZORNIK 18.10 NA SEDMI STEZI Med enajstimi prispevki bo v tokratni oddaji moč videti 17.30 RAZIGRANA SOBOTA - B 18.00 OBZORNIK 18.10 MAU SVET 18.45 CAS, KI ŽIVI: PARTIZANSKE SMUČARSKE TEKME -B Cerkno je bilo na prehodu iz leta 1944 v 1945 osvobojeno in tamkaj se je partizanska vojska pripravljala na zaključne boje. Med pripravami so ustanovili smučarske udarne vode, ker pa ni bilo dovolj smučarske opreme, so postavili še smučarsko delavnico, ki jo je vodil Rudi Finžgar. 20. in 21. januarja 1945 so smučarski delavci pripravili tekme: v slalomu, patrolnih tekih in skokih. V spomin nanje prireja smučarski klub cerkniške tovarne Eta vsako leto smučarske tekme trening smučarskega skakalca Bogdana Norčiča, razvoj stila pri smučarskih skokih, zanimivosti s 85 in več kilometrov dolgega smučarskega maratona Vasa, kako si predstavljata klasični smučarski šport pa bosta s svojimi izraznimi sposobnostmi orisala humorist T. Fornezzi - Tof in karikaturist Bine Rogelj. 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: DOUNA, BOUUNEC - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00Film tedna: DAN ZA MOJO LJUBEZEN - B S filmom, ki ga bodo gledali nocoj, je režiser Juraj Herz zastopal čehoslovaško kinematografijo na lanskem festivalu v Berlinu in dobil velika priznanja. Gre za psihološko zgodbo o mladih zakoncih, Mariji in Petru, ki se zaradi nenadne smrti hčere znajdeta pred zakonskim 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MI MED SEBOJ 20.55 G. E. Clancier: CRN1 KRUH, nadaljevanka - B 21.45 IZ KONCERTNIH DVORAN: R. STRAUSS (Kavalir z rožo, Smrt in poveličanje) - B 22. TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirske TV novice - 18.15 Branje - 18.45 Dnevnik 10 -19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop - 21.00 24 ur - 21.20 sodobna psihologija, 2. del 22.05 Izviri, dokumentarna oddaja polomom. Smrt še posebno prizadene Marijo, saj se začne predajati spominom na srečne trenutke zakona, mož pa se zateka v družbo prijateljev, kjer sreča nekdanjo prijateljico Hanko. Samoti skuša iztrgati tudi ženo, toda ona se v hrupni družbi počuti slabo. Želi si le novega otroka. Glavne vloge igrajo Marta Vančurova, Vlastimil Harapes, Sylva Kamenicka in Dana Medncka. 21.40 TV DNEVNIK 21.55 MINIATURE: PIANIST FERMO ROSCJGNO - B 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Daljnogled - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Izbor v sredo — 22.00 TV dnevnik PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 10. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Deljenje besed). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (J. Juvanec: Precepljanje sadnega drevja). 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.30 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.45 Naš )st. 18.05 Moment musicaL 19.45 linute z ansamblom Vilija Petriča. 0.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja morju in pomorščakih. 22.20 20.00 Stop pops 20. i Oddaja o 8.55 Poročila - 9.00 Oddaje za JLA — 12.00 Poročila - 15.20 Nedeljsko 5opoldne - 19.30 TV dnevnik -0.00 Dokumentarna oddaja -20.45 Včeraj, danes, jutri - 21 05 Celovečerni film - 23.10 Kronika Festa Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 11.11. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Mi pojemo. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. M. Rovan: Lanska škoda v kmetijstvu). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Pesem nas druži. 18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom At^a Sossa. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. NEDELJA, 12. II. 8.07 Radijska igra za otroke (R. Ranfl: Lisjak je lisjak). 8.38 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.30 Humoreska tega tedna (M. Twain). 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedensko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (M. Štancer: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 13. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.1 (J Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (prof. E. Senegačnik: Prvi spomladanski posegi v čebeljo družino). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši roslušald čestitajo in pozdravljajo 5.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij (Ljudski plesi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Kulturni globus. 20.10 300 let opere v Hamburgu. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Avanzo: Takšnost). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 14. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Slovenske subpanonske pokrajine). 9.30 Iz glasbenih šoL 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. A. Šalehar: Vplivi na rodovitnost svinj). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.45 Svet tehnike. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra. 21.28 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (K Sys: Dolgo slovo). 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 15. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. V. Pojbič: Varstvo okolja in gozd). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravHajo. 15.45 Spomini in pisma (F. Sušnik: Prežih). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske sbe. 19.45 Minute z ansamblom ožeta Privška. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni noletumo (F. Durman: Ogenj in sanje). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 16. n. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Jurčič: Sosedov sin). 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. S. Kavčič: Združevale dela in sredstev). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki 15.45 Jezikovni pogovori (dr. B. Pogorelec). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Prvi rod ekspresionistov). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Stari španski mojstri. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Andrej Šifrer, naš nocojšnji gost. ODBOR ZA ZDRU2ENO DELO pri LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE LJUBLJANA, Titova 1/1 OB JA VLJA prosto delovno mesto PRODAJALEC II V POSLOVNEM MESTU V NOVEM MESTU Pogoji: - šola za blagovni promet, 1-letna praksa ali — osnovna šola, 5-letna praksa Delo se združuje za določen čas. Za to delovno mesto je določeno poskusno delo, ki traja 90 dni. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o šolski izobrazbi v roku 10 dni na gornji naslov. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO ISCE SODELAVCE ZA OPRAVLJANJE NASLEDNJIH NALOG: 1. odpiranje žiro računov uporabnikov družbenih sredstev in vodenje enotnega registra — enega delavca; 2. opravljanje ter knjiženje dokumentov in kontroliranje pravilnosti knjiženja — enega delavca; 3. obdelava nalogov plačilnega prometa — tri delavce; 4. priprava in razdeljevanje hrane ter vodenje bifeja — enega delavca za določen čas 8 mesecev. Pogoji: pod 1 in 2: srednja strok, izobrazba (ekonomska srednja šola ali gimnazija), 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 3: osnovna šola (osemletka), 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, starost nad 18 let, poskusno delo 3 mesece; pod 4: KD gostinske stroke — kuharica, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Podroben opis dela za posamezne naloge bo kandidatom sporočen ob osebnem razgovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15. dneh po dnevu objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Odbor za delovna razmerja pri osnovni šoli Črnomelj objavlja razpis za prevzem nalog pomočnika ravnatelja. Pogoji: — U, PRU, P s strokovnim izpitom; — najmanj 5 let delovnih izkušenj na vzgojno-izobraže-valnem področju; — da je družbenopolitično aktiven in pri svojem delu uveljavlja načela socialističnih samoupravnih odnosov. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Odbor za delovna razmerja OŠ Črnomelj DODATEK K RAZPISU: SOP KRŠKO Specializirano podjetje za ind. opremo TOZD Oprema Krško objavlja dodatek objave z dne 2. 2. 1978: Rok prijav: 15 dni po dnevu objave. Izbrani kandidati bodo obveščeni o izbiri 10 dni po poteku razpisnega roka. Prijave pošljite na naslov: Skupščina občine Krško — kadrovska služba. Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo in TOZD Obrt objavlja naslednja prosta opravila in naloge: 1. KALKULANTA-ANALITIKA 2. VZDRZEVALCA GRADBENE MEHANIZACIJE 3. SKLADIŠČNIKA 4. MIZARJA za določen čas Pogoji: pod 1: gradbeni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj pod 2: KV mehanik oziroma KV elektromehanik in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 3: KV delavec trgovske stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 4: KV mizar in 2 leti delovnih izkušenj Prijave z ustreznimi dokazili pošljite splošnemu sektorju podjetja v roku 15 dni po objavi oglasa. [ KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE „KOSTAK" KRŠKO razpisuje na podlagi samoupravnih aktov vodilno delovno mesto VODJE TEHNIČNE SLUŽBE (REELEKCIJA) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja šola gradbene ali komunalne smeri z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj, — srednja šola gradbene ali komunalne smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu v gradbeništvu ali komunali. Zahteva se strokovni izpit iz gradbene stroke. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek po pravilniku OD podjetja. Pismene ponudbe z dokazili je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa. MERCATOR-ROZNIK TOZD GRADIŠČE TREBNJE Svet za medsebojna razmerja OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. POSLOVODJA BLAGOVNICE TREBNJE, 2. POSLOVODJA TRGOVINE S TEH. MATERIALOM NA MIRNI, 3. VEC PRODAJALCEV TEHNIČNE IN MEŠANE STROKE 4. 2 NATAKARJEV—RIC ZA BIFEJA MIRNA IN DOBRNIČ. Pogoji pod 1. in 2. poslovodska šola ali VKV delavec trgovske stroke z najmanj 5 leti prakse na poslovodskem mestu, pod 3: trgovska šola z najmanj 2 letoma prakse, pod 4: gostinska šola z najmanj 2 letoma prakse. Poskusna doba pod 3 ir> 4. je 2 meseca. Razpis velja 10 dni po objavi. Vse informacije dobite v splošnem sektorju podjetja. ■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■•••■■■■■■■■■■■■i ŠOLSKI CENTER KRŠKO Dodatek k razpisu z dne 2. februarja 1978: Rok za prijavo je 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in pradeda FRANCA KATINA iz Gor. Gradišča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Cestnega podjetja 1MV, Iskre in Omarice. Prav lepa hvala župniku za opravljeni obred, upokojencem, sosedom ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena, otroci z družinami in drugo sorodstvo. V SPOMIN 8. februarja je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat, svak in stric VINKO TOMAŽIN z Rake 20 Vedno boš ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Spominjajo se ga: mama, ata, sestri in bratje z družinami V SPOMIN 9. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga JOŽEFA TAVČAR roj. DIMIC iz Roj pri Čatežu 11 Se vedno živiš med nami. Prisrčna hvala vsem tistim, ki se je spominjate in obiskujete njen grob ter prižigate sveče. Vsi njeni ožji prijatelji 11 BRtŽlS P0R0DN l§NIC€ ^ ^ . januarja februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Frančiška Mavračič iz Rakov Potoka - deklico, Ivanka Hudina iz Sutl. Likavca - Ivana, Draga Janžič iz Male Jazbine - Valentino, Branka Matasič iz Zdencev — Željka, Jerica Harapin iz Globokega - Dušana, Anica Valentinčič iz Viher - Aleša, Marija Hohkraut iz Sevnice -Marka, Terezija Zorko iz Kalc -Janeza, Nada Zupanc iz Dobrave — dečka, Silva Planinc iz Sevnice -deklico, Zdravka Horvat iz Gabro-vice - deklico, Anka Vovk iz Mrzlega polja - Olesjo, Cvetka Povše iz Sevnice - Vesno. ČESTITAMO! V preteklem tednu sta pri nas umrla: Marija Šušteršič - upokojenka iz Blatnega, stara 76 let, Ivan Močan - upokojenec z Malega vrha, star 69 let. JV . vi Med 26. januarjem in 1. febru-aijem so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Primc iz Potočne vasi - deklico, Marija Goršek iz Črnomlja - Mitja, Emilija Rakar iz Trebnjega - Gregorja, Antonija Kos iz Sela - Zvonko, Majda Zupančič iz Šentjurja - Melito, Ana Mikec iz Pavle vasi - Nado, Jožica Meglič iz Zagrada - Ireno, Danica Štajcer iz Ribnika - Krunoslava, Slavka Cijevič iz Kanižarice - Mirjano, Ana Štrusa iz Pravutine - Borisa, Stanka Šikonja iz Črnomlja - Mojco, Jožica Starič iz Doljnih Praproc -Petra, Marija Starc z Griča -Suzano, Marija Turk iz Sela -Roberta, Branislava Šoštar iz Semiča - Davorina, Martina Vidmar iz Srednjega Lipovca - Saško, Jožica Bukovec iz Mihelje vasi -t Stajaohar iz - dečk Natašo, Zdenka Velikega Nerajca - dečka, Marija Hočevar iz Mačkovca - dečka m Ema Lenarčič iz Male Sevnice — dečka. - Čestitamo! KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: 31. 1.: Alojz Kristan, Ivanka Černič, Štefka Kranjčič, Pavle Kuplenik, Martin Zura, Marija Kralj, Ljudmila Mesojedec, člani Novoteksa, Novo mesto; Stane Cimprič, član Vodnogospodarskega podjetja, Novo mesto; Silvo Pečaver, Franc Andoljšek, člana IMV Novo mesto; Ivan Gorenc, član Pionirja, Novo mesto; Pavel Turk, član Vodne skupnosti, Novo mesto; Ivan Velikonja, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Rudolf Martinič in Danica Vrščaj, člana Iskre, Novo mesto; Slavka Božič, fotografka iz Črnomlja; Henrik Švener, član ..Gorjancev", Straža: Jože Tomič, član „Ele“, Novo mesto; Zvonka Volf, članica Novolesa, Straža; Jože Šinkovec, član Vodovoda, Novo mesto; Jožefa Sašek, članica Splošne bolnice, Novo mesto. V SPOMIN 10. februarja bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil moj ljubi mož, zlati ata, stari ata, tast, brat, stric in svak FRANCE DEJAK iz Rakitnice pri Ribnici Težko se je vživeti v misel, da te ni več med nami. Tih in pust je brez tebe dom, katerega si tako ljubil. Bolečina v naših srcih bo trajna. Hvala vsem, ki obiskujejo tvoj grob, ti prižigajo sveče in prinašajo cvetje. Žalujoči: žena, sin, hči in brat ter sestre V SPOMIN 10. februarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FANI ZUPANČIČ iz Gotne vasi Težko se je vživeti v to, da te ni več med nami. Tih in prazen je naš dom brez tebe. Za vedno si nas zapustila, v naših srcih pa je ostala velika bolečina. Povedali bi ti radi, da te ne bomo nikoli pozabili in da še vedno živiš v naših srcih. H vaja vsem, ki se je še spominjate, ji nosite cvetje in prižigate sveče na njenem grobu. Žalujoči: sin Frand, hčerki Hermina in Fani z družinami. Iskreno se zahvalj strani, posebno Neži ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 89. letu starosti za vedno zapustila draga mama, babica in prababica ANA CUZNAR iz Vranovič pri Črnomlju vsem, ki so ji ob uri slovesa stali ob vajger in Micki Kralj, darovalcem ven- cev in cvetja, sovaščanom in vsem, ki so jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala tudi OZB Črnomelj in odboru belokranjskega odreda, tov. Milanu Šimcu za poslovilne besede ter DU Črnomelj. Hvala župniku za opravljeni obred ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: otroci Heda, Lojzka, Stane in Anica z družinami in drugo sorodstvo EETRTKEJV INTERVJU Samo še letos podprto V stopniški šoli, kjer imajo že tri leta 7 učilnic podprtih s tramovi, sicer bi se podrle, ravnateljuje Ivan Pušavec. Pred 20 leti ga je z rodne Bučke zaneslo v ta kraj na prvo službeno mesto, in kot vse kaže, bo tu ostal. Je eden tistih prosvetnih delavcev, ki nosijo breme vaških funkcij in napredka. Kot ravnatelj osemletke s 480 učenci in dvema podružničnima šolama, sekretar osnovne organizacije ZK, tajnik športnega društva z velikimi načrti, : . f \ r Ivan Pušavec: „Upajmo, da se nam izteka zadnje leto pouka med podpornimi stebri." član sveta krajevne skupnosti ima dela na pretek. Tudi med zimskimi Šolskimi počitnicami je največ presedel za pisalno mizo. „Letos začnemo graditi," je ves vesel povedal. „Ne le da je gradnja šole v planu, prav pred kratkim sta dva vodilna funkcionarja na javnih sestankih izjavila, da so Stopiče letos na vrsti za gradnjo in sredstva." — Boste gradili novo šolo ali zdajšnjo popravljali? „Prizidek in temeljita adaptacija stadoločena za prvo fazo gradnje, v drugi pa dobimo še telovadnico. Rečeno je, da mora biti telo- vadnica v dveh letih zgrajena. V novi šoli bo prostor tudi za potrebe krajanov: za ambulanto in oddelek otroškega varstva." — Kakšne so zdaj razmere v zdravstveni službi, ki dela v Stopičah, in kako si zaposlene mame pomagajo brez organiziranega varstva? „Vsakih 14 dni imamo v Stopičah otroško posvetovalnico. Ko prideta zdravnica in sestra s kovčki - vso opremo nosita vselej s seboj — izpraznimo razred, v katerem potem ordinirata. To so nevzdržne razmere za zdravstveno osebje, za šolo in krajane. Da pa je pri nas velika potreba po otroškem varstvu, se je videlo že pred dvema letoma, ko je bil organiziran potujoči vrtec in ko je obisk presegel pričakovanja. Zaposlene žene, ki so v stopiškem koncu v večini, si pomagajo s staro mamo, teto ali sosedo, da jim čuvajo otroke." - Kaj štejete trenutno za največjo težavo, s katero se spopadate v Stopičah? „Zaradi izredno slabe ceste Stopiče — Dolž smo prizadeti vsi, najbolj pa šolarji. Šolski kombi vozi šestkrat na dan po tej cesti po 23 otrok, smel pa bi jih prevažati samo 8. Pri nas uničimo nov kombi v dobrih dveh letih. Gmotna škoda pa niti ni tako pomembna, kot je nevarnost za otroke." Ravnatelj Pušavec pravi, da bodo skušali tudi to urediti s pomočjo organizacij, mladine in krajanov. Ker dobro sodelujejo in so tudi vaške organizacije znova zaživele s poletom, kakršnega so včasih že poznali, so skupne akcije uspešne. R. BAČER ir EDEN NAJTEŽJIH POKLICEV - Marija Dragman, Fanika Grm, Ana Bučar in Olga Jordan že 14 do 26 let vztrajajo v poklicu, ki je še za mladega fanta naporen. V opekarni vsaka do njih preloži od 25 do 30 ton opeke na dan! (Foto: R. Bačer) Opekarji ne vidijo izhoda Opekarno Zalog rešuje to, da pokupijo izdelke - se ukvarja s trgovino na drobno in da stranke sproti Ni možnosti za razširitev in modernizacijo Kot vsak januar je tudi prejšnji mesec delo v Opekami Zalog stalo zaradi vsakoletnega remonta. Peč ugasnejo samo enkrat na leto, sicer pa vsak dan naredijo 59.000 opek. davkom vred stane samo 2 dinarja. Cene drugim izdelkom so šle medtem za veliko več navzgor, zato ostanka dohodka skoroda ni. Na srečo vso proizvodnjo stranke sproti pokupijo. V zadnjih letih se je zgodilo samo aprila 1976, da so imeli na zalogi 2 milijona opek. Prišlo je do nekajmesečnega zastoja pri gradnjah ob uveljavitvi nove zakonodaje in graditelji niso imeli posojil. Ko se je to uredi- lo, so stranke spet sproti odpeljale, kar je prišlo iz sušilnice. Okrog 98 odstotkov celotne proizvodnje pokupijo zasebniki neposredno ali prek trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo gradbenega materiala. Gradbena podjetja pokupijo preostala 2 odst. proizvodnje, ker zadnje čase gradijo bloke in stavbe samo iz betona. Kot pravi direktor Vladimir Šalomon, se kolektiva loteva malodušje. Cene izdelkom so določene. V treh letih so lahko dvakrat podražili za nekaj dinarjev, še vedno pa zidak z Potujoči vrtec na startu Podaljšana mala šola je nova oblika potujočih vrtcev, ki te dni začenjajo pouk na podeželju — V mestu bodo posebni oddelki odprti šele marca V enotnem programu skupnosti otroškega varstva v novomeški °hčini je 80-urni vzgojni program za petletne otroke. Po doslej zbranih podatkih je samo v mestu 250 otrok, ki bodo deležni te vzfioje. Medtem ko bodo 1. marca za jriestne otroke v starosti pet let, to ne hodijo v vrtec, organizirali DANES PRVIČ NOVI KOMITE Danes popoldne je novoizvoljeni ^kretar občinskega komiteja ZK rtanci Borsan sklical prvo sejo. Komite bo ob tej priložnosti izvolil organe, imenoval komisije in sprejel nvH ev za svoje bodoče delo. Dbenem predvideva dnevni red obravnavo kadrovskih priprav za Molitve v družbenopolitične skupnosti in vodilne funkcije v SIS. potujoči vrtec v 4 oddelkih, bo taka oblika dela možna le še v večjih centrih. Računajo na Šentjernej in Mirno peč, če bo seveda dovolj interesentov. Povsod drugod bo potrebna drugačna organizacija, ker primanjkuje vzgojiteljic, razen tega na podeželju niso zagotovljeni prostori in učni pripomočki. Zaradi vsega tega so se letos odločili za novo obliko dela potujočega vrtca v obliki podaljšane male šole. Prav zdaj so v teku 120-urne male šole s 36 - 4kN.. 1 VfcTEC DRSKA II. POSPEŠENO GRADIJO - Težko pričakovani novi vrtec na Drski dobiva streho. Pionir s stroji in ljudmi pospe-*n° dela. Proti koncu pomladi bo ustanova odprta, s tem pa bo Pfecej omiljeno pomanjkanje mest v vzgojnovarstvenih ustanovah v toestu. (Foto: R Bačer) 0 sladkorni v večjih krajih Nedavno organizirano predavanje dr. Erne Primožič o sladkorni bolezni v Novem mestu je naletelo na izredno širok odmev in zanimanje. Predavanja so se udeležili tudi diabetiki iz okoliških krajev in izrazili željo, da bi s takim predavanjem obiskali tudi podeželje. Komisija za zdravstveno vzgojo pri občinskem odboru RK in Društvo diabetikov Novo mesto sta se odločila željam ustreči, tako bodo predavanja o sladkorni bolezni od 10. do 15. februarja še v naslednjih krajih: 10. februarja ob 15. 30 v Šentjerneju in ob 17.30 v Škocjanu. 13. februarja ob 15.30 bo predavanje v Straži, ob 17.30 pa v Dol. Toplicah. Žužemberk je na vrsti 14. februarja ob 16. uri, medtem ko bo predavateljska ekipa obiskala Mirno peč 15. februarja ob 16. uri. Povsod bodo predavanja v kino dvoranah. „Ustvaijamo komaj za kritje stroškov in enostavno reprodukcijo, ne moremo pa misliti na investicije. Tudi ni interesentov - morebitnih partnerjev, ki bi bili pripravljeni vložiti kapital v razširitev in modernizacijo naše proizvodnje," pravi direktor. Proizvodna sredstva starijo, zato v opekarni ne proizvajajo vsako leto več, ampak manj. Razmišljajo tudi o tem, da bi preusmerili proizvodnjo v bolj donosne izdelke, ampak — kje bi sicer kupci dobili opeko? Najbližje ostale opekarne so 70 km daleč. Osebni dohodki okrog 60 oddelki, skupnost otroškega varstva pa bo zanje doplačala še 30-urni program, tako da bodo vsi predšolski otroci deležni tudi vzgoje. Potujoči vrtci (oziroma podaljšana mala šola) se bodo povsod, razen v večjih centrih, začeli v prvi polovici februarja. Starši ne prispevajo ne za pouk ne za vzgojo in ne za varstvo, pač pa samo po 200 dinarjev na mesec za prehrano. V podaljšanih malih šolah in tudi v pravih oblikah potujočega vrtca bodo namreč otroci dobivali toplo malico. O UREJANJU GROBOV V torek, 14. februarja, bo ob 17. uri v sindikalnem domu v Novem mestu domače Hortikulturno društvo priredilo zanimivo predavanje inž. Mihe Ogorevca, direktorja Arboretuma iz Volčjega potoka. Govoril bo o sodobnem urejanju grobov, besedo pa obogatil z barvnimi diapozitivi. zaposlenih so bili lani približno enaki, kot je znašalo republiško poprečje za gospodarstvo, delovni pogoji pa so v opekarni veliko slab ši kot marsikje drugod. Zapsoleni pri peči, delavci štirih izmen, ne poznajo med letom ne praznikov in ne nedelj. Nič čudnega, da delavci odhajajo v sosednje tovarne, kjer so razmere ugodnejše. Nekateri zvesti člani kolektiva pa vztrajajo kljub vsemu. Med njimi so tudi štiri ženske, od katerih vsaka preloži najmanj 25 ton opeke na dan. Mlado delovno silo, predvsem moške, zelo težko dobijo. Kolektiv še vztraja v takih razmerah, vprašanje pa je doklej! V Sloveniji je zdaj samo še 19 opekarn, bilo pa jih je 30. R. BACER Na občinski volilni konferenci ZK v Novem mestu smo slišali tudi takele ugotovitve in misli: o Srednjeročni program niso bukve za v ahriv, ampak zbirka najpotrebnejših nalog, ki jih je treba rešiti do leta 1980. Razvoj naj temelji na samoupravnem usklajevanju, ne na rivalstvu. Podjetniška logika, ki računa s tem, ali se kaj splača, nima kaj početi v praksi. Partijske iskrice o Utrjevanje sistema za delitev osebnih dohodkov se ne sme spreobrniti v bitko za zviševanje plač, marveč je naša skupna dolžnost, da poiščemo najboljše rešitve za nagrajevanje po delu. Pravilnih rešitev ne bodo odkrile odvetniške pisarne in ne na borzi kupljeni sistemi, marveč sami zaposleni Intelektualna lenoba lastnih kadrov je pojav, ki ga je treba obsoditi. o Samoupravnim interesnim skupnostim še marsikaj manjka, da bi bile dejavniki za rezreše-vanje skupnih interesov v takem smislu, kakor to razberemo iz ustave in zakona o združenem delu. Toda zdaj je tako, da so delegati in delegacije še vse preveč podaljški najrazličnejših občinskih struktur in vse premalo samoupravni organizmi tozdov in krajevnih skupnosti. o V občini ne potrebujemo spiskov tehnokratov in birokratov, marveč ljudi, ki bodo odgovorno opravljali sprejete skupne naloge. o Partijske bitke se ne dobivajo na sestankih, marveč z vestnim in hitrim uresničevanjem nalog oziroma akcij. Pogum je premalo, potrebni so argumenti, znanje. Zato je ena prvih nalog komunistov, da se nenehno izobražujejo. o Zveza komunistov je revolucionarna le toliko, kolikor je kritična in samokritična. Niso pa potrebni sodniki, ki sodijo in obsojajo, marveč graditelji. o Partija ni spovednica, vendar ne sme zatiskati oči pred stiskami delovnega človeka. Uršenci prvič med delegati Na Uršnih selih se krajani ne otepajo funkcij, štejejo jih za dolžnost — Imajo 56 evidentiranih za možne kandidate Kako nuditi ljubezen? Pred kratkim so 30 rejnic iz Centra za socialno delo povabili na sestanek in seminar, pa so se ga vse udeležile. Pedagoginja Marija Gabrijelčič iz vzgojne posvetovalnice je imela strokovno predavanje o tem, kako ravnati in vzgajati otroka iz neurejene družine, oropanega običajne starševske ljubezni. Po podatkih strokovne službe trenutno je v reji 56 otrok, od tega 24 deklic in 32 fantičkov. Predšolskih je samo 10, 29 jih obiskuje redno osnovno šolo, 4 so v posebni šoli, 4 v poklicni in 2 na srednjih šolah. Status rejnic je bil lani pravno urejen, vendar v novomeški občini samo ena izpolnjuje pogoje, da ji je rejništvo lahko poklic. Vse ostale se s tem ukvarjajo iz humanih nagibov, kot prostovoljke. Humane nagibe gre poudariti zato, ker dobijo za rejenca v predšolski dobi 1300 din in za šolarja 1500 dinarjev na mesec. To je komaj za stroške, nikakor pa s tem ni plačan njihov trud in delo. Rejnice so predlagale, naj bi organizirali tudi sestanek in predavanja za rejence. Pobuda je bila sprejeta in center je to že vnesel v svoj delovni načrt za leto 1978. NOVOMEŠKI RIBICI SO SE PRESELILI Ribiška družina Novo mesto in Zveza ribiških družin Novo mesto sta se preselili v večje poslovne prostore na Glavnem trgu 20. Nove pisarne so poleg Društva upokojencev, vhod je preko parkirišča. Spomladanske volitve bodo po drugih krajevnih skupnostih predvsem zamenjava funkcij delegatov, medtem ko jih na Uršnih selih doživljajo po svoje. Ob volitvah leta 1974 so bili skupaj z Dol Toplicami določeni za izbiro kandidatov. Uršenci so imeli samo enega na kandidatni Usti in še ta ni bil izvoljen, tako vsa štiri leta niti en krajan ni bil ne v občinski delegaciji in ne v delegaciji za interesne skupnosti. Zdaj imajo svojo krajevno skupnost in se tudi dobro pripravljajo na vohtve, zavedajoč se, kako pomembno je, če so krajani zraven, kjer se odloča. Za možne kandidate je bilo evidentiranih 56 občanov, med katerimi je 33 odst. mladih in 30 odst. žensk. V nedeljo, 5. februaija, so na zboru občanov obravnavah kandi- , datno Usto. VoUU bodo 9-člansko delegacijo v občinski zbor krajevnih skupnosti in tri devetčlanske delegacije za interesne skupnosti. Prebivalci Uršnih sel upravičeno pričakujejo, da bodo v drugi mandatni dobi delegatskega sistema s prizadevnim delom zamujeno nadoknadiU. Novomeška kronika TA TEDEN JE BIL BOGAT - V novomeški porodnišnici so v zadnjem tednu rodile: Mojca Pavlin iz Zagrebške 11 - Aleša; Kristina Šin-tlcr iz Cankarjeve 34 a - deklico; Majda Jagodic iz Ulice Majde Šilc 2 - Roberta; Slavka Mandič iz UUce Majde Šilc 22 - deklico; Anica Bajuk, Nad mlini 58 - Majo, Majda Meštrič, Nad mlini 19 - dečka in Milena Novina - iz Kristanove 23 -deklico. TRŽNICA PO ZUNANJEM VIDEZU od prejšnjega tedna ni spremenila podobe. Dobiti je bilo razno sadje in zelenjavo na stalnih stojnicah, medtem ko so ženske iz okolice prodajale predvsem sirček, smetano, jajca fižol in maslo. Jajc izpod 3 din pri njih ni bilo dobiti, v kiosku pa so bila občutno cenejša. Cene ostalim pridelkom se od prejšnjega tedna niso spremenile. Značilnost ponedeljkove tržnice je bila spet v dobri ponudbi zasebnih obrtnikov raznih strok. ZELENICA JE UNIČENA -Okrog Petrolove črpalke zraven šole je bila vedno lepa zelenica. Odkar je zraven gradbišče in je nastala bhžnji-ca do športne dvorane, je zelenica šla. Jo bodo spraviU v prejšnje stanje, ko bo gradnja končana? ENA SLAŠČIČARNA MANJ -Dolgoletni slaščičar Lenardič je pred tedni opustil obrt, slišati pa je, da bo v tem lokalu začel delati zla- tar. Strankam bo žal posebno za odUčnimi Lenardičevimi domačimi piškoti. BOJAZEN PRED GRIPO? - Iz uradnih podatkov še ni nič slišati, da bi gripa zašla med Novo meščane, pač pa je veliko prehladov in najbrž tudi bojazni pred gripo. V lekarnah prodajo veliko C vitamina, ki so se ga ljudje že navadiU jemati kot obrambno sredstvo. Ena gospa je rekla, da so novomeški lovci streljali na hromega jelena, ga zadeli v glavo, vendar je žival pobegnila. Za ranjenim hromcem so člani zelene bratovščine sopli kar dva dni ter še trikrat pomerili. Jelen se je končno le naveličal življenja. Več delovnih mest kot lani Delovni kolektivi še vedno dajejo prednost naložbam v stroje in zidove Nekatere večje investicije obetajo letos v brežiški občini tudi konec zastoja pri zaposlovanju. Število zaposlenih se bo predvidoma povečalo za okoli šest odstotkov. V industriji se bo lahko na novo zaposlilo 219 delavcev, v kmetijstvu 38, v gradbeništvu 21, v trgovini 8, v gostinstvu 14, v prometu nekaj več kot 30 itd. Novo zaposlovanje pa, žal, ne obstoječih in dograditev novih bo vplivalo na izboljšanje kvalifikacijskega sestava v gospodarstvu, kjer bo še vedno ostalo 40 odst. polkvalificiranih in nekvalificiranih, 38 odst. kvalificiranih in 7 odst. visoko kvalificiranih delavcev. Z visoko šolo jih tudi letos ne bo več kot dva odstotka, z višjo prav toliko in s srednjo izobrazbo 11 odstotkov. Organizacije združenega dela so dolžne izdelati razvojne kadrovske programe in usposobiti strokovne službe, ki se ukvarjajo s temi zadevami, da bi vendarle dosegli kak napredek, saj sicer naložbe v zgradbe in opremo ne bodo dale zaželenega rezultata. Industrija bo letos investirala nekaj nad 80 milijonov dinarjev. Obrtno kovinsko podjetje iz Dobove bo gradilo novo proizvodno halo, Agrotehnika napoveduje rekonstrukcijo ZDRUŽEVANJE GRE NAJTEŽE Za obnovo vinograda je najmanjša zahtevana površina 30 arov, še bolje pa je, če kmetje svoje površine združijo in omogočijo skupno obdelavo. Za združevanje se ljudje težko odločijo. Sele potem, ko vidijo uspeh, so pripravljeni na tak korak. Za kredite nimajo težav, če prispevajo tretjino vrednosti. V to štejejo delo, gnoj in kolje. Obnova enega hektara velja zdaj 120 tisočakov. Dolg začno odplačevati vinogradniki po štirih letih. delavniških prostorov. Tovarna pohištva pa bo nakupila stroje in transportne naprave. Ta kolektiv bo precej povečal izvoz, (za 84 odst.), manjše povečankfcjjzvoza pa predvidevajo D0Bms iz Dobove, Agrotehnika in Tovarna prikolic IMV. Agraria bo letos zgradila vrtnarijo v Cundrovcu, cvetlični center na Čatežu, poslovna lokala v Brežicah in Novem mestu, predvideva pa tudi naložbe v kooperacijsko proizvodnjo. „Slovin“ načrtuje izgradnjo skladišča in kleti, investiral pa bo še v polnilnico brezalkoholnih pijač in kooperacijsko proizvodnjo. „Prevoz“ iz Brežic bo povečal število tovornjakov, SAP bo gradil KOOPERACIJA NA ŠTIRI STRANI Na Bizeljskem se nekateri kmetje pogodbeno vežejo na dve, tri ali celo štiri kmetijske organizacije, kar zanje ni nobena prednost. Tako na primer vzgajajo pujske za farmo v Dubravici na Hrvaškem, govedo redijo za Agrario, mleko jim odkupujejo v Senkovcu za odkup grozdja in vina pa se dogovarjajo s Slovi-nom. Med temi organizacijami ni seveda nobene povezave, zato kmetov nihče načrtno ne usmerja. Pogrešajo predvsem dobro pospeševalno službo, oziroma dogovor med pospeševalci, da ne bi prihajal vsak zase, ampak bi gledali na njihova gospodarstva kot na celoto. ■frS. W ‘.V1 _ POVSOD VESELO — V torek popoldne so bile otroške maškarade po vseh krajevnih skupnostih. Brežiško Društvo prijateljev mladine je tudi letos poskrbelo za pustni sprevod najmaljših skozi mesto. V osnovni šoli so jim priredili rajanje in pogostitev. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH V OBRTI Se vedno luknje - V mestu, pa tudi drugod v občini še vedno pogrešajo vrsto storitvenih obrti. Razvoj teče svojo pot mimo potreb. Programov ni, toda že za letos obetajo preobrat. V načrtu je izdelava analitične ocene celotnega malega gospodarstva, ki ji bo nato sledil program nadaljnjega razvoja. Marsikaj pričakujejo tudi od lani ustanovljenega Združenja samostojnih obrtnikov in avtoprevoznikov. Razvoju obrti bodo posvetili več pozornosti že zaradi vračanja zdomcev, med katerimi si mnogi želijo odpirati svoje obrtne delavnice. VE C VARUHINJ - Skupnost otroškega varstva zaposluje do zdaj tri varuhinje, skleniti pa namerava še dve pogodbi za varstvo dojenčkov in otrok do drugega leta starosti. Tako bo že letos pri petih varuhinjah v varstvu trideset otrok. V letošnjem programu ima skupnost še izgradnjo dveh novih varstvenih oddelkov pri artiški osnovni šoli in ureditev oddelka za otroke Romov v poslopju Zdravstvenega doma v Cerkljah ob Krki. Za kmečke otroke, ki niso nikjer v varstvu, pa bo skupnost BREŽIŠKE VESTI avtobusno postajo, PTT novo pošto v Krški vasi in Posavje skladišča za trgovino na veliko. Zdravilišče Čateške Toplice bo nadaljevalo z graditvijo hotela, za kar namenjajo letos nekaj manj kot 134 milijonov dinarjev. Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice bo zgradila 42 družbenih stanovanj in začela objekt z nadaljnjimi 40 stanovanji. Letos bo zgrajen tudi dom upokojencev v Brežicah. J.T. KRALJICA -BIZELJANKA Med petnajstimi kandidatkami, ki so se prijavile za tekmovanje iz poznavanja vinogradništva v okviru letošnjega praznika posavskega vina na Bizeljskem, se jih je šest uvrstilo v finale. Za kraljico vina so proglasili Antonijo Balon iz Brezovice, za spremljevalki pa Angelco Gregl z Bizeljskega in Marijo Resnik iz Krškega. V ZK NAJMANJ KMETOV Občinska organizacija Zveze komunistov v brežiški občini šteje 917 članov, to je štiri odstotke vseh prebivalcev. Mladih je 29 odstotkov, žensk 32 odstotkov, neposrednih proizvajalcev 33 odstotkov. Najmanj je kmetov, saj jih je za zdaj včlanjenih v organizacijo komaj pet. Komunisti delajo v 54 osnovnih organizacijah, združujejo se pa tudi v aktivih neposrednih proizvajalcev, v aktivih samoupravnih interesnih skupnosti, aktivih teritorialnih enot in športnikov. Z zastopstvom članov ZK med evidenti-ranci za bližnje volitve so v brežiški občini zadovoljni. Več kot polovico evidentiranih je iz vrst ZK, od tega pa je 30 odst. žensk in 22 odstotkov mladih do 27. leta starosti. UKROTITI SROMLJICO IN GABERNICO Občinska zemljiška skupnost v Brežicah načrtuje za letos dvoje izrednih nalog. Mednju sodita dokončanje kmetijskega dela prostorskega plana ter soudeležba pri izdelavi projektov za hidromelioracijo območij Sromljice in Gaberni-ce. Skupnost bi za uresničenje svojih nalog potrebovala precej večji dotok finančnih sredstev. Ta se stekajo predvsem od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, in prometa s kmetijskimi zemljišči. organizirala 80-urni vzgojni program. „INA ‘ OBLJUBLJA - Čeravno smo že za sredino prejšnjega tedna obetali, da je zagrebška INA obljubila plin, ga do včeraj še ni zagotovila. Tako so ljudje ostali praznih rok v upanju, da se bo uresničila napoved o zadostnih količinah plina po 10. februarju. POPUSTI - V trgovinah s konfekcijskimi oblačili že vabijo kupce z zniževanjem cen. Sezona nakupov za zimo je mimo in izložbe bodo kmalu napovedovale pomladne novosti. Za zimsko konfekcijo obetajo 30 - 40-odstotni popust. POPRAVLJAMO - Medobčinsko inšpekcijsko službo za Posavje financirajo vse tri občinske skupščine: sevniška prispeva 25 odst., brežiška in krška pa po 37,5 odst. Za brežiško smo v tej rubriki napačno zapisali, da daje po 2,5 milijona dinarjev za te namene, v resnici pa je njen delež za lansko leto 1,563.000 dinarjev. Zneska ni v celoti poravnala in dolguje še nekaj več kot 161.000 dinarjev. S konjsko vprego ne več dolgo Načrtno do sanitarne ureditve okolja v občini Brežiška občina ima slabo urejeno konjaško službo, zato se pridružuje drugim dolenjskim in posavskim občinam, ki so se že izrekle za skupen program sanitarne ureditve okolja in za ustrezno delitev stroškov. Za Brežice pomeni ta prispevek 14,54 odst. ali 290 tisoč dinarjev za letošnje leto, ko nameravajo uresničiti prvo fazo prej omenjenega programa. Pravice in obveznosti posameznih občin bo urejeval samoupravni sporazum. Program sanitarne ureditve okolja predvideva vsakodnevno odvažanje poginulih živali in odpadkov pri klanju živine, zbiranju teh v posebej urejenih zbiralnicah. To zahteva tudi nakup ustreznega vozila in namestitev ljudi, ki bodo službo strokovno opravljali. V brežiški občini je za te stvari slabo poskrbljeno, saj opravlja zdaj konjaško službo nekvalificiran delavec, trupla in odpadke pa odvaža zasebnik s konjsko vprego. Graditev novih grobnih jam bo poslej prepovedana, pač pa je namesto tega predvideno živalsko pokopališče z vsemi pripadajočimi objekti. Načrt za sanitarno ureditev okolja v širšem predelu ima vrsto prednosti, predvsem finančnih, saj posamezne občine same tega ne bi zmogle. Odlaganja pa si tudi ne morejo privoščiti v nedogled. Veže jih zakonodaja s področja živinozdravstva in s področja varstva okolja. J.T. / % 1 fm f ■ f MED VAJO — V osnovnih šolah so interesne dejavnosti učencev izredno raznolike. Potemtakem si res vsakdo lahko izbere krožek, do katerega ima največ veselja. Na sliki: člani dramskega krožka poslušajo napotke mentorice. Posnetek je iz osnovne šole v Leskovcu. (Foto: Jožica Teppey) Za celo tovarno je odsotnih Občinsko zdravstveno skupnost Krško bremeni več kot osem milijonov primanjkljaja za 1978 — Izredno veliko izostankov z dela, zato bodo spet vpeljali nadzor nad bolniki Občinska zdravstvena skupnost v Krškem nikakor ne more iz izgub. Z njimi se ubada, odkar je bila ustanovljena. Izdatke za zdravstveno varstvo so lani presegli za več kot pet milijonov dinarjev, dogovorjeno vsoto za bolezenska nadomestila pa za nekaj več kot tri milijone dinarjev. Izdatke za splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje so prekoračili za 70 odstotkov, izdatke za zdravila za 19 odst., izdatke za zdravljenje v zdraviliščih za 22 odst. in izdatke za bolnišnično zdravljenje za 16 odstotkov. Zaskrbljujoč je izredno velik darnejšo porabo, kar pa ne sme bolniški stalež, saj je bilo na primer v devetih mesecih lani vsak dan odsotnih z dela 239 ljudi. Ko so v regiji sprejemali finančni program, so se dpgo-vorili, da stalež bolnih v breme sklada za zdravstveno zavarovanje povprečno ne bo večji od 1,60 odst. Pozneje se je pokazalo, da so ga v k rški občini močno presegli, saj se je povzpel na 2,52 odst. Spričo takih podatkov so že lani na problemski konferenci pretresali vzroke tako številnih izostankov z dela in opozarjali na varčevalne ukrepe, letos 31. januarja pa je skupščina zdravstvene skupnosti obravnavala celovito poročilo za preteklo leto skupaj z zbori občinske skupščine. Da bi se v prihodnje izognili tolikšnemu primanjkljaju, so v sklepih opozorili na gospo- prizadeti zares bolnih ljudi. Prav zaradi tega so vključili v sklepe tudi predloge za laični nadzor nad bolniki v staležu. To bo občinska zdravstvena služba izpeljala skupaj z delovnimi organizacijami. Z namenom, da bi skrajšali vrste v zdravniških čakalnicah, bodo vpeljali v zdravstvenem domu več popoldanskih ordi- VOULNA KOMISIJA ŽE IMENOVANA V občinsko volilno komisijo so delegati občinske skupščine v Krškem imenovali deset članov. Predsednik je Franc Jankovič predsednik občinskega sodišča, namestnik Marjan Žibert, sodnik občinskega sodišča in tajnik Rudi Druškovič, sekretar občinske skupščine. Člani so: Pavla Kalan, Vlado Vogrinc, Blaž Kolar, Branko Pirc, Rajko Zupanc, Cveto Bevk in Drago Ster-ban. Po sledeh Štirinajste Nove, partizanske transverzale za učence osnovnih šol Ob številnih izredno uspelih proslavah jubilejev, državnih in republiških praznikov ter spominskih dni iz našega narodnoosvobodilnega boja širša javnost najbrž ne ve, da so osnovni načrti zanje nastali v okviru koordinacijskega odbora za negovanje tradicij NOB in proslave pri občinski konferenci SZDL, ki ga vodi Lojze Štih. Na svoji letošnji prvi seji so njegovi člani sprejeli okvirni program dejavnosti do konca prve polovice leta in načrtovali nekaj novih akcij, oziroma sprejeli nekaj predlogov, ki jih bodo v prid novi vsebini posameznih proslav in obujanja izročil NOB uresničili prav tako letos. Prva pomembna akcija sodi v okvir prenašanja borbenih tradicij na mladi rod; njeni prvi pobudniki so bili člani Planinskega društva „Bohor“ s Senovega. Najkasneje do septembra naj bi po njihovi zamisli s širšo družbeno pomočjo začrtali transverzalno pot po sledovih Štirinajste divizije in Kozjanskega odreda. Zanjo bodo izdelali posebno brošuro z zemljevidom poti, v katero bodo včrtali vse pomembne kraje in dogodke, ki naj bi jih pohodniki obiskali in se jih spomnili. Na to pot naj bi v času šolanja na osemletkah ali nepopolnih osnovnih šolah šel vsak otrok, ki bo za to dobil še posebno spominsko značko. Enako transverzalo bodo v prihodnjem letu potegnili čez partizanske Gorjance. Sicer pa so na seji člani koordinacijskega odbora govorili še o tem, naj bi že letos poskusili razširiti praznovanje 1. maja. Občinski svet zveze sindikatov naj bi bil namreč pobudnik, ki bi v Sloveniji že tradicionalne delavske shode na izletniških točkah prenesli tudi v krško občino, kjer je za to iz leta v leto vse več novih možnosti. Nova vsebina bi delavskemu prazniku dala še večjo veljavo tudi za to, ker bi širili pohode mladih delavcev, in utrjevali zavest pripadnosti delavskemu razredu. Sicer pa si bo koordinacijski odbor tako kot lani prizadeval, da bi prav vse pomembnejše proslave ne bile le enkraten političen dogodek, marveč nova priložnost da ob dosežkih sedanjega časa opozorimo na pomen preteklosti. Ž. SEBEK nacij vključno z laboratorijem. 1 Zaposleni naj bi med delovnim 1 časom iskali zdravniško pomoč samo v nujnih primerih. Tudi zdravljenje v zdravstvenih organizacijah zunaj regije naj bi poslej omejili, če to ni potrebno. Varčevalne ukrepe bodo v občini še naprej dopolnjevali, o reztiltatih pa obveščali občinsko skupščino, družbenopolitične organizacije, kakor tudi zdravstvene delavce in zavarovance - porabnike. JOŽICA TEPPEY PRVI V SLOVENIJI V Krškem so že konec januarja ustanovili delovno skupnost družbenopolitičnih organizacij. Za predsednico so izvolili Danico Kozole. To pomeni, da bodo tudi voljeni družbenopolitični funkcionarji in zaposleni pri občinrkih političnih organih lahko uveljavljali pravice iz zakona o združenem delu in druge samoupravne pravice. Delovna skupnost bo imela poslej svoj.,; t bančni račun in sklad skupne “ porabe, stanovanjski sklad in druge a sklade. Interne akte imajo v tej delovni organizaciji skupne, izjema je le pravilnik o delitvi osebnega dohodka, ki je za voljene funkcionarje drugačen. KOLIKO ZAVAROVANCEV JE V OBČINI KRŠKO? Po podatkih regionalne zdravstvene skupnosti je v krški občini 9063 aktivnih zavarovancev zdravstvenega zavarovanja, 10.588 njihovih svojcev, 2.681 upokojencev in 1.732 svojcev, 46 začasno nezaposlenih in 44 njihovih svojcev, 19 svojcev v tujini zaposlenih delavcev in 480 drugih svojcev. Kmetijskih zavarovancev je 4.921, od tega 455 kmetov borcev. KRŠKE NOVICE BREZ ZAMUDE - Turistično društvo je pred tednom dni presenetilo občane z novo številko „Pustnih novic". Tokrat so izšle v nakladi 5.000 izvodov, obsegajo pa 24 strani. Po njih ne bodo posegali samo prebivalci krške občine, saj so z njimi pokrili tudi nekaj krajev iz brežiške. V ZNAMENJU KULTURE -Čeprav so Senovčani svoj krajevni praznik počastili z že tradicionalnim pohodom na partizanski Bohor, je bila večina prireditev doslej kulturnih. Dramska sekcija DPD Svobode je v soboto in nedeljo pripravila dve predstavi Finžgarjeve ljudske igre »Razvalina življenja", bogat kulturni program pa so imeli tudi za včerajšnji slavnostni akademiji. Na njej so nastopili godba na pihala, šolski mladinski zbor in recitacijska Skupina, citraški DPD Svobode in upokojenski mešani pevski zbor. tudi Solarji na odru - Za zaključek prireditev v počastitev senovskega krajevnega praznika bodo v nedeljo popoldne stopili na oder šolske dvorane še igralci domače osemletke. Tokrat so za svoje součence in starše pripravili mladinsko igro „Ambrosio krade čas“. V „NOVEM“ - Medtem ko iz leta v leto marsikje v občini „pre-zgodaj" napovemo uresničitev kakega načrta, se je tokrat primerilo, da so nas v krškem Imperialu - TOZD ljubljanskega Žita prehiteli. Že v začetku leta so se namreč s proizvodnjo žvečilnih bombonov preselili v nove prostore, ki so jih izpopolnili z nekaj nove opreme. Zato so že lahko pričeli uresničevati drugi del svojega načrta, to je preurejanje T 'šnjih prostorov, ki jim bodo dali ■> vsebino. SE EN KORAK - V večini krajev in delovnih organizacij bodo danes in jutri zaključili priprave na nove volitve s sejami temeljnih kandidacijskih konferenc. To pomeni, da bo že znano, komu bodo v prihodnje zaupali opravljanje delegatskih dolžnosti in kako naj bi bile zasedene vodilne funkcije v skupščinah občine in samoupravnih interesnih skupnosti. — Menjava vodstev ne pomeni zastoja Sindikati v sevniški občini tehtajo sedaj vsebino novih samoupravnih aktov Vzporedno s pripravami na volitve so se sindikati v sevniški °bčini pravočasno lotili priprav za občne zbore sindikalnih organi-ac*j" Tako imajo sedaj urejene vrste in sile za nadaljnje naloge. Evidentirali so znatno vec aeiav- šteje sekretar občinskega sindikalne-| kot marsikje drugod. Opravljeno . e|° je bilo ugodno ocenjeno na ^7®*rskem skupnem zasedanju ^'toskega sindikalnega sveta in i®ske konference SZDL. Dela so * lotili po posebnem akcijskem P^gramu, po katerem so tudi **drovali ljudi za izvršne odbore “il^lnih osnovnih organizacij in Poverjenike sindikalnih skupin. osti občnih zborov sindikalnih I8*nizacij je bilo opravljenih že ecembra lani, med zamudniki (20. končni rok) so bile ,e<“ minulega tedna le tri organizacije. Politično oceno o opravljenih j zborih bo seveda moral spre-| občinski sindikalni svet. Brez ga sveta Maks Zupanc minule občne zbore za uspešne. Ugotavlja, da se je v glavnem vsako poročilo predsednika osnovne sindikalne organizacije pripelo z izvajanjem programa uresničevanja zakona o združenem delu, predvsem vsebinskega opredeljevanja dohodkovnih odnosov in nagrajevanja po delu. Manj zadovoljni so v sindikatih z vsebino razprav, kjer je bila premalo poudarjena vloga sindikata. V kritiki ne gre pretiravati, saj sindikalna organizacija že lep čas ni tista, ki bi se ukvarjala zgolj z rekreacijo, ozimnico ali socialnimi* vprašanji. Občutnejša je skrb za samoupravljanje, poglabljanje dohodkovnih odnosov, nagrajevanje !:ai !:• ili prehiteval. ^STOJNO PRAZNIKU - V soboto ob 17.30 bo kultumopro-vetno društvo Anton Umek Okiški v Boštanju pripravilo proslavo počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopil bo oktet *oštanjski fantje, dekliški nonet, člani igralske skupine in osnovne ble. Na sliki: dekli zbor. — M — po delu. Marsikje so govorili tudi o gospodarjenju, čeprav je temu s posebno pozornostjo namenjena razprava ob zaključnih računih. Nova vodstva so se srečala z I nadaljnjimi pripravami na volitve. Osrednja pozornost v novih programih je še vedno posvečena uresničevanju zakona o združenem delu. V sindikalnih organizacijah in skupinah nameravajo obravnavati tudi | študijo Edvarda Kardelja. A. ŽELEZNIK | Sevniški paberki OBLJUBA DELA DOLG - Ob prvih razgovorih za ustanovitev sev-niške godbe ni manjkalo navdušenja. Sedaj, ko bi bili nepogrešljivi predvsem denarni prispevki delovnih organizacij, denarja ni in ni. Gasilsko društvo je že založilo denar za nakup nekaterih glasbil. Prijavilo se je 36 ljudi, željnih sodelovanja v tem ansamblu, med njimi je tretjina takih, ki so že igrali. V nedeljo je bil v gasilskem domu sestanek prijavljen-cev. Upajo, da bo dogovorjeni denar le pritekel. BOJ Z BLATOM - Nad blatom na sevniškem sejmišču ne negodujejo le sejmarji, temveč tudi meščani, saj je ob semanjih dneh zaradi njega onesnažena cesta daleč v mesto. Sevniška krajevna skupnost je sedaj na sejmišče navozila 41 kubikov gramoza, ki bi moral zadoščati za prvo silo. Krajevna skupnost je že lani namenila tudi 10.000 dinarjev za namestitev drsne jeklene ograje za cesto neposredno ob potoku. Zaenkrat šentjursko podjetje še ni izpolnilo naročila. VSE MANJ PRIREDITEV - Sev-ničani so bili pred leti dobro znani po pustnih karnevalih. Zadnja leta skušajo „obraniti“ čast nekaterih skupine zadnji hip. Ponavadi gostujejo Radečani. V mestu je pravočasno napovedala pustovanje le krajevna organizacija DPM za običajni sprevod našemljenih malčkov. Poveseliti se je bilo mogoče tudi v hotelu Ajdovec in na Bland. si;v\isi;i vi;sr\ii: Sole utesnjuje prostorska stiska Dvoizmenski pouk še na treh šolah — Zasilne rešitve ne dajejo pravih uspehov Razprave o učno-vzgojnih uspehih šol za minulo šolsko leto med efegati občinske skupščine so po odmaknjenosti precej podobne ”ul fl UcnAliilk nAcnn/lanonio V nnvom čnlclrom Ipfn ip tolrn o uspehih gospodaijenja. °8o6e kaj malo spremeniti. **ploh je, kot je menil na , seuanju delegatov vseh treh ko°r°V- °bč inske skupščine vlnec januaija pedagoški sveto-z 1*° , Škufca, mogoče biti Tr^1 delom šol zadovoljen. Yečina šol dela v nič kaj Ria jivih razmerah; pouk je v vnem dvoizmenski ali enain-Zadnja leta se je leti ese^*vo zmanjšal osip. Pred D Je.v šolanju obtičalo tudi do Sni da so gradivo skrbno avnavali posebno v delegaciji enske krajevne skupnosti. Soški kolektivi kot peda- V novem šolskem letu je tako spevka. Gradnja šolskega prostora bo tudi poslej pomembna naloga, zato bo svetovalci se zavzemajo za P^|ružbljanje dela šol na vseh oro^ Delovanje raznih fcnov, kot so sveti staršev, ali . 1 delo delegatov družbenega voh Sa v svetu šole pa je Še (jei 0 Sbko. Aktivnost ostalih dnk®atov & zat0 samo 56 bolj ni Letos se izteka acevanje sedanjega samopri- š, _6 (1487) - 9. februarju 1978 Brez odziva? Pozabili gasilce? trebanjske V nedeljo, 8. januaija, je trebanjsko gasilsko društvo pripravilo redni občni zbor. Vabili so tudi predstavnike krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL, mladinske organizacije in Rdečega križa. Gasilci so o nalogah in opravljenem delu vseeno govorili le sami sebi, saj se vabilu od družbenopolitičnih .organizacij in krajevne skupnosti v kraju ni nihče odzval, razen seveda občinske gasilske zveze - tam pa so spet samo gasilci. Trebanjski prostovoljni gasilci imajo v požarnovarnostnem načrtu pomembno vlogo. Gasilci seveda želijo dobiti v svoje vrste nove člane, predvsem razne strokovnjake po zgledu nekaterih sosednih občinskih središč. Društvo je lahko še bolj uspešno samo ob sodelovanju vseh organizacij v kraju. Navsezadnje so pred veliko nalogo gradnje prepotrebnega doma. Kljub dobremu namenu za boljše sodelovanje v kraju vabilo ni pripeljalo do sodelovanja. V kratkem se nameravajo lotiti širše akcije pridobivanja članov. Takrat računajo na večje razumevanje. 14-OSNI VAGON ZA ROTOR Železniško gospodarstvo Ljubljana je dalo za čas od januarja do marca v zakup 250 posebnih vagonov za prevoz rude ŽTP Sarajevo. Slovenski in istrski železničarji v tem času namreč ne prevažajo rude iz bakarskega pristanišča v Avstrijo in bi bili vagoni neizkoriščeni. Poseben vagon pa si je moralo sposoditi (od nemških železničarjev) tudi ŽG Ljubljana. Na ta 14-osni vagon so zadnjega januarja začeli na Reki natovar-jati enega težjih tovorov za jedrsko elektrarno Krško. Ker je pozimi prevoz po cesti nemogoč, bodo 165 ton težki rotor prepeljali po železnici. i: LAŽJE DO GRADBENIH DOVOLJENJ - Pomanjkanje tako pomembnega dokumenta, kot je urbanistični program občine, je I doslej povzročalo veliko težav upravnim delavcem pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Poslej naj bi bilo lažje. Na sliki: prvi so se s 1 programom seznanili delegati zadnjega zasedanja občinske skupščine. (Foto: Železnik) KLJUB SLABI LETINI - DOBRA POKUŠNJA Prvo ocenjevanje cvička v Oparovi gostilni v nedeljo v Trebnjem je zadovoljilo tudi vrsto sladokuscev. Komisija je dobila v ocenjevanje 26 vrst cvička, nekaj primerkov belega vina in frankinjo. Najboljši cviček je po oceni komisije prinesel Janez Lorenci (ocena 14,92), 2. Jože Sever (14.36), 3. - 4. Franc Gašperšič in Lidija Brajer, 5. Stane Prijatelj, itd. Med belimi vini je komisija ocenjevala pet vzorcev. Prvenstvo je pripadlo Stanetu Prijatelju (14.36), 2. Emanuel Rebernik, 3. Franc Gašperšič (13,82). Omenjena rujna vinca izvirajo bodisi iz Gradišča ali Lipnika. Pokušnja vin je v gostilno privabila mnogo ljudi. Mnogi so se čudili kakovosti vin glede na slabo leto za vinogradništvo. Za prijetno vzdušje ob razglasitvi rezultatov je pred odhodom v Mokronog poskrbela trebanjska godba. Razgrnjene so karte razvoja Začela se je enomesečna javna razprava o urbanističnem programu načrta občine treba pravočasno izvesti priprave za podaljšanje samoprispevka. A. ŽELEZNIK OBVEZNOST ZA VSE Zbor združenega dela in krajevnih skupnosti sta na zadnji seji sprejela odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih naprav v občini. Obračunava se po stopnji 2,5 odst. od bruto OD zaposlenih. V bistvu ne gre za nič novega, temveč za dogovorjeno obveznost po samoupravnih sporazumih za regulacijo Temenice, gradnjo čistilnih naprav, kanalizacije kategorizirane lokalne ceste. Nekateri bi pred tem dogovorom ra<}i vtaknili glavo v pesek. Odlok nalaga plačilo sedaj tudi tistim, ki dogovora niso podpisali. Odlaganje se sedaj tik pred sprejemom zaključnega računa seveda za marsikoga lahko izkaže kot neprijetno. Navsezadnje je le treba dogovorjene obveznosti v občini pokriti, saj potrebuje komunalna skupnost za uresničitev dogovorjenega načrta do leta 1980 nad 60 milijonov dinarjev. Razstavljene karte bodočega urbanističnega urejevanja prostora trebanjske občine v sejni sobi občinske skupščine bodo v enomesečnem roku (prvi so se s podrobnostmi seznanili delegati občinske skupščine na seji v torek, 31. januaija), marsikoga pripelje v ta prostor. Na voljo je tudi knjiga za morebitne pripombe. Razprave nameravajo pripraviti tudi v ostalih krajevnih skupnostih. Predstavniki novomeškega kmetijsko zemljo. Stanovanjsko Dominvesta, ki so urbanistični program strokovno pripravili, niso imeli lahkega dela. Trebanjska občina je še pred leti hudo zaostajala, pospešeni razvoj, ki je sledU, je postavil marsikakšno predvidevanje na glavo. Urbanistični načrt razumljivo ne namerava zapečatiti usode možnosti razvoja posameznih krajev. Vseeno pa se bo marsikje treba tudi sprijazniti z dejstvom, da razvoj ne pomeni samo dobiti industrijski obrat. Te dni zaključujejo v občini načrt razvoja malega gospodarstva; na vsem območju občine sta slabo razviti tako proizvodna, kot tudi storitvena obrt. Izhodišče načrtovalcev je vsekakor, da mora celotno območje občine ostati živo. Pri načrtovanju razvoja Trebnjega pa tudi drugod so se načrtovalci znašli pred vprašanjem, kako ohraniti plodno „ Odpreti” hribe Cesta v Šmaver bi lahko boljša bila Premikač Franc Udovič iz Šmavra je že enajsto leto podpredsednik krajevne skupnosti Svetinje. V času vojne so bili partizani tai.i kot doma, sedaj pa v bojazni pred nadaljnjim zmanjševanjem prebivalstva skrbno šteje, koliko ljudi še premorejo na območju te male krajevne skupnosti. Konec januaija jih je bilo po njegovem pregledu - podatek ve na izust - le še 364. Sam dela na železnici v Mostah, zato ga kot druge delavce in šolarje žuli pot Iz vasi v svet. „Samo 200 metrov je od moje hiše do meje z območjem KS Dolnja Nemška vas, vendar je tam cesta vedno bolje plužena. Tudi sicer so naši sosedje dali pobudo za popravilo poti. Spet se je ustavilo pod Smavrom. Naprej bi bilo treba cesto posipavati, skratka, vzdrževati. Vseh poti za vzdrževanje imamo šest,“ pristavi. Kljub temu da s stanjem ni zadovoljen, meni, da bi bilo še slabše, če v bodoče svoje male krajevne skupnosti ne bi obdržali. Kot tako vprašanje, ki bo kmalu terjalo reševanje, omenja pešanje električne napetosti; upa, da bodo kmalu prišli do telefonskega priključka, ki bo ljudem prihranil precej korakov. ..Predvsem bi morali z boljšimi cestami odpreti naše hribe. V takem bo tu tudi še kdo ostal!" A. 2. gradnjo nameravajo usmeriti na del naselja za Pavlinovim hribom, industriji pa naj bi bil namenjen prostor od Kamne gore proti Dolnji Nemški vasi, kjer so že razmeščene nekatere tovarne. Na Mimi je mogoče širiti industrijo še onkraj proge, pri gradnji stanovanj bo treba paziti na bolj strnjeno zidavo, predvsem pa blokovsko gradnjo. Stanovanjski gradnji naj bi bil v bodoče namenjen prostor za Rojami. V Mokronogu so upoštevali želje krajevne skupnosti tako, da bi industrija imela možnost širjenja tudi proti Martinji vasi. V Šentrupertu naj bi bil ravninski del namenjen industriji. V samem naselju vidijo urbanisti še možnosti za dopolnilno in nadomestno gradnjo. Razčistiti bo treba še, kod naj bi potekal novi 310-kV daljnovod, vsekakor ne tam, kjer bi bil ovira naselju. Industrijski razvoj Čateža naj bi se osredotočil v predelu med Gorenjo in Dolenjo vasjo. V Velikem Gabru naj bi obrti namenih prostor med šolo in glinokopi, stanovanjski gradnji pa pod spomenikom v smeri proti »Dolenjski list« v vsako družino Sentlovrencu. V Šentlovrencu naj bi stanovanjski zazidavi namenih prostor nad sedanjimi hišami od spomenika proti Vidmu. Po predvidenih lokacijah so proizvodni obrti na Trebelnem namenjeni zlati časi, kar dve lokaciji, čas pa bo pokazal, ali ne bodo pomenile več boljše ceste. A. ŽELEZNIK DAVKI NE BODO BISTVENO VEČJI Nove davčne lestvice katastrskega dohodka v trebanjski občini na prvi pogled dvigujejo davčno obveznost v povprečju 4,65-krat. Po starem je npr. znašala višina katastrskega dohodka 8,59 milijona dinarjev, po novem pa bi to zneslo kar 40 milijonov. Občutnejše povečanje je pri vinogradih. Obveznosti za posamezne plačnike ne bodo bistveno večje, kajti pristojni organi morajo po sprejemu lestvic, občinska skupščina jih je sprejela na seji konec januaija, uskladiti stopnje davčne obremenitve. Dosedanji izračun katastrskega dohodka ima že brado, velja namreč že od leta 1964. ŠENTRUPERT POSLEJ ZA ZEMLJIŠČE Tudi za Šentrupert je bilo predvideno pobiranje prispevka za mestno zemljišče. Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine do pred nekaj meseci za to ni imel organizirane primerne službe, zato ni nihče poravnal. S sprejemom novega odloka, po katerem je govor o nadomestilu za stavbno zemljišče, bodo pre-jeli odločbe. TREBANJSKE IVERI VSEGA NE GRE KURITI - Stanovalci v bližini trebanjskega smetišča opozarjajo na neprimerno zažiganje vsega od kraja na smetišču. Inšpekcijske službe bi seveda lahko preprečile zažiganje raznih strupenih snovi in drugih nevarnih odpadkov. Po urbanističnem programu je predvideno novo smetišče v dolinici dalje od Doba, ki ga bo treba seveda primerno vzdrževati. BREZ DEŽURNE SLUŽBE? V trebanjski lekarni bodo po vsej verjetnosti ukinili stalno pripravljenost v nočnem času. Nagrajevanje dežurnih je namreč padlo v vodo. Predvidoma v marcu naj bi se o tem pogovarjali v zdraVstveni skupnosti. Ce bodo našli denar, bodo z dežurstvi nadaljevali. O tem naj bi do takrat pravočasno rekli katero tudi uporabniki, zakaj samo jeziti se, ko je vse odločeno, ne pomaga. Ukinjanje dežurne službe s samo združitvijo dolenjskih lekarn nima nič skupnega. Kot strokovna enota lekarna le pridobi, računajo na boljšo oskrbo. ŽE KRPAJO - Po Trebnjem so cestni delavci minuli teden krpali luknje v sicer vse bolj kotanjasti asfaltni prevleki. Tega niso veselile vozniki, temveč tudi pešci, saj bo tu in tam le manj nevarnosti, da bodo obrizgani z vodo. BREZ CEMENTA NE BI SLO -Člani smučarskega kluba, ki so se udeležili nedavnega tekmovanja na Debencu, so se izkazali s snežnim cementom, sicer proga ne bi zdržala spusta niti peščice tekmovalcev. KAJ KADITI? Novomeško skladišče Tobaka postavlja zadnje čase trebanjske kadilce vedno pred nova presenečenja. Od nekdanje redne tedenske preskrbe so prišli na komaj mesečno. To še ni najhujše. Izbor pripeljane zaloge je namreč na moč nenavaden. Enkrat pripeljejo eno vrsto zvenečih imen cigaret npr. Mil-de Sorte, drugič spet nekaj povsem drugega, tako da je kadilcem težko priti do priljubljenega dima. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST io Novi KD ne bo zvišal davkov Nepotreben strah pred novim katastrskim dohodkom — Davčne stopnje so prilagodili, novemu izračunu KD, te nove stopnje pa bodo morali upoštevati tudi povsod tam, kjer j je KD merilo za dajatve Predlog odioka o lestvicah katastrskega dohodka v črnomaljsk i občini je med kmeti povzročil precej govoric, ugibanj in nezaupanja. Glavna tema takih razgovorov je bila približno taka: Po novem bo katastrski dohodek višji, torej se bodo povečali tudi davki in vse dajatve, kijih odmerjajo na osnovi katastrskega dohodka. Vendar je bil ves ta strah brez osnove, zatijujejo na črnomaljski davčni upravi Vse bo ostalo tako, kot je sedaj. Zakaj je bilo potem potrebno na novo ugotavljati katastrski dohodek? KANDIDATI ZA FUNKCIJE V SIS Za vodilne funkcije v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih je predsedstvo OK SZDL na seji konec prejšnjega meseca predlagalo tele kandidate: izobraževalna skupnost: predsednik skupščine Alojz Šterk, predsednik izvršnega odbora Milan Kranjc; telesno-kultuma skupnost: Paško Bilič, Alojz Gabrovec; kulturna skupnost: Mirko Bartol, Niko Šuštarič; zdravstvena skupnost: inž. Anton Horvat, Vinko Jerman; raziskovalna skupnost: Jože Pavlišič, inž. Ivan Blažič; socialno varstvo: Leopold Pucelj, Tončka Mrzljak; socialno skrbstvo: Zinka Jelenič, Zofija Ferlež; otroško varstvo: Ivanka Moljk, Katica Zupanič; invalidsko pokojninsko zavarovanje: Zvone Hanzelj, Rade Kordič; zaposlovanje: Jože Kočevar ml., Bojan Muc; stanovanjska skupnost: Branko Pečjak, Janez Povšin. O RAZMERAH V ZDRAVSTVU V četrtek, 2. februarja, je bila v Črnomlju seja komiteja občinske konference ZKS. Največ pozornosti so posvetili razmeram v občinski zdravstveni skupnosti in tozdu zdravstveni dom Črnomelj. Govor je bil še o resoluciji o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1976 - 1980 v letošnjem letu. Opredelili pa so tudi osnovne naloge komisij pri občinski konferenci in komiteju občinske konference ZKS. KD izračunajo za vsako katastrsko kulturo (njivo, sadovnjak, vinograd, travnik, gozd itd.) in za vsak katastrski razred zemljišč (od 1 do 8). Osnova za izračun KD so podatki o poprečnih pridelkih, cenah teh pridelkov in materialnih stroških. KD zemljišč vključuje dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinoreje. Dohodek od rastlinskih pridelkov je denarna vrednost povprečnega pridelka na en hektar površine pri običajnem načinu gospodarjenja po odbitku povprečnih materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje pa je denarna vrednost prirasta pri živini in dohodek od živalskih proizvodov po odbitku povprečnih materialnih stroškov. Stari izračun KD so izdelali leta 1964, v tem času pa so se cene kmetijskim proizvodom zelo povečale, prav tako pa so se zvečali stroški, zato so povsod po Sloveniji izračunali nov KD. Osnova za izračun novega KD za pridelke so podatki iz obdobja 1971 — 1975, za cene podatki iz leta 1975, za materialne stroške pa podatki o povprečnih količinah za obdobje 1971 - 1975, obračunani po cenah iz 1975. Višjemu KD bodo sedaj ustrezno prilagodili davčne stopnje. Tako je v črnomaljski občini v 3. a kategoriji sedaj veljavna davčna stopnja 20 odst. od KD, predlog za novo davčno stopnjo pa je 4,25 odst. od KD; v 3. b kategoriji je sedaj veljavna stopnja 18 odst. od TEŽKA POT DO ZDRAVJA - „Kaj boste nas slikali! Raje slikajte zdravnika in nam prinesite pokazat vsaj njegovo sliko,“ so nejevoljno govorili bolniki v čakalnici črnomaljskega zdravstvenega doma. Fotografija je bila posneta ob 14.30, nekateri pa so čakali na pregled že od zjutraj. ČRNOMALJSKI DROBIR REKREACIJA ZA VSE - Črnomaljski Partizan že drugo leto vsak četrtek od 19.30 do 21. ure v telovadnici osnovne šole v Loki organizira rekreativno vadbo za ženske. V lanskem letu je to koristno vadbo obiskovalo več kot 70 žensk vseh starosti in poklicev. V uri in pol se ženske res lahko dodobra pregibajo, kajti vadba vsebuje ogrevanje, proste vaje, skupne vaje, orodno telovadbo, kolektivne in družabne igre. Partizan je pripravljen organizirati vadbo tudi za posamezne delovne organizacije, bodisi med delovnim časom (med malico) ali ob večernih urah. Ponudbe ne kaže zavreči! KONEC POČITNIC - Iztekle so se zimske šolske počitnice. Na začetku je kazalo, da bo zima letos nudila otrokom obilo veselja na snegu, a je odjuga te upe kmalu razblinila. Ko je zapadel prvi sneg, so nekateri starši kar globoko posegli v žep, da so svojim nadobudnežem kupili drago smučarsko opremo, sadaj pa so slabe volje, ker se jim ta »investicija" ni splačala. Tisti, ki so bili pripravljeni še bolj načeti družinski proračun in žrtvovati tudi del dopusta, so svoje upe odpeljali v draga zimskošportna središča na Gorenjskem. Večina pa se je morala zadovoljiti s televizijskimi prenosi s svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah. GRIČEK DO MAJA - Dela pri obnovi osrednjega belokranjskega spomenika NOB na Gričku so se začela lani, opravljena pa bodo do začetka maja. Vsa dela bodo veljala 600 tisočakov, od česar bo dve tretjini financirala republiška kulturna skupnost, ostalo pa občinska. ZANIMANJE ZA PINKPONK -V tem in prihodnjem mesecu bo kakih dvajset moških in deset ženskih ekip, v glavnem iz krajevnih skupnosti, merilo svoje moči v zimski rekreacijski ligi v namiznem t ;nisu. Zanimanje za ta šport vedno bolj raste. Pinkponk je primeren tudi za malo starejše ljudi, predvsem pa je poceni, tako da si mizo, loparje in žogico lahko omislijo res v vsaki krajevni skupnosti. KD, predlog za novo pa je 3,30 odst; v 4. kategoriji je sedaj davčna stopnja 11 odst. od KD, nova naj bi bila 1,82 odst. Skratka: KD,- ugotovljen po novih podatkih, pomnožen s tako predlaganimi davčnimi stopnjami, da prejšnjo obdavčitev. Ali, drugače povedano, nove davčne stopnje bodo prilagojene novemu izračunu katastrskega dohodka. Nove stopnje bodo morali upoštevati tudi povsod tam, kjer je KD osnova za razne dajatve oziroma ugodnosti: na socialnem varstvu, v zdravstvu, šolstvu. Zaenkrat ni rešeno le še vprašanje plačevanja samoprispevka po novem KD. Te stopnje so usklajevali tako v republiškem merilu kot v regiji, še posebej pa so gledali, da se ne bodo razlikovale od tistih v sosednji metliški občini. A. BARTELJ Sindikat v /rtincu življenja Sredi januarja so bile v črnomaljski občini v glavnem zaključene vse letne skupščine osnovnih organizacij sindikata. Jasno so pokazale, da sindikat ni več organizacija, ki živi bolj na robu našega družbenega delovanja. Delovni ljudje se vedno bolj zavedajo, da je sindikat njihova organizacija, v kateri in preko katere se bore za svoje pravice in ki jih opozarja na dolžnosti. V primerjavi z lanskim letnimi skupščinami je napredek viden predvsem v tem, da so bila letos poročila predsednikov osnovnih organizacij sindikata, delavskih svetov in delavske kontrole veliko bolj tehtna in temeljita. Še vedno pa niso sindikalne skupine zaživele tako, kot bi morale, in to predvsem v tistih OO, kjer izvršni odbori niso bili dovolj aktivni, oziroma niso celoti dojeli svojih nalog. Predvsem so v sindikalnih skupinah poudarjali, da hočejo čim več živih stikov, pogovora in čim manj brezosebnih dopisov. Poleg tega so v osnovnih organizacijah veliko več govorili o varčevanju, ukrepih za boljše gospodarjenje, o nagrajevanju po delu, skratka, OO so se veliko posvečale vprašanjem v svoji delovni organizaciji. Včasih je bilo delo celo preveč obrnjeno navznoter, probleme krajevnih skupnosti in SIS pa so večkrat kar obšli. Izvolili so delegacije in mislili, da so s tem opravili svoje „dolžnosti“. O teh vprašanjih je bilo najmanj razprav, za usposabljanje delegatov ni nihče skrbel. Medtem ko so strokovne službe in samoupravni organi dokaj dobro pomagali delegacijam za zbor združenega dela, se za delegacije za SIS niso kaj prida menili. Zato nekatere kritike, izrečene na račun delovanja posameznih interesnih skupnosti, niso bile vedno upravičene. Po SIS je hitro padlo, nikjer pa se niso vprašali, če njihova delegacija za to SIS dobro dela, ali ji pomagajo, ali ima kje kakšno oporo. Ravno letne skupščine so pokazale, da se združeno delo vedno bolj zaveda, da interesne skupnosti niso nekaj, kar se njega ne tiče; delavcem je prišlo v zavest, koliko denarja dajejo za SIS. Zato bodo poslej verjetno tudi svoje delegacije za SIS gledali z drugačnimi očmi. A. BARTELJJ DELO MLADIH NA BOŽAKOVEM Osnovna organizacija ZSMS na Božakovem šteje 34 mladincev. Kra-I jevna skupnost jim je dala na razpolago prostor v stari šoli, v katerem se zbirajo, seveda pa so prevzeli obveznost, da bodo ta prostor tudi vzdrževali. Denar za vzdrževanje so dobili od plesov, ki jih prirejajo tu. Prostor so najprej prebelili in nakupili nekaj opreme, tako da je postal prijetnejši. Mladinci so se izkazali tudi pri delih za elektrifikacijo vasi, ko so s prostovoljnim delom kopali jame in postavljali električne drogove. Tako so si pridobili tudi simpatije starejših krajanov. Poleti so očistili pot proti kopališču in prostor okoli šole. Čeprav jih precej hodi v šole v Črnomelj, Novo mesto ali Ljubljano, so akcije vedno uspele. Tudi letos se bo OO ZSMS Božakovo trudila, da bo njihovo delovanje koristno in še živahnejše kot do sedaj. J NOVA MESNICA IN DELIKATESA - Metliška Kmetijska z® bo poleti odprla v spodnjih prostorih hiše na Partizanskem trg novo mesnico in delikateso, kar bo za ta del Metlike velika bitev. Vsa dela in oprema bodo veljali okoli 3,50 milijona Da bi odirali kmete, zadružnike Kako posluje trgovina kmetijske zadruge - V občini je že 230 traktorjev Dandanes je pač tako, da se človek ne more zanesti na cene, ki so veljale prejšnji teden, kaj šele prejšnji mesec ali lani. Tako kot za vse potrošniško blago velja to tudi za kmetijsko mehanizacijo. V trgovini metliške Kmetijske zadruge se kmetje včasih razburjajo, da so tu cene višje kot drugje, da so prav tak traktor ali priključek v drugi trgovini videli na prodaj po nižji ceni. „Govorice, da pri nas prodajamo dražje, niso resnične," je pojasnil vodja komerciale Ernest Schauer. „Lahko, da je kdo videl enak traktor drugje ceneje, vendar je bil gotovo še iz stare zaloge, ki jo je trgovina nabavila pred podražitvijo. Mi si ne moremo ustvarjati zaloge in zlasti traktorje in priključke nabavljamo v glavnem po naročilu kmetov.41 Sicer pa v KZ trdijo, da s prodajo kmetijske mehanizacije ni zaslužka; pri prodanem traktorju imajo 0,5 odst. marže, kar znese 500 do 600 dinarjev. Če za katero, potem za metliško zadrugo res velja, da ji ni prav nič do tega, da bi kmete odira- SKRITE ŽELJE? Navihanec, ki dobro pozna nravi nekaterih svojih someščanov, si jih je zadnjič takole privoščil. Zvečer je pod novo stolpnico v Ulici 1. maja na ves glas zaklical: „Tovariš direktor!" In v hipu so se odprla vsa okna... la, marveč se jih je že lahko prepričalo, da se % %e^J trudi, da bi jim na vseh p° ^ Podtc jih pomagala. In to ji lep0 vJS{a. va. ,Vsak kupec lahko ,,, Sq ^ račune, mi nimamo kaj sl° >% ti,“ pravi Schauer. V metliški občini je . . , 250 ljudi, ki se ukvafflL kmetijo. KZ Metlika je z * nrnrloiati tov, ki se odločajo za !»i prodajati kmetijsko ^ NtJ cijo že pred 20 leti. ^ spo^ zadnja leta je vedno vec »Cej ^ nakuu Vsi za razvoj kmetijstva Da bo skupnost za pospeševanje kmetijstva lahko dobro delala, mora imeti zagotovljena sredstva j potrebne mehanizacije. ^j prodali kakih 60 traktofj > imeli kar pet milijonov Jtjr ■ prometa s prodajo j# mehanizacije. Seveda kup^jj samo iz domače občine,*. J® kupujejo v njihovi trgovin kmetje iz Hrvaške. x, Zadruga zelo podpira n |% kmetijske mehanizacije . f %, samo lani odobrila za milijona dinarjev kredit0^!' y nakup te mehanizacije •, ^ P kreditov skupaj, se praV! J*«- * gradnjo hlevov, obnovo ^ dov in seveda za nakup \ Ko so na zadnji seji skupščine občine delegati razpravljali o osnutku družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v metliški občini za obdobje 1978 - 1980, so sklenili, naj predlog tega dogovora pripravijo do 20. februaija, potem pa naj gre ta predlog v javno razpravo v delovne organizacije, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, svoje mnenje naj povedo vsi delovni ljudje in občani. Delegati so predlagali, naj sedanji osnutek' dopolnijo in zlasti razširijo krog podpisnikov, saj je skrb za pospeševanje kmetijstva stvar, ki se tiče vseh. „Ta skupnost bi morala imeti na leto od 700 tisočakov do milijon dinarjev, da bi lahko dobro delala za razvoj kmetijstva in vasi na sploh," je poudaril direktor Kmetijske zadruge inž. Gačnik. Z dosedanjimi „injekcijami“ do 200 tisočakov na leto v ta sklad se res ni dalo kaj prida narediti. Podpisniki - se pravi vsi porabniki hrane - naj bi za to prispevalo 0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov, metliška KZ pa je poleg tega pripravljena dati še 100 tisočakov na leto. Glede na naravne pogoje in dosedanjo usmerjenost bodo imele prednost pri družbeni pomoči: govedoreja, prašičereja in ovčereja; nadalje poljedelstvo in vinogradništvo ter. ostale dejavnosti, ki bodo temeljile na letnih programih te PROSLAVA ZA KULTURNI PRAZNIK V soboto, 11. februarja, bo metliška mestna godba v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila koncert v domu Partizana. Na proslavi bodo sodelovali še recitatorji metliškega mladinskega kluba. Začetek te osrednje občinske proslave v počastitev našega kulturnega praznika bo ob 19. uri. »Dolenjski list« v vsako družino skupnosti ter bodo izhajale iz načel združevanja sredstev in dela v kmetijstvu. S tako zbranim denarjem bodo sofinancirali preusmeritvene in razvojne programe kmetij, izobraževali kmete, sofinancirali kmetijsko in gozdarsko pospeševalno službo, regresirali obresti za investicijske kredite v zasebnem kmetijstvu, plačevali analize zemlje in krme, pripravljali kmetijske razstave in strokovne demonstracije, pomagali pri nakupu kmetijskega reprodukcijskega materiala, plemenske živine in drugega, pri čemer je treba računati z večjim tržnim rizikom. Prav tako se bo skupnost za • ™ ske mehanizacije, pa Je “.J rj(i6 kakih 6,40 milijona “ jj! Zadruga kreditira polovi^^ $ sticije, torej so lani za nap.; kmetijstva in vinogr*^, ljudje s pomočjo zadruge približno 13 milijonov d#1 Medtem ko so kme ' prejšnjih letih kupovali nem traktorje — računi jih je v občini že kakih se sedaj vedno bolj 0^°. razne priključke:obr*“ • J J pluge, kultivatorje, kosil M>tl tudi že sejalce, izruV „j ‘Ni s m. rrav taico krompir, trosilce za -gofvjt-u; pospeševanje podobno. V KZ Metlik*,^' ^cjj kmetijstva ukvarjala z razvijanjem in pričani, da bo šla Pr°tfCr pcth t uri 7 m n »i A „1 x ^ W O ‘ pospeševanjem kmečkega turizma ter kulturne dejavnosti na podeželju. naprej dobro, če bodo pogoji ugodni. A. fl Sprehod po Metlik' lepo Število osnovnošolskih OTROK je preživelo zimske počitnice na smučarskem tečaju, ki ga je pripravila osnovna šola. Otroke od prvega do osmega razreda sta učila smučarskih veščin učitelja Gojko Klipa in Jože Omer-zel, in sicer na Stuparjevem travniku in na Ravnih njivah. Tečaj je dobra pogruntavščina in otroci so lahko hvaležni, da ne bodo ostali smučarsko neuki, kot so starejše generacije Metličanov. ŽE DALJ CASA VISI V ZRAKU ZAMISEL o ureditvi trimske steze, ki bi bila mestu še kako potrebna. Po besedah, ki krožijo po mestu, bi se dala urediti na Mestnem bregu, neizrabljenem prostoru nad Obrhom. Posamezniki zagotavljajo pomoč v obliki dela in tudi denarja, če bi se pokazala potreba. Se bo našel kdo - v prvi vrsti bi morala biti to telesnokulturna skupnost -ki bo izrabil dobro voljo in pripravljenost ljudi? DELOVNI LJUDJE SO ŽE PREJELI POLOVICO OBVEZNIC posojila za ceste. Veliko jih je, ki bi radi podarili obveznice za ureditev kakršne koli stvari, vendar se odgovorni ne zmigajo, se ne dogovorijo, zato tudi akcije ni. Gotovo bi se dalo s tako zbranim den: viti kaj koristnega, lju1 ostal lep občutek, da so' pri razvoju občine. Den** ben na kopici področij. K URAM REKRE$,; pN VADBE v novi telovadni pij »ir več ljudi, ki so spozn nenehno sedenje škodj- 'v-jev je predvsem to, da je ^ ^ t> ^ obiskovalci tudi krajane’sf0J morejo več prištevati k * - (Tjjj dim. Dekleta in žene se 1*^ gajo ob torkovih večerih možje pa ob četrtkih-tudi takšnih, ki igrajo nasiii*P košarko in odbojko. Tein ^ skupinam bi treba dati le no obliko. MAČKI IZ GRADCA^ pusta lepe značke: zlato.. ( bronasto. Zbiralci pa tupft jih hitro vse pokupili-dobilo nekaj denarja po’ delo, kolekcionarji Pa.ir|c#5 število značk v svojih 'i je v občini značkarska * vj. popustila, vendar so . f, pogosti ljudje, ki tipljcj? & ku suknjiča, če se na »“ $ nemara ne skriva kaj 211 bnega. S metliški ted mi Kljub neslogi veliko naredili K*. Pred raznimi skcijami se je treba pogovoriti z ljudmi in upoštevati njih predloge 5* Draga je bila lani v okviru 0“>ti zelo delavna. Naj ““«0 le najvažnejša dela. jjjj* Travi so zamenjali dotrajan |Vo^ov°dne cevi in uredili Racijo. Asfaltirana je cesta Ste? •ravo cesta vasi. Na Pungertu so po-*'1 vodovod, v Črnem Priti most> v Podplanini pa 'SoJufek ceste- v Dra?i so piv ^J110 dvorano in Stare z nov^1™ stoli. kotu so obzidali in te Pokopališče itd. Pri teh f ptn.t So krajani vložili dosti . T,v,i;oline8a deh, samo Sr01 nad 1000 ur- Za 0 so na nedavnem %etn Ostanku predstavniki !^v,.^'Političnih organizacij U. 1 Predsedniku sveta KS 1u. imela zaradi majhnega prometa neprestano izgubo. Zdaj je obveljal predlog, naj izda občinska skupščina obrtno dovoljenje za trgovino in bife i vsaj zasebniku. Brez trgovine to | območje ne sme ostati. F. KALlC jo V ] s° ob delih dosegli in na moralno-političnem , ^ Podplanini se !° se! tožiJo. V Starem kotu ;rl V j Prti pred začetkom dela. ii!*at„ji ni* Vasi so bile razprtije ^ s i« na^ »zg°raj“. Na Travi ieH*8ornii^Zdeljena v dva tabora: iJ Hii i vasi se brani odpreti češ da b° V zmanjkalo vode, . e} Pa hoče imeti vodo, n ie toliko, da teče po f"en tega ne morejo ie :(i vkatpr n°Vega gasilskega doma, Wteditem lahko bila že vrsta fljjfe. ey> pa ne morejo biti, :l -‘V Voda odprta. Nekateri i : da je treba odpreti Za gasilski dom in kiiliWt3bn ’ Je že ne za zasebno 'l i čilo, ' .Obveljalo je priporo-Uš tal ,spor rešijo vaščani v 6rie to najbolj demokracij?1110 se, zakaj prihaja inoP , °> ker so se premalo V bodoče m morajo' S«2lo^-Stajati z ljudmi, jim na#sienj 1 Potrebo in pomen o $ Nloi ■ uP°števati koristne 1 ^ šele potem, z njiho- lie^61^’na delo. je tudi trgovina na j^e r®z katere ne morejo Cator jo je zaprl, ker je Hitro je lahko slabo Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Kočevje je bil spet potreben usklajevalni postopek, ker je v zboru združenega dela delegat Avta zahteval, naj bi imela njihova OZD v zboru združenega dela občinske skupščine dva delegata in ne le enega, kot je bilo predvideno v predlogu odloka o pošiljanju delegatov v zbore občinske skupščine Kočevje. Prišlo je tako daleč, da je vsak zbor izvolil v skupno komisijo po dva delegata, da bo zadeva rešena, še preden bodo seje končane. Če ta odlok ne bi bil sprejet, bi se namreč morala občinska skupščina (vsi zbori) čez nekaj dni še enkrat sestati. Delegati bi o predlogu tega odloka lahko uspešneje razpravljali in odločali, če bi bili informirani ne le o številu delegatskih mest za posamezno OZD in KS, ampak tudi o številu volilcev v vsaki OZD, oziroma številu volilcev in občanov v vsaki KS. Teh podatkov pa niso dobili Še uspešnejše pa bi bilo delo delegatov, če bi dobili tak predlog odloka v razpravo že pred mesecem ali dvema. Potem bi njegov sprejem lahko tudi preložili, če bi menili, da o njem niso dobili dovolj podatkov. Naglica namreč ne bi bila potrebna, saj bi bilo časa za sprejem še dovolj. Delegati so še vse prepogosto postavljeni pred dejstvo, da morajo o tem ali onem glasovati na hitro. Včasih je to potrebno iz raznih opravičljivih vzrokov. Vendar bi moralo biti takih odločitev čim manj. Na hitro opravljeno delo je namreč običajno tudi slabo opravljeno. J. PRIMC Še danes predsednik Jože Henigman iz Inlesovega obrata Hrast v Dolenji vasi pri Ribnici nam je ob obisku samokritično priznal: Naša osnovna organizacija sindikata je delala bolj slabo. Jaz sem njen predsednik le še danes. Veliko dela imam doma. Zadnje mesece smo pri delu sindikata popustili.** Videlo se mu je, da ni vajen govoriti. Na vprašanje, zakaj njihov obrat še ni tozd, čeprav ima vse pogoje za to, je odgovoril: „Že novembra, ko je naš kolektiv razpravljal o rezultatih gospodarjenja v prvih devetih mesecih lanskega leta, smo bili vsi zato, da postanemo iz obrata tozd. Potem so v našem kolekti-razprave potihnile, ker je zadevo prevzel delavski svet. Kolikor vem, bo konec februarja ali v začetku marca referendum, na katerem se bomo odločali za tozd.“ Ugotovitve kažejo, da ponekod - tudi v obratu Hrast oziroma v Inlesu - oblikovanje tozdov prepočasi poteka. .Delavci vemo o vsem premalo. Večina še ne razume zakona Zlato in srebro za ptice Tudi na republiškem tekmovanju medalje za ptiče Marca, ko bo občni zbor, bodo podelili medalje in fhplraui članom kočevskega Društva za varstvo in vzgojo ptic, ki so prejeli za svoje zbirke ptic ali posamezne ptice najboljše ocene na nedavnem društvenem ocenjevanju. Skupno bo podeljenih 35 medalj, od tega ena velika srebrna, 3 male zlate, 10 malih srebrnih in 21 malih bronastih. Veliko srebrno bo prejel Anton Guštin za zbirko kanarčkov-lipokromov. Za posameznega kanarčka-lipo-kroma bo prejel malo zlato medaljo Jože Vidmar, več rejcev pa bo dobilo male srebrne. Kanarčki-melanin, posamezno: 1. Anton Guštin, mala zlata; 2. Jože Bahun, mala srebrna; itd. Kanarčki INO-satinet, posamezno: 1. Jože Bahun, mala bronasta medalja itd. Kanarčki-glostri, posamezno: vsa tri najboljša mesta so zasedle ptice draga ZB ~ Krajev113 organi-Stari i" Novi kot. Naftar— h t . ^obne iz Kočevja ~ v SMUČANJA ^ i l * rt?0 zim,.i eme Je tudi letos jV ; se šolske počitnice, NNl a^°til0 Proti smučar-je Sk,’ iru(Heem' Ponekod je snega Žal S l 5a g® je pobrala J O kjer L , evska dolina med ACKt Otrn "ega- Tudi Rinža je i l^V So se m°rali pre- i Mol0 da b* bil živžav - s.«- £*> V dctska košarkarska Staneta Vlašiča, za kar bo rejec prejel malo zlato in malo bronasto medaljo ter diplomo. Kanarčki-nemški, čopasti, posamezno: 1. Stane Vlašič, mala srebrna medalja. Križanci (kanarčkovka in lišček): 1. Igor Klemenc, mala bronasta medalja. Papige-posamezno: 1. Ivan Hiti, 2. in 3. Marjan Zlodej,'vsi male bronaste medalje. Ocenjevalna komisija je ugotovila, daje med ocenjenimi pticami kar 36 takih, ki so sposobne za republiško prvenstvo. Več kočevskih rejcev ptic se je zato udeležilo nedavnega republiškega tekmovanja v Ptuju. Uspeh ni izostal, najbolje pa sta se uvrstila Anton Južnič in Anton Guštin. Južnič je v skupini kanar-čkov-lipokrom zasedal 2. mesto, Guštin pa v skupini kanarčkov-satinet 3. mesto. J. PRIMC o združenem delu. Premalo se zanimajo zanj. Res je bilo organizirano izobraževanje, a kaj, ko nismo vsega razumeli! Potrebno je znanje, politično izobraževanje. “ Potem sem narisal pravokotnike „celotni prihodek**, „mate-rialni stroški**, „dohodek“ itd In sva s številkami ugotavljala, kako lahko vplivajo na večje osebne dohodke manjši materialni stroški pa večja storilnost manj režijskih ur, sodobnejši stroji, izboljšave in izumi delavcev in drugo. „Da, če bi nam tako razložili bi pa vsak razumel, kaj pomeni, da vsak odloča o rezultatih svojega dela. Vsak bi si prizadeval, da bi po sovjih močeh prispeval k večjemu dohodku. Zdaj pa je tako: če več narediš, ti zvišajo normo." In potem sva se pogovorila kako in zakaj je treba tudi zviševati norme, da bodo podobne kot v drugih državah, ker le potem ne bi izvažali z izgubo J. PRIMC reprezentanca ima v Kočevju sedemdnevno pripravo. Pod vodstvom treh trenerjev vadi v novi veliki športni dvorani pri bazenu dvakrat na dan: dopoldne in popoldne. Pogoji za vadbo so zelo ugodni, saj imajo po napornih treningih na razpolago plavalni bazen. Stanujejo in hranijo se v bližnjem hotelu Pugled. loški potok: delo za moške Inles Sodražica: še so delavci, ki so premalo zainteresirani, da bi bili obveščeni Uveljavlja se samoupravno reševanje različnih sporov Se vedno prijavljajo daleč najpogosteje kršitve posamezniki ali skupina delavcev m regina' v*,.kot trgovina? pri da ima pri odi- njej izvod Pri Tigopro- NI HRANE ZA BOLNIKE -Bolnikov sladkorne bolezni je v Kočevju vedno več. Zdravniki trdijo, da je kljub širjenju raznovrstnih zdravil ustrezna in pravilna prehrana odločujoča za uspešno zdravljenje. Kako temu zadostiti? V kočevskih trgovinah se razen bonbonov in keksov ne dobi druga špecerija za diabetike. Nakupovat morajo celo v Ljubljano. Tisti, ki jim je to odveč, pa iedo vse po vrsti, kar gotovo ni za njihovo zdravje brez posledic. USPEŠNI GASILCI - Požar v župnišču, ki je bil na srečo hitro že v kali zadušen, začudo ni privabil veliko firbcev, čeprav je gorelo sredi dneva. Hitremu posegu dežurne skupine mestnih gasilcev velja pohvala. Tako se požar ni mogel razširiti na sosednje sobe ali celo na vso stavbo župnišča. PREGOVOR - „Ce se na svečenico jasno zdani, zima rada še dolgo trpi. Družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Kočevje in Ribnica je prejel v reševanje lani 122 (predlanskim 75) zadev, ki so se nanašale na njegovo ukrepanje oziroma sodelovanje. 72 spisov (leto prej 46) jih je bilo iz občine Kočevje, 52 (29) pa iz občine Ribnica. Ob koncu leta je ostalo nerešenih 15 zadev, med njimi je 8 rešitev odvisnih od sodišča združenega dela v Ljubljani. Zanimivo je, da so tudi lani predlagali v postopek veliko večino zadev delavci ali skupina delavcev, in sicer kar 82 (leto prej 49), na lastno pobudo pa je pravobranilec pokrenil postopek v 22 primerih. Vsi ostali (samoupravna delavska kontrola, samoupravni organi, poslovodni organi, osnovne organizacije sindikata, družbenopolitične skupnsti in SIS) pa so predlagali postopek v 1 do 6 primerih Zanimivo je, da ostale družbenopolitične organizacije (razen sindikata) sploh niso predlagale postopkov niti lani niti predlanskim. Po vrsti se razmerje med številom kršitev lani in predlani ni bistveno spremenilo. Največkrat so bile letos kršene O prvih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v ribniški občini smo že poročali. Tokrat naj povemo, da so na ostalih zborih več ali manj spregovorili o podobnih zadevah, razen tega pa tudi o vsem, kar člane sindikata ne teži le kot proizvajalce, ampak tudi kot občane. Tako so na zborih v obratu BPT v Loškem potoku in osnovni šoli Koški potok izrazili željo, naj bi ribniški RIKO končno le začel graditi prostore za proizvodnjo gozdne mehanizacije. V Loškem potoku je namreč razmeroma dobro poskrbljeno za zaposlovanje žensk, moški pa se vozijo na delo na vse strani. Radi bi delo doma, to pa bi dobili, če bi RIKO tu odprl obrat. Menijo, da bi se potem vrnilo več Potočanov tudi z dela v tujini. Nadalje so v Loškem potoku opozorili na obljube in sprejete načrte v zvezi s posodobitvijo ceste Sodražica—Loški potok. Niso namreč zadovoljni, da se dela še niso začela. V osnovni šoli Loški potok so spregovorili še o celodnevni šoli. Ugotovili so, da imajo prostorov za tako šolo dovolj, manjka pa jim prosvetnih delavcev oziroma denaija. V tozdu INLES v Sodražici pa so posvetih posebno pozornost proizvodnji, nagrajevanju po rezultatih dela, delu sindikata in uresničevanju zakona o DA ALI NE ZA TRGOVINO Med lanskim praznovanjem svojih delovnih uspehov so prebivalci KS Velike Poljane v ribniški občini izrazili željo, da bi dobili gostilno in trgovino. Vse kaže, da bo lažje uresničiti prvo željo kot drugo, saj ljubiteljev dobre kapljice ne manjka. O trgovini pa so še zdaj mnenja različna. Nekateri menijo, da je iz Ortneka do Poljan daleč, drugi pa spet, da bo kupcev dovolj, če bo v trgovini dobra izbira. Poljanci so se tudi že dogovorili, da bodo posodobili cesto Ortnek-Velike Poljane. združenem delu. Njihova prizadevanja bodo usmerjena v večjo in boljšo proizvodnjo ter zniževanje stroškov. Vprašali so se tudi, če jim je, oziroma jim bo resnično uspelo izpeljati pravično nagrajevanje po delu. Opozorili so, da imajo tu veliko odgovornost komisije, ki ocenjujejo opravila oziroma delo. Posebno so opozorili, da bi morah biti bolj politično (in ne le strokovno) razgledani vodje oddelkov, izmenovodje in podobni „vmesni členi*1 med delavcem-proizvajalcem in vodstvom ter samoupravnimi organi. Večkrat namreč pride do zapletljajev, ker prav ti ne znajo delavcem pojasniti političnih zadev. Vsi občni zbori pa so pokazali, da se miselnost članov kolektiva o pomenu sindikata vedno bolj nagiba v pravo smer. J. PRIMC Kako do lostev? Gasilsko društvo (GD) Ribnica je imelo pred kratkim občni zbor, na katerem so sprejeli delovni načrt in izvolili novo vodstvo; za predsednika GD ponovno Alojza Kosa, za poveljnika pa Albina Pelca. Najpomembnejši sklep zbora je bil, da bo GD kupilo gasilske lestve, ki bodo veljale 150.000 din. Nakup bodo financirali: civilna zaščita 70.000 din, samoupravna stanovanjska skupnost 38.000 din, SIS za varstvo pred požari 20.000 din, za preostali manjkajoči denar pa bo GD zaprosilo krajevno skupnost. V marcu se bo začel tudi podčastniški tečaj. GD so že prijavila okoli 30 kandidatov. Konec januarja sta imeli letni konferenci tudi GD Bukovica in Dolenji lazi. V Lazah bodo 50-letnico ustanovitve GD predvidoma proslavili 18. junija z otvoritvijo gasilskega doma. Se vedno pa jim manjka nekaj denaija za zaključno fazo gradnje doma. V Lazah so ustanovili tudi žensko gasilsko enoto. M. G-d Sporazum o delovnih akcijah Poslej načrtna organizacija delovnih akcij V ribniški občini je te dni v razpravi samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabe sredstev za izvedbo mladinskih delovnih akcij. Sporazum naj bi veljal za obdobje 1978 do 1980 in seveda le za območje občine Ribnica. Sporazum bodo predvidoma podpisale vse KS v občini, občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, izvršni svet občinske skupščine ter nekatere organizacije združenega dela, SIS in organizacije oz. društva. Osnutek sporazuma predvideva, da je KS, kjer poteka mladinska delovna akcija, dolžna urediti naselje za brigado; občinski izvršilni svet usklaja akcije in zagotovi dogovorjeni del sredstev za izvedbo delovnih akcij; PTT skrbi za dostavo pošte; Elektro za napeljavo elektrike za potrebe mladinskih delovnih akcij itd. Tudi organizacije imajo posebne naloge, ki se nanašajo na politično in vzgojno dejavnost. Samoupravne interesne skupnosti pa zagotavljajo vsaka del denarja za dejavnosti z njenega področja. Posebna nalogo ima seveda občinska konferenca ZSM, ki je dolžna zagotoviti udeležbo in sodelovanje mladih iz občine na udarniških akcijah in lokalnih akcijah. Razen tega ima še več drugih nalog, od usklajevalnih do političnih. različne pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, in sicer 34-krat (predlani 17-krat). Slede kršitve v zvezi z denarnimi terjatvami iz medsebojnih razmerij (plačilo razlik pri osebnih dohodkih, dopusti, druge dajatve) - 25 primerov (predlani 15); sprejemanje, usklajevanje, pomanjkljivosti ali slabosti aktov, kršitve aktov - 12 primerov (predlani 6) itd. Ti podatki povedo, da so še vedno pogoste različne kršitve pravic delavcev. Iz teh številk vidimo, da se vedno bolj uveljavlja samoupravno odpravljanje raznih krivic in sporov. Pravobranilstvo je opravilo veliko, pionirsko nalogo, vendar je prav, da s svojim delom še ni zadovoljno. Samo namreč ugotavlja, da še ni dovolj učinkovito ukrepalo. Posebno pa moramo poudariti, da so za izvajanje zakona o združenem delu (ŽZD) odgovorne tudi vse družbenopolitične organizacije, posebno ZK in sindikat, ki bodo v bodoče morale še več storiti za uveljavljanje samoupravljanja in ZŽD. J. PRIMC Ribniški zobotrebci BODI LUC - Pred kratkim, tik pred novo podražitvijo elektrike, sta dobili električno razsvetljavo Urbanova in Ljubljanska ulica v Ribnici. Urbanova ulica vo di proti Ugarju in Žičnici, zato je pomembno, da je osvetljena. Z elektrifidranjem Ljubljanske ceste pa je med drugim zelo ustreženo tudi vsem tistim, ki iščejo zdravniško pomoč, in dežurnim zdravstvenim delavcem, saj je ob tej ulici tudi zdravstveni dom. Vsi dostopi do zdravstvenega doma so tako zdaj prvič primerno osvetljeni. OBČNI ZBORI - Te dni so imele občne zbore tudi sindikalne organizacije združenega dela. Po konča; nem uradnem delu so bili še plesi oziroma zabave. V domu JLA so imele zbore večje OZD, tako RIKO, INLES in ITPP, ostale pa predvsem v svojih prostorih. GARAŽE BODO -rava SGP Zidar Kočevii _ Vlahoviča v Ribnici Letos namene zgraditi na gu Veljka večjo garažno hišo. Stala bo za transformatorsko postajo. Namenje- na bo predvsem občanom tega dela Ribnice, kjer tudi število stanovalcev hitro narašča. Samoupravna stanovanjska skupnost je o gradnji že obvestila stanovalce na tem območju. Zbira tudi prijave interesentov za garaže. NA AKCIJE - Letos bo ribniška mladina sodelovala na večjih delovnih akciiah. Ne vedo še, kje bo letošnja lokalna akcija, udeležili pa se bodo tudi republiške v Kožbani pri Novi Gorici, ki bo poleti. Mladinci bodo ustanovili letos še posebno enoto pri občinski konferenci ZSM. Tako bodo za občinski praznik krenile na pohod proti Jelenovemu žlebu kolone iz vseh večjih krajev občine. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden vrteli naslednje filme: danes, 9. februaija, „Krinka“, 11. in 12. februarja ,,Klovni**, 15. in 16. februarja „Vdovstvo Karoline Žašler**. Matineja 11. in 12. februaija: »Tarzan in sirene." M. G—č REŠET0 " februarja 1978 Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST 19 tedensK6le b Četrtek, 9. februar - Cirila Petek, 10. februar - Dušanka Sobota, 11. februar - Marička Nedelja, 12. februar - Damijan Ponedeljek, 13. februar - Katra Torek, 14. februar - Valentin Sreda, 15. februar - Jovita Četrtek, 16. fehruar - Julka LUNINE MENE 14. februar, ob 23. uri in 11 min.: prvi krajec BRESTANICA: 11. - 12. amer. film „Črni mlin" 15. amer. risanka ,,Striček racman in prijatelji" BREŽICE: 10. - 11. amer. film „Človek z vzhoda" 12. - 13. ital. film „Vrnitcv Dianga" 14. - 15. amer. film „Clovek avtoritete" ČRNOMELJ: 12. amer. film ,.Človek z zlato pištolo" 14. franc, film ..Veličastni Belmondo" KRŠKO: 11. - 12. amer. film ..Kraljevski fleš“ MIRNA: 11. ..Viking z juga" MOKRONOG: 11. amer. film ,,Ivanhoe“ NOVO MESTO 9. - 10. jug. film „Metež“ II. - 12. angl. film ..Zbiralka alg" 13. - 14. amer. film ,,Zlomljena puščica" RIBNICA: 11. - 12. amer. film ,,Let nad kukavičjim gnezdom" TREBNJE: II. - 12. ital. film ..Amazonke" 15. jug. film ..Strah" to SLUŽBO DOBI NUDIMO stanovanje in hrano ženski za delno pomoč v gospodinjstvu na zelo urejeni kmetiji v vasi na Dolenjskem. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Anton Baša, Celovška 269, Ljubljana. SLUŽBO dobi delavcc za priučitev v mizarski stroki, ter en priučen mizar. Miklič, Mirna peč. V REDNO delovno razmerje sprejmemo dimnikarja. V uk sprejmemo tudi učenca dimnikarske stroke. Pogoj: uspešno končanih 6 razredov osnovne šole in veselje za ta poklic. Možna je tudi priučitev. Ostalo po dogovoru. Dimnikarstvo Osovnikar, 68290 Sevnica. TAKOJ zaposlim avtokleparja, samsko stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. Avtoličarstvo Avgust Košak, Ločna 16, Novo me sto TAKOJ SPREJMEM izučenega ali priučenega fanta za napeljavo vodovodne in centralne instalacijo. Ivan Pečarič, centralno in vodovodno instalaterstvo, Krško, Tomšičeva 2. ZAPOSLIM mlajšega fanta. Teracer-stvo Jože Kic, Škocjan. V SLUŽBO sprejmemo kvalificirano ali priučeno šiviljo. Možna tudi priučitev. Če imate veselje do lepega in natančnega dela, se oglasite na naslov: Zavese, Tabornik, Glavni trg 1, Mengeš. Žaslužck je dober. POTREBUJEMO varstvo za 5-let-nega fantka na našem domu v Ljubljani, najraje mlajše dekle s končano osnovno šolo. Nudimo hrano in sobo, ostalo po dogovoru. Ponudbe na naslov: Jožica Smodiš, Krakovska 27, 61000 Ljubljana. SLUŽBO IŠČE V VARSTVO vzamem otroke. Informacije popoldne. Naslov v upravi lista (389/78). STANOVANJA ENOSOBNO stanovanje v Ljubljani zamenjam za enako v Črnomlju ali Metliki. Naslov v upravi lista (434/78). ODDAM opremljeno sobo študentki za pomoč učencu osnovne šole. Naslov v upravi lista (405/78). PRODAM trisobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (395/78). MLAD PAR išče enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Možnost plačila vnaprej. Naslov v upravi lista (398/78). MLADA tričlanska družina išče stanovanjc v Trebnjem ali na Mirni. Zakrajšek, Ragovska 10, Novo mesto. DVOSOBNO komfortno stanovanjc v Novem mestu prodam takoj. Vseljivo avgusta. Naslov v upravi Usta ali po telefonu 22-793. (352/78). MOŠKI srednjih let išče opremljeno sobo kjerkoli v Novem mestu. Informacije na telefon 23-797 od 8. do 10. ure. Motorna vozila PRODAM poltovorni VW, letnik 1970. Ivana Roba 5, Novo mesto. PRODAM fiat 850, letnik 1970, registriran do 1. 12. 1978. Novak, Bršljin 3. PRODAM VW 1200, letnik 1975. Tone Sašek, Mali Slatnik 37, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Stane Šmalc, Gor. Sušice 27 pri Uršnih selih. Ogled Pod Trško goro 8. PRODAM prinza 1200 po delih. Bogo Pavlin, Potov vrh 43, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen traktor Kramer-Deutz 20 KS s kosilnico. Ogled vsak dan popoldne. Furlan, Rigonce 3 a, Dobova. UGODNO prodam 750, registriran do 3. 11. 1978. Marjan Rodič, Dol. Kronovo 9, Šmar. Toplice. UGODNO prodam 850 special, letnik 1971. Franc Bevc, Dol. Kronovo 33, Šmar. Toplice. PRODAM zastavo 750, letnik 1973. Novina, Koštialova 23, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, staro tri mesece, zelene barve. Kristanova 32, telefon: (068) 22-554. PRODAM traktor TV 730, letnik 1977 in pluge. Vel. Brusnice 43. PO ZELO ugodni ceni prodam zastavo 101, letnik 1975. Ivana Roba 36. AMI SUPER, 1974, registriran do februaija 1979 prodam. Rajko Župane, Krško, Narpelj 8. PRODAM fiat 750, letnik 1970, telefon: 23-191 ali 21-102. Bršlin l,Novo mesto. PRODAM fiat 126 P, karamboliran. Babič, Šegova 18, Novo mesto. PRODAM DOBRO ohranjeno zastavo 750, letnik 1971, prevoženih 46.000 km. Alojz Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. PRODAM MAN 520 kiper. Štukelj, Ivana Roba 30, Novo mesto. UGODNO prodam traktor Zctor 25 v voznem stanju s priključki ali brez njih. Anton Jercle, Brezovica 8, Šmaiješke Toplice. PRODAM NSU 1000, malo karamboliran, v voznem stanju. Naslov v upravi lista (361 /78). PRODAM zastavo 750, letnik 1971, odlično ohranjeno in opremljeno, registrirano do januarja 1979. Jože Božič, Kalce 14, Krško. PRODAM traktor Fendt (16 KM) s kosilnico. Zamenjam tudi za les. Veliki Obrež 29, Dobova. PRODAM fiat 850, letnik 1971. Franc Bevc, Dol. Kronovo 33, Šmarješke Toplice. PRODAM tovorni avto kiper Magi-rus Dcutz (120 KM, 5 t), registriran do maja, po zelo ugodni ceni. Škocjan 54. PRODAM škodo 100 L, letnik 1971 /73, prevoženih 50.000 km. Naslov: Pod Trško goro 70, Novo mesto. NUJNO prodam VW 1200 ali zamenjam za kakšen material. Naslov v upravi lista (393/78). PRODAM FIAT 750, letnik 1970. Telefon: 21-605 - dopoldan. Kaplan. PRODAM PRODAM malo rabljeno 15-kubi-čno nakladalno prikolico znamke Poettingcr. Dobruška vas 4, Škocjan. UGODNO prodam novo kosilnico Gorenje Muta univerzal z možnostjo več priključkov. Franc Pucelj, Grmovje 18, 68275 Škocjan. PRODAM mladiče volčjake, stare 2 meseca. Alojz Sladič, Tesarska 2, 61330 Kočevje. PRODAJAM kvalitetne sadne sadike (jablane). Stane Prešeren, Lobe-tova 42, Novo mesto (Žabja vas). PRODAM tritonsko diatonično harmoniko znamke Lubas. Cena po dogovoru. Vinko Longar, Srednji Lipovec 23, 68365 Dvor pri Zbk. PRODAM kompletno spalnico in tri plinske štedilnike. Bršljin 17, Novo mesto. PRODAM nakladalko (21 m2) Men-gelc, malo rabljeno. Mali Obrež 3, Dobova. PRODAM 80 že izdelanih kostanjevih stebričkov za vinograd. Naslov v upravi lista (392/78). PRODAM nakladalnik Schope v zelo dobrem stanju. Naklada 1,5 m 3. Telefon (068)85-386. PRODAM malo rabljen betonski mešalnik. Stanko Kržan, Črnec 49 Brcžice PRODAM frezo (8 KM). Markovič, Podturn 6, Dol. Toplice. PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Hodnik, Gor. Brezovica 41, Šentjernej. PRODAM grablje „Sonce“, dobro oliranjcne. Prapročc 9, Straža. PRODAM po ugodni ceni plinsko peč Super ser z garancijo in oljno peč Emo 6. Naslov v upravi lista (390/78). PRODAM zamrzovalno skrinjo LTH, 370 I, cena 4.000 din. Telefon: 22-221, Novo mesto. PRODAM opremljeno košarico za dojenčka. Vojinska 9, Črnomelj. PRODAM ojačevalec Meteor 80 V s štirimi vhodi in mikrofonom, in zastavo 750, letnik 1972, prevoženih 43.000 km v dobrem stanju. Jože Ucman, Vel. Cerovec 8, Stopiče. ROLETE vseh vrst in žaluzije prodajamo in montiramo. Naročila sprejemaTončka Janžekovič, Cvetličarna Črnomelj, telefon: 76-582. HARMONIKO Hohner (96 basov) prodam. Hadl, Cankarjeva 34, Novo mesto, telefon: 21-254. PRODAM dobro ohranjen hidrofor 130 1. Franc Seničar, Dol. Ka-mence 61, Novo mesto. PRODAM skoraj nove krožne brane. Alojz Šugelj, Brezje 19, 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM po zelo ugodni ceni dvo-osno traktorsko prikolico na vzmeteh, nos. 3,50 t. Jože Mihovec, Sp. Senica 2, 61215 Medvode. PRODAM tovorno prikolico za osebni avtomobil ter stereo kasetni radio. Telefon: 23-548 popoldan. PRODAM PRODAM diatonično harmoniko. Franc Božič, Dol. Lakovnicc 2, Novo mesto. PRODAM rezervne dele za amija. Alojz Kotnik, Jezero 26, Trebnje. PRODAM psa bernardinca. Informacije po telefonu: (068) 81-334, I udvik Kirar, Dol. Boštanj 56 a. KUPIM KUPIM žago Folgater ali Brenta ( 1100-1200), 65 premera, lahko rabljeno ali novo. Stcf Jevša, Kraj Dolnji 42, zp. Šenkovac na Sotli. KUPIM 300-litrski trifazni hidrofor v dobrem stanju. Matija Plut, Vinji vrh 9, 68333 Semič. KUPIM ali vzamem v najem lokal v Novem mestu, primeren za kafe bar. Ponudbe na upravo lista pod šifro: ..TAKOJ'1. STAREJŠO hišo kupim v Črnomlju, Metliki ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista (417/78). KUPIM šivalni stroj. Naslov v upravi lista (400/78). KUPIM mizarski cink stroj, širine 60 cm. Javite na naslov: Josip Živ-čič, Logorište 3, 47000 Karlovac, telefon: (047) 237-95. PRODAM hišo s parcelo v kraju Trebnje ob asfaltni cesti. Informacije: Krevs, Wilhelmshoehe 9, 5180 Eschvveiler, BRD. PRODAM dve gradbeni parceli na Jablanu. Poleg vodnjak in elektrika. Naslov v upravi lista (360/78). PRODAM vinograd z zidanico na Malkovcu. Cena ugodna. Informacije Malkovec 29, Tržišče. JAVNA prodaja vinograda in travnika (v Gabrski gori na Hribih) bo v nedeljo, 12. februarja, ob 14. uri. Interesenti naj se javijo na kraju samem. Antonija Lavrič, Tolsti vrh 4, Šentjernej. PRODAM parcelo, primerno za dva vikenda, v bližini Cerovega loga. Stanko Bratkovič, Mihovo 18, Šentjernej. PRODAM zidanico v Stari gori v Semiču. Elektrika in vodnjak poleg, dostop je možen. Uporabna je za vikend ali stanovanje. Cena po dogovoru. Matija Plut, Vinji vrh 9, 68333 Semič. PRODAM lokal za obrt raznih dejavnosti v bližini Novega mesta. Naslov dobite v upravi lista ah pa se zglasite pri odvetniku Sitarju (372/78). PRODAM nedograjeno stanovanjsko hišo v okolici Krškega, primerno tudi za vikend. Naslov v upravi lista ali telefon: 21-722 int. 3 (414/78). PRODAM gozdno parcelo v velikosti 1 ha v Šmavru. Franc Cimerman, Dobravica 34, Šentjernej. RAZNO POŠTENO, mirno žensko, lahko je upokojenka, išče v miren dom v okolici Mirne na Dolenjskem starejši zakonski par. Ponudbe pod „CIMPREJ“. POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi Vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! PRED TREMI tedni sc je zatekel pes nemški ovčar, črno rjave barve. Lastnik ga dobi pri Kužniku, Vrhovo 5, Mirna peč. VDOVEC Z MAJHNO kmetijo išče žensko srednjih let (od 40 do 45), lahko je vdova. En otrok ni ovira. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „V DVOJF JE LEPŠE“. POTREBUJEM suho garažo za nedoločen čas. Plačam za eno leto vnaprej. Naslov pustite v upravi lista (391/78). V OKOLICI Trebnjega sc je izgubil lovski pes, posavski gonič, rjave barve z belo liso na glavi. Proti nagradi sporočite na naslov: Alfonz Gregorčič, Gomila, Mirna. V PETEK, 3. 2. 1978, sem ob 14. uri izgubila dve prevleki za prešiti odeji. Najditelja prosim, da ju vrne proti nagradi. Lukšič, Nad mlini 21, telefon: 22-558. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavccm, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa od našega dobrega moža, atija, sina. brata, strica in svaka DARKA LEKŠETA iz Šegove 18, Novo mesto, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Pc :ebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za ves trud in lajšanje bolečin, kolektivu Dolenjke, Industriji obutve, gasilskemu društvu Bučka za spremstvo, govornikom, pevcem iz Škocjana in kaplanu za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Darja in Mateja, mama, bratje in sestra in drugo sorodstvo. nici skupnega življenja čestitajo ter želijo zdravja sinovi in hčerka z družinami. DRAGI mami, babici in prababici MARIJI OKLEŠČEN z Loke za njen 82. rojstni dan želijo vse najlepše sin Franc z družino ter pra-vnučka Matejka in Mitja. 8. FEBRUARJA je minilo 25 let, odkar, sta stopila na skupno življenjsko pot dobra starša MARIJA in STANE ROZMAN z Malega vrha pri Mirni peči. Za njuno praznovanje jima želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih domačih. Hvaležni otroci: Štefka, Tone, Stane in Jože z ženo Slavko. Mala Simonca pa pošilja koš poljubčkov. DRAGI mami in stari mami ALOJZIJI OKLEŠČEN iz Praproč pri Straži iskreno čestitamo za 73. rojstni dan in ji želimo še veliko zdravja in srečnih let. VSI NJENI! DRAGI in dobri teti, mami in stari mami PAVLI DOBER DRUG iz Grobelj pri Novem mestu mnogo lepih želja za njen rojstni dan. Iskreno ji čestitajo vsi, ki jo imajo radi. I^OBVESTI LA ■ CENJENE STRANKE obveščamo, da sprejemamo naročila za 2 meseca stare piščance, bele, gn*‘ hastc, rjave mešano ali samo jar-čke. Naslov: Milena Drašler, Pod' gora 5, 68351 Straža. CENJENE stranke obveščam, da bom od 18. februarja dalje začel oddajati 2 meseca stare piščance - mešano ali samo jarčke. PripO' roča se Ivan Turk, Sela pri RaK‘ žu 21. Otočec 68222. SPOROČAM, da sem s 1. 2. 197? odprla cvetličarno v Kostanjevip1 na Krki. Vence in vse vrste cvetja ter lončnice lahko dobite vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Cenjenim strankam se priporočam! Cirila Arh. Cvetličarna, Kostanjevica na Krki. OGLAŠUJTE V DL! ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno «r zapustil naš dragi oče, brat, stric in « stari oče FRANC LOKAR iz Dol. Karteljevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala sosedom Goriške vasi, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Še enkrat hvala proštu novomeškega Kapitlja in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Fani z družino, bratje in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi naše skrbne žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE DOLINAR roj. MAVSAR iz Rumanje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno hvalo smo dolžni podjetju Gorjanci in Novoles za podarjene vence in denarno pomoč, govornikom za poslovilne besede, pevcem, godbi ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož, hčerka z družino, sin, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo §mmm DRAGIMA očetu in mami JAK-ŠETOVIMA, po domače Košča-kovima iz Dol. Straže, ob 50-let- V SPOMIN 9. februarja mineva prežalostno leto dni, odkar me je po dolgi in mučni bolezni v 63. letu starosti zapustil dragi mož JOŽE SITAR iz Vel. Cimika Spomin nanj bo ostal večen. Žalujoča žena Ani. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško poletje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bo- jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezeh, Jože Prinic, Drago Rustja Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tei vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 2J-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica JOŽETA PODRŽAJA iz Novega mesta se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ali z mislijo počastili njegov spomin, mu podarili cvetje in vence in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste mu lajšali bolečine med njegovo težko boleznijo, doc. dr. Lukiču, dr. Naglasu na Onkološkem inštitutu, dr. Moreli in dr. Starcu v novomeški bolnišnici, predvsem pa dr. Vodniku. Hvala organizaciji ZB, gasilskemu društvu, glasilski godbi, društvo upokojencev, RTV servis, Novolesu, pevcem, govornikom tov. Stibriču in tovarišu Žabkarju ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Milena z družino, sin Jože, oče, sestra, brat z družino, Medletovi in drugo sorodstvo Novo mesto, Grosuplje, 1. februarja 1978 ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil nepozabni ljubljeni mož, očka, brat, stric in svak STANISLAV PELC iz Kočevja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, posebno pa družini Papež. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevkam, godbi, osnovni šoli iz Kočevja za podarjeno, cvetje ter župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem prav lepa hvala. Žalujoči: žena Marija, otroka Slavko in Mojca, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA V 103. letu življenja nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica praprababica ANA STARIHA iz Črnomlja K zadnjemu počitku smo jo spremili 4. februarja 1978. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo za vso Ppmoč Mimici Vitkovič. Iskrena hvala tudi godbi na pihala iz Črnomlja in duhovniku za opravljeni obred. V imenu sorodnikov: snaha Magda z družino. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri ata in stari ata KAROL SLAVIČ Čaletov oče Zahvaljujemo se zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka v Novem mestu. Iskrena hvala kolektivu Ljubljanskih mlekarn, obratu Novo mesto ter Mercatorju, TOZD Dolomiti v Ljubljani. Posebna hvala sosedom, pevcem in župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v tciji težkem trenutku, nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Karol, Ivan, Lojze, Franc, Jože in hčerka Ivanka z družinami. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in stric FRANC PETRIČ iz Jelovca pri Boštanju zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-Sanom, ki: Iskreno se za cem in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, našega ljubega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili prelepo cvetje. Zahvalo izrekamo tudi sodelavcem in celotnemu kolektivu Elektro Krško. Hvala vsem za izrečena ustna ali pismena sožalja. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi Franc, Johan, Lojze z družinami, hčerki Pepca in Mimi z družinami ter drugo sorodstvo. Jelovec, Krmelj, Tolmin ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka JANEZA ŽURGE iz Dol. Gradišča pri Dol. Toplicah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Novoles, IMV in Šolskemu centru za gostinstvo za darovane vence. Hvala duhovnikoma za opravljeni obred, še posebno tov. Pov-šetu za prisrčno izrečene poslovilne besede ob odprtem frobu. e enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in starega očeta FRANCA ZORKA iz Grčevja 25 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Posebna hvala župniku za opravljeni obred ter Erštetovim in vsem ostalim. Žalujoči: žena Marija, sin Tone in hčerka Anica z družinami. V SPOMIN 11. februarja bo minilo žalostno leto dni, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Niti 40 let še nisi dopolnil, toda odšel si tako nepričakovano za vedno od nas, naš ljubi mož, oče, brat in stric JOŽE ŠKRLEC iz Male Cikave 12 Naš dom je pust in žalosten, odkar te ni več med nami. Mi te pa vedno pričakujemo, da bomo kje zagledali tvoj veseli in nasmejani obraz. Toda videli te ne bomo nikoli več. Prisrčna hvala vsem tistim, ki mu prižigate svečke in prinašate cvetje na njegov prerani grob. Neutolažljivi: žena Joži, sin Toni in hčerka Fani ZAHVALA 31. januarja nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil naš dobri brat, stric in boter JANEZ HOČEVAR z Vinjega vrha 18 pri Beli cerkvi Zahvaljujemo se vsemu strežnemu osebju in direktorju Doma počitka iz Metlike, posebna hvala družini Turkovi iz Bele cerkve, enako tudi družini Jenič iz Gaberja in župniku za opravljeni obred. Hvala tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji pod. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi! m Ona bi bila pripravljena, priti v tako službo ali k meni ali k njemu. Potem Pravi: „Da pa me ne bosta imela za kako neotesano kmetico, vama bom pokazala, da znam jaz kuševati ,po gosposko*.“ In všk, buti najprej vanj, potem pa vame in naju poljubi ,po gosposko1. Vsa osupljena in čudeč se toliki nesramnosti, jo pobarava, kje se je učila te gospoščine. „V vinogradu pri G.“ Povedala je 'me nekega graščaka. Pozneje sem izvedel, da se ponujajo gospodom in premožnim kmetom precej pogostoma take služabnice. Ali tudi Možaki se nahajajo, ki menda nobenega drugega posla nimajo, kakor da zapeljujejo babe. tak Don Juan je gospod L. Njegovi pohotnosti je dobro došla vsaka, naj bo umazana kra-varica ali žlahtna gospodična, nedolžno dete ali vlačuga, samica ali omožena. Pravi, da mora živeti vsak po svojem stanu. Kmet mora biti zadovoljen s svojo ženo, ali za graščaka, za plemenitaša se to ne bi spodobilo, vsi tovariši bi se mu rogali. Tako moralnost oznanjuje na javnih mestih, na cestah, v krčmah in na plesiščih. Kadar se naveliča svojih dekel in delavk, pošlje svojega tajnika, da mu gre iskat drugih, včasi v Novo mesto, včasi po vaseh. Tisti gospodje, ki bi morali svariti ženske že poleg dolžnosti svojega stanu, da naj ne hodijo k njemu služit in delat, se ne drznejo črhniti ne besedice, marveč si štejejo v čast in srečo, da jih zove prijatelje in jih povabi včasi na kosilo. V Šentjernej ski fari pod Gorjanci rogovili neki K. Ljudje nekaj časa niso vedeli, zakaj plačuje nekaterim najemnicam dosti več ko drugim. Zdaj jim je vzrok znan, sosedje in znanci se poživinjenca ogibljejo in mu ne pošiljajo več svojih deklet v hišo. V prečenski du-hovniji je oblazil razuzdani G. poletne noči vse odre in senice. Ko najdejo v neki hiši gospodinjo umoijeno in oropano, je začel leteti precej sum nanj. Do zdaj se še ni vdal, ali vsa znamenja kažejo, da je krivec on. Vlačugar-stvo se druži sploh grozno rado in pogostoma z vsako napako, posebno pa s pijanstvom, ta-tinstvom in pobojem. Vtopliški farije zmešal dekletom glave oficir, ki je prišel na dopust. Dobrikal se jim j e z obilnimi darili, žravenjih je častil s pokloni in najlepšimi imeni in frazami kakor gospodične. Na ta način je dobil marsikatero na lepko, pa tudi iz tujih, celo daljnjih krajev so prihajale babe k njemu. Zver druge vrste je P. v šmaiješki župniji. On za dekleta ne mara, k sebi jemlje samo postarne, premožne vdove. Ko izmami in zapravi denarce eni, si najde hitro drugo avšo. Zgled pregnanih rev ne izmodri nobene. Gnusobe, katere so počenjali nekateri graščaki prejšnje čase, so bile tolike in tako številne, da bi potreboval človek za njihov popis cele foliante. Ali tudi kmečka mladina prebira rada. Fant deklico upijani in zavede, potem si išče druge, tretje, da jo na isti način osramoti. Nekateri ima deset ljubic, predno se oženi in z a ženo vzame tako, kije ne ljubi celo nič. Nekatera ima po dva, tri nezakonske otroke in vsakega z drugim očetom. Moralisti in stari ljudje pripovedujejo zdihujoč, da je nekdanje poštenje umrlo, da mladine več ne poznajo, za njihove mladosti se ni čulo skoraj nikdar za grdobije, ki se delajo zdaj brez srama vsak dan, v vsaki vasi in skoraj že v vsaki hiši. So li tožbe teh mož opravičene? Hvala Bogu, da niso. Moralisti in starci govore tako, odkar svet stoji. Leta svoje mladosti sodijo predobro, leta tuje mladosti pa preostro. Niti se nekdaj ni lesketalo samo zlato, niti se ne gazi sedanji čas samo blato. Pred petdesetimi leti seje rodilo gotovo manj nezakonske dece ko sedaj, veliko vasi ni imelo nobenega „pankrta“; živelo seje bolj doma, bolj naravno in prosto; ker ni bilo toliko skušnjav, tudi ni bilo toliko greha. Ali treba je pomisliti, da je od takrat veliko ljudi priraslo, v nekaterih krajih se je ljudstvo podvojilo in potrojilo. Kdor se ne ozira na to okolnost, nima pravice, primerjati in presojati nekdanjo in sedanjo nravnost. Razloček bo med njima zmerom ostal, ali ne tolik, kakor si starci domišljujejo. V Novem mestu je bila še pred tridesetimi leti razuzdanost večja od današnje. Tudi zdaj govore Novomeščanke, da domačih fantov ni nič prida razen enega ali dveh. Gotovo se nahaja v tem mestu dosti gosposkih in negospos-kih zapeljivcev, ki kvarijo okolico. Bližnji županiji: prečenska in šmihelska sta po moji misli najbolj spačeni na Dolenjskem. Bohotno cvete v njih navadni blod in prešuštvovanje. Mestna dekleta in gospodične se vedo sploh jako pošteno. Celo kmetje priznavajo, da se more meščankam veliko manj nespodobnosti očitati kakor kmečkim hčeram in ženam po obližju. Nekdaj je slovela visoko ženska čednost šentruprške in šentjemejske duhovnije. Dandanašnji se je ta lepi glas nekam izgubil, ali za Šentjernej ški kraj so mi potrdili duhovni, da mu je prešuštvovanje skoraj neznano. Kolikor sem mogel izvedeti, je ostalo zadnjih dvajset let število nezakonskih porodov skoraj povsod do malega enako. V, tej reči je grozno težko izreči tehtno sodbo, kajti pravo merilo moralnosti niso porodi, ampak čistost duše in srca, ki nam ni znana. Marsikatero pošteno dekle izgubi dobro ime radi slabosti ene ure, marsikatera popolnoma zavržena deklina pa velja pred znanstveno statistiko in nevednim svetom za devico le zato, ker ni zanosila in dostikrat ravno zaradi svoje nenravnosti ni zanositi mogla. Če se pomisli, koliko in kolike skušnjave ima dolenjska mladina, ji bo izrekel nepristran opazovalec svojo zadovoljnost, pri-merivši jo z mladino drugih evropskih dežeL Drugje se smatra dostikrat nečistost za malenkost, za odpustno človeško slabost, na Dolenjskem, kakor po vsej Sloveniji, vlada v tem oziru ostro mnenje, ki prišteva ta greh k najtežjim, s katerim se Bog razžaliti more. Nikdar nisem slišal ne fanta ne dekleta, da bi ga bila šaljivo tolmačila in izgovarjala. Se najhujši razuzdanci molče, ko pride pogovor na to žalostno strast in hibo narave ter se je sramujejo in kesajo, če so trezni. Tudi za Dolenjce velja tedaj evangeljska beseda: Duh je voljan, meso je slabo. Ne more se reči ne veliki večini fantov, da so zapeljivci, ne veliki večini deklet, da so blodnice. Mlada Dolenjka se rada pomenkuje, šali in razveseljuje z moško mladino, ali ji branita prirojena bistroumnost in prirejena samosvojnost duha, da se prav mnogokrat varuje in obvaruje spolzke poti, ki pelje v pogubljenje. DOLENJSKI LIST S srcem in posluhom Prihajali so na svet, eden za drugim, sama lačna usta, a vsi otroci trboveljskega rudarja Žiberta. Ko so postale rezine kruha tako tanke, da se je skoznje videlo, je oče, potem ko se je bil globoko zamislil, odločil: „Tako ne gre več, poskusim v tujini. V Francijo pojdemo. Ti, Tone, „je s pogledom pobožal fanta, ki mu je šlo na jok," ti pa boš ostal tukaj, pri stricu." Tudi stric, pri katerem je poslej Tone živel, je bil rudar, imel pa je tudi nekaj zemljepočasi so tekla leta, vse se je vleklo, kot da je brez nog ali kolesja, potem je izbruhnila vojna. Ko je bil Tone štirinajst let star, je oblekel partizansko uniformo. Začel je kot kurir v revirjih, odšel v dvanajsto brigado in bil tudi v komandi mesta Trebnje. 8. maja 1945 je bil med prvimi partizani, ki so vkorakali v osvobojeno Novo mesto. Jezdec na belem konju je bil njegov komandant. Oktobra 1945 je Tone slekel uniformo, akoravno so ga nagovarjati, naj gre v oficirsko šolo. Vrnil se je v Trbovlje in skoraj širi leta delal v rudniku. Poklicali so ga na tečaj v Logatec, a še preden je ta tečaj dokončal, ga je čakal dekret, da mora v službo k planski komisiji trebanjskega okraja. Od Trebnjega se poslej ni več ločil BH je predsednik občinske konference SZDL, sekretar pa spet predsednik, nazadnje sekretar občinskega komiteja ZK. Najodgovornejšo partijsko dolžnost je odložil pred kratkim. V sobi, kjer je toliko let pripravljal načrte in smernice za partijsko delo ter akcije, najde zdaj kakšno urico tudi zase. Dolenjsko je vzljubil. „Ko sem dobil dekret, da se moram zaposliti v Trebnjem, sem bil vesel Nedaleč od tod je bil doma moj praded, Dolenjci so bili vsi moji predniki. Med NOB sem spoznal velikodušnost prebivalstva tod okrog. So bili ljudje taki zaradi stalne revščine, pomanjkanja? Najbrž. Presenetilo me to ni, vsekakor pa je dovolj vplivalo name, da sem se odločil: ostati med njimi, temi večnimi optimisti, deliti z niimi vse hudo in dobro. hkrati pa vpreči vse svoje znanje, sposobnosti in moči v skupna prizadevanja, da bi trebanjska občina v napredku naredila pomembne korake naprej." Tone Žibert je spoznal, da drži zanj prava pot le skozi organizirano delo. Vse organizacije, v katere se je bil vključil, je prevevalo spoznanje, da je nujno občino dvigniti iz revščine. „Zagrizeni v delo smo verjeli v uspeh. Prepričani smo bili, da lahko zaostalost preženemo samo z industrijo!’ Razvoj ne prinaša samo dobrih, ampak tudi slabe stvari. Kot partijski sekretar je imel Žibert z njimi veliko opraviti. Prinesle so mu najtežje trenutke. Denimo v obdobju neposredno po Pismu „Takrat je bilo treba prek sebe, prek čustev, ko si vrgel na tehtnico na eno stran znanstva in prijateljstva in na drugo stran partijsko dolžnost in se kot komunist moral odločiti za dolžnost. Vedel si, da boš tega in tega prizadel, obenem pa, da boš samo tako kos nalogi. To pa je bil tudi čas, ko že kot dober komunist nisi mogel biti priljubljen, kaj šele, če si bil sekretar. A samo dosledno uresničevanje partijske politike je dalo Zvezi komunistov ugled, “ pravi. Čeprav stoodstotno zaseden s politiko, je Žibert našel čas za aktivno delo v kulturi. Več let je bil predsednik kulturno-pro svetnega društva v Veliki Loki in se vključeval tudi v delo trebanjskega Tabora likovnih samorastnikov kot eden njegovih snovalcev. To pri njem ni bilo in ni naključno, ampak je delovanje na kulturnem področju ves čas pojmoval kot sestavino politike. Postal je eden od zgledov, ki vlečejo. Njegove izkušnje tudi. „Delali smo z voljo, s srcem in posluhom, a brezplačno. Delovni ljudje so znali oceniti ta prizadej vanja in so prišli na pomoč. Še marsikaj bi lahko dodali k portretu Toneta Žiberta. Se kakšen svetel kamenček v ta mozaik o človeku in komunistu. O njem, ki se je tu tako globoko udomil, da je postal čisto ves Dolenjec. Naše gore list. IVAN ZORAN Zavitim niso bili kos J ------------------1------------------4 V kvizu „Spoznavajmo svet in domovino" mladinci i* Gaberka premaoali kočevske z 8:5 NI BILO SREČE - Ekipa mladincev (na fotografiji) je na kvizu pokazala veliko znanja, ni pa ji bila naklonjena sreča. Odgovarjanje pred publiko, in če je rok za odgovor le 10 sekund, ni preveč prijetno. (Foto: J. Primc) Kviz oziroma javno radijsko oddajo „Spoznavajmo svet in domovino", ki jo je prenašal v soboto ob 20. uri ljubljanski radio, sta vodila Milan ka Bavcon in Vili Vodopivec, v' njem pa so nastopili še: znana igralca Marjeta Gregorač in Janez Hočevar-Rifle, član „Glasbene mladine Slovenije" Tomaž Sever in ansambel „Jutro“. V ekipi občinske konference ZSM Kočevje so nastopili Tone Rakovič, Bojan Ciglič, Lado Orel, Vesna Matelko in Olivija Metelko. Kočevcem se je zataknilo že v uvodnem pogovoru, ko so povedali, da sta občini Kočevje in Škofja Salamiadni kongres zasedal Nekateri delegati še vedno preganjajo mačka — Prišli tudi opazovalci iz zamejstva V letošnjem - kongresnem - letu se je kot prvi sešel kongres „Sal-amiada 78“, ki je bil v petek, 3. februarja zvečer, v hotelu Pugled v Kočevju. Zbor izvajalcev je tokrat zasedal v nekoliko okrnjeni sestavi. Kočevske izdelovalce salam in suhomesnatih proizvodov je predstavljal le mojster Ivan Lampe, ribniške pa Ludvik Kozina. Izvajalca v svojih prepričevanjih nista uporabljala mnogo besed, pač pa le otipljiva dejstva. Mojster Lampe je nastopil z dvema kočevskima pršutoma, množico klobas in pečenic v zaseki, zarebrnico v zaseki, špehovkami in posebno pripravljenim suhim mesom. Edini okrasek sta predstavljali dve sveži svinjski glavi, ki pa nista posegli v diskusijo, pismom sicer zaradi bolezni odsotnega ,.izvajalca" Antona Lovšina iz Ribnice, pismom sicer zaradi bolezni odsotnega „izvajalca“ Antona Lovšina iz Ribnice. Zbor uporabnikov je zasedal celo v prepolni sestavi. Delegati so najprej požirali sline, nato tudi tekoče zadeve. Neki renegat je pil oelo oranžni sok. Posebnega branega referata ni bilo, ker so bili kongresni dokumenti javno razstavljeni med klobasami in salamami. Na prvem je bilo zapisano nekaj o zdravi prehrani, mesu in beljakovininah; na drugem pa ugotovitev: „Med prvimi rastlinami, ki jih je človek gojil, je bila tudi vinska trta“ in potem Lampetova pesem, ki se je začela s „Trtica mila, tebe častim .. Naj večji kočevski kulturnik Peter Vovk (meri precej preko 2 m), ki je tudi stalni delegat vseh „Salamiad‘\ je tokrat govoril predvsem v verzih. LETOS V KRŠKEM SEDEM RAZSTAV V krški galeriji bo letos predvidoma sedem likovnih razstav. Obiskovalci si bodo lahko ogledali male plastike Stojana Batiča, olja Jožeta Trpina, krajine Marijana Pliberška, akvarele in plastiko Gabrijela Kolbi-ča, olja in grafike Mihe Marleša, dela Ivana Kosa in razstavo Naši kraji v podobi, ki jo bo posredovala Narodna galerija iz Ljubljane. Nova »obleka” za novomeški stadion Novomeški atleti in ljubitelji kraljice športov so že nekaj let opozarjali, da Stadion bratstva in enotnosti ni primeren za večje prireditve. Odgovorni so odgovarjali z obljubami, pred kratkim pa so sestavili gradbeni odbor za obnovitev stadiona, ki se je sestal minuli teden. Na prvem sestanku, vodil ga je predsednik odbora Miroslav Vute, so ponovno ugotovili, da je novomeška atletika vse boljša, da pa s stadionom ne more konkurirati (za zahtevnejše prireditve) drugim krajem. Da bi delo komisije, ki naj bi se končalo konec prihodnjega leta, kar najbolje teklo, so izvolili komisije: finančno vodi Marjan Šonc, tehnično-strokovno Janko Petrič, komisijo za propagando Slavko Dokl in za delovne akdje Bojan Fink. Obnovitev stadiona je v srednjeročnem načrtu, in sicer kot druga največja športna investicija v novomeški občini. Odbor za obnovitev novomeškega stadiona je prebičan, da bo ta, v Sloveniji eden najlepših stadionov, dobil novo .obleko* v prihodnjem letu. Povedal je, da človeku ni potrebna le mesena, ampak tudi kulturna hrana. Zato je nedavno sodeloval na RTV ..Literarnem nokturnu" in zaslužil okroglo za dva para čevljev. Tudi v Dolenjskem listu je objavil že vrsto literarnih prispevkov (v zadnjem je spravil psa na drevo) in s tem zaslužil za okoli 20 litrov srednje dobrega vina. Potem se je spet - kot je na takih kongresih že navada — začela črkar-ska pravda ,,AT prav se reče svinjska al‘ prašičja glava". Končna ugotovitev ribniškega delegata, ki je tudi obveljala kot sklep, je bila, da je beseda svinjska preveč svinjska, zato kulturen človek reče prašičja glava. Med evidentiranjem možnih kandidatov za različne odgovorne funkcije so ugotovili, da so samo najboljši ljudje bosoglavL To merilo bi kazalo nasploh uzakoniti. Proti koncu kongresa je postajalo vse bolj napeto, živahno in razgibano. Oglasila se je celo harmonika, na hitro se je zbral pevski zbor in tudi dirigenta ni manjkalo. Za poslušalce tu v dvorani in doma pri sprejemnikih so bolj ali manj ubrano zapeli vrsto narodnih in drugih pesmi, da je kar teklo od miz. Potem pa so nas vrgli na sveži zrak, ker so hotel zapirali. J. PRIMC NOVO MESTO - BREST 87:102(45:46) Na srečanje med Novim mestom in Brestom je prišlo okoli 700 gledalcev, ki pa so bili potem, ko sta ekipi stekli na igrišče, razočarani. Od napovedanih ljubljanskih igralcev so prišli v Novo mesto le Čosič, Jesenšek, Senica in Vidmar ter kadeti. Navzlic temu je bila tekma zanimiva. Še tri minute pred zadnjim sodnikovim žvižgom so vodiii Novomeščani, zaradi nekaj neposrečenih menjav in čudnih sodniških odločitev pa so zmagali gostje. Novomeščani so igrali brez Ivančiča, Petra Seničarja in Žarka Kovačeviča. Cosič je dosegel 47 zadetkov. Loka, odkoder je ekipa Gabrk*’ pobrateni že od leta 1975. Pobrat* ni sta namreč le KS Kočevje-mest*i in KS Škofja Loka, medtem ko j* Gabrk v KS Log. Na prva tri uvodna vprašanja st) obe ekipi odgovorili prav. Koče*’ cevm se je zataknilo pri vseh tret zavitih vprašanjih, medtem ko mladinci Gabrka odgovorili na vs* prav. Oboji so prav odgovorili tud na športna vprašanja. Tako so zntf gali mladinci iz Gabrka, za katere nastopili Franc Prevodnik, Veron® Kožuh, Vera Stanovnik, Marii* Krajnik in Urška Prevodnik. Oddaji so kot gostje prisostvoval tudi člani mladinske delegacije & Trsta in Doline. Zamejski Slovenj mladinci iz Gabrka in člani obči1, skega vodstva ZSM iz Škofje LoV so bili gostje kočevske mladine ne I* na tej oddaji. Že dopoldne prejšnji večer so izmenjava* izkušnje o svojem delu ter se dog0, varjali o nadaljnjem sodelovanju. I*. oddaji so domačini in gostje 12 Gabrka izmenjali darila. J. PRlMlj Donosno „suho tankanje” Novomeški kriminalisti so javnemu tožilstvu prijavili Janeza Švalja in Branka Šutarja zaradi poneverbe Delavci novomeške UJV so pred dnevi prijavili okrožnemu javnemu tožilstvu 25-letnega Janeza Švalja in 23-letnega Branka Šutarja, oba sta bila v času, ko ju bremeni obtožnica kaznivih dejani, zaposlena kot šoferja pri „Gorjancih“. Utemeljeno sta osumljena dejanja poneverbe in ponarejevanja. Janez Švalj se je pri ..Gorjancih" zaposlil lanskega maja kot poklicni šofer, že kmalu pa je spoznal, da bi se dalo pri točenju goriva tudi kaj zaslužiti. S šutarjem, njegovim sovoznikom, sta se dogovorila, da bosta pričela s ..suhim tankanjem". Za kaj gre? Z nekaterimi delavci na črpalkah, s katerimi so imeli Gorjanci podpisano pogodbo, sta se domenila, da so na naročilnico vpisovali večje količine goriva, kot sta ga resnično natočila. Sčasoma so postali celo tako predrzni, da so naročilnice kar izpolnjevali, točili pa nič. Višek so si seveda nato bratsko razdelili. Šavlju (od 1. februarja je v novomeškem priporu) in Šutarju je bilo delo olajšano potem, ko sta v podjetju vzela blok potnih nalogov, ki sta jih seveda pridno in lažno izpolnjevala. Kako bogato razpredeno mrežo svojih ..pomočnikov" sta imela, pove podatek, da so novomeški kriminalisti odkrili primere „suhega BRŠLJIN: VLOMILSKI OBISK V SAMOPOSTREŽNI V ponedeljek zjutraj so prodajalci samopostrežne trgovine Dolenjka v Bršljinu ugotovili, da jih je čez vikend obiskal vlomilec. Slednji je vdrl v kurilnico, kjer pa je ostal brez plena. Z zadnje strani stavbe je nato vlomil še v skladišče, od tod pa v prodajalno. Tukaj je razbil šipo, da je prišel v bife in v kuhinjo, kjer se je založil z živili, cigaretami, vzel pa je tudi za 600 din drobiža. Kot poročajo iz UJV, so storilcu že na sledi. tankanja“ v Novski, Zagrebu, Babini Gredi, da o ostalih ne govorimo. Delavcem novomešk e UJV to ni bil prvi primer takšnega dejanja in je kriminalistom, verjetno pa tudi delu javnosti, že znan. Le tistim, v našem primeru Petrolu in Gorjancem, se zdi kaj takega pač nemogoče. Kako si lahko drugače razlagamo toliko časa prikrito početje danes, ko dobiva delavska in nasploh kontrola v podjetju tolikšen ugled? STOP POPS 20 v Novem mestu Že skoraj deset let je vsak petek ob 20. uri na ljubljanskem prvem radijskem programu glasbena oddaja STOP POPS 20. Že nekaj let se vsak tedefl menjata domača in tuja lestvica priljubljenih popevk in v teni času se je zvrstilo na željo okoli 40.000 poslušalcev več ko tisoč petsto popevk. Namen oddaje, ki jo poslušajo tudi v sosednjih republikah in tujini, je seznanjanje poslušalcev s popevkami, ki niso dostopne na ploščah in kasetah. Ob 50-letnici slovenskega radia in desetletnici oddaje bo uredništvo za zabavno glasbo lju-1 bljanskega radia 10. februarja ob 20. uri pripravilo neposreden 1 prenos oddaje STOP POPS 20 iz j dvorane novomeškega Doma JLA. V prvem delu prireditve se | bodo zvrstile priljubljene j popevke starejšega datuma, po I uganki za poslušalce pa bod rokavu e |e imel in jih ponosno kazal — dingi je liil slatin napravljen, tretji in najmanjši od pasu nav/dni popolnoma gol. Videti je bilo tudi pogorišče. Pred kratkim |e tula tam zažgana baraka. Nič slabša kot so druge, ampak v njej je umrla mlajša Romi« zaradi srčne napake Navado imajo vselej za/ga H, kjer je ležal mrlič Tak je Žabjek pozimi Največje in na|tiol| zloglasno izmed 11 romskih taborišč v novo meški občini, kjer živita 102 romski družini s 504 člani. Samo 45 Romov |e trenutno zaposle nih. Bilo jih je že skoro enkrat toliko, vendai niso vzdržali. Nekateri zato. ker je zanje preve lik napor osem ur na dan /držati v zaprtem pro štoru, nekateri so. kot pravilo, uvideli, da se jim DOBER DAN, DOLENJCI mi* Mus« Obrambne ročne bombe: 1 — francoska. M. 15; 2 — nemška M. 17; 3 — sovjetska F— 1; 4 - jugoslovanska M. 50; 5 - nemška M. 24 DOLENJSKI LIST Krškem rojena sogovornica in se spet povrne na prevode. ..Popravljati prevod ni napaka. Župančič je dejal, nisem še slišala, da bi bil slab prevajalec, da se delo pri prevodu nikoli ne konča. Mojster prevajanja je pri tem mislil tudi nase. Vsem se je zdelo čudovito in blesteče, Župančič pa je še kar naprej pilil in brusil samega sebe." Gitica Jakopin je trikrat prevedla Fitzgeraldovega ..Velikega Gatsbyja". Ko vprašaš zakaj, najprej pojasni, da so ga trikrat izdali, ona pa kot prevajalka ni hotela pristati na ponatis. Pa ne zaradi denarja, samo s svojim delom ni bila zadovoljna. ,,ln prav sem imela," se namuzne, „ko sem lani v nekem ljubljanskem antikvariatu kupovala tretjo izdajo .mojega' „Gatsbyja", mi ga je prodajalka ustrežljivo ponudila z besedami: „To je nekdo že prej prevajal, vendar veliko slabše". Večjega priznanja svojemu trudu ni slišal še nihče. Tisti slabši „Gatsby" pa je bil seveda tudi ,moj‘." Jakopinova je tudi izvirna avtorica. Pri zbirki Školjka so leta 1962 izšli njeni „Žarometi", leto dni kasneje pa je za „Devet fantov in eno dekle" dobila drugo Kajuhovo nagrado. V kratkem bodo to knjigo ponatisnili. „Gre za zgodbo iz vojne. Pri nas je stanoval nemški oficir, kar dobro smo ga poznali, ki je dal ustreliti v Krakovskem gozdu devet fantov in eno dekle. Na kratko je to vse. S kakšno tremo sem brala moje fante in dekle, ko sem jih predelovala za ponatis. Zanimalo me je namreč, če bom še vedno čudila tisto, kar sem pred skoraj petnajstimi leti, ko sem prvič pisala, in tisto, kar pred več kot tremi desetletji, ko se je ta strašna stvar zgodila," reče Jakopinova, ki ji bodo naslednje leto prvič izdali tudi „Veroniko", roman o študentski ljubezni. „Vrniva se raje k prevajanju, čeprav je pisanje moja velika želja in ljubezen," predlaga sobesednica in kdo ženski ne ustreže. „Do pisca, ki ga prevajaš, moraš imeti odnos. Moraš ga spoštovati, sicer ne bo iz prevoda nič. Počutiti se moraš tako, kot da avtorju nekaj dodajaš, ne pa odvzemaš. Najteže je prevesti prvo polovico dela, potem pa kar zleti. Če ti je avtor všeč. Na nekatere prevode si ponosen, na druge manj. Omenila bi „Alico v čudežni deželi", „Zgodbo o ljubezni", zelo se bom potrudila tudi pri „Nekaj se je zgodilo", roma- nu Josepha Hellerja, ki je napisal ..Kavelj 22". Prevedla sem tudi „Kavelj". Precej sem delala tudi za televizijo. Hotela sem doseči večjo raven. Pa ni bilo vedno lahko, včasih si moral dramo prevesti čez noč. Ne da bi jo videl, samo magnetofonski trak z besedilom so ti dali. Knjige so mi ljubše. Sicer pa je videti prevajanje nekako takole. Delo najprej natančno prebereš. Že sproti razmišljaš o težkih mestih. Potem knjigo zdiktiraš na magnetofonski trak. Tipkarica pretipka. Pregledaš, popraviš. Spet pretipkavanje. Pregled, pretipkavanje. Dokler ni dobro, dokler nisi zadovoljen." Človek se na pogovor malo pripravi. Ko bereš kratek življenjepis Gitice Jakopinove, takoj pade v oči na slednji stavek: „lmam tri sinove. Primoža, Japca in Jerneja". Stavek je ganljivo prijeten. Gitica Jakopin je najbrž eden redkih ljudi na tej zemlji, ki je v uradnem življenjepisu omenila tudi imena otrok. Ponavadi samo administrativno navedemo, koliko jih imamo, ali pa še tega ne. „Otroke imam rada," naveže Jakopinova. ..Otroci niso brezimna bitja , niti v življenjepisu ne. Tri sinove in tri vnuke imam. Poleg moža. Življenje, ki ga posvetiš možu, otrokom invnukom je nekaj sijajnega, izrednega. Prav zaradi otrok sem ostala doma, prevajam doma. Najraje imam vnuke. Vplivam, da bi bili zelo srečni in sproščeni. Pripovedujem pravljice, tudi pisala jih bom. Za otroke. Spominjam se, kako so odraščali moji sinovi. Nikoli jim nisem vbijala v glavo, da je treba delati. Ko so prišli domov, so me vedno našli pri delu. Vsi trije so doštudirali. Delam res rada. Ko delam, se mi zdi, da se mi ne more nič zgoditi, kot da sem v školjkini lupini. Zdaj, ko imam že vnuke, bi rada naredila kaj tudi zase. Napisala nekaj, kar bi ljudje radi brali. Da bi rekli, to je napisano za nas, to je napisano na našo ko žo, to nosimo v srcih. Srečna pa bi bila, če bi kdo tudi pogledal, kdo je to napisal. Nekakšna Gitica Jakopin. Deset let časa sem si zadala za to nalogo. Ne vem, če se mi bo posrečilo, začela in končala pa bom. Rojena sem v znaku leva. Tudi roman o ženski, toliko je stvari, ki bi jih bilo treba napisati." Zdaj vem, zakaj Gitica Jakopin s tako vajeno, vendar ljubečo kretnjo v vazo uredi cvetlice. Rada jih ima in veliko, res veliko jih mora dobiti. MARJAN BAUER Številnejši od težkih so lahki potapljači, ki jih uporabljajo za različna dela v globinah do 35 metrov. V večini vojnih mornaric so namenjeni za bojno dejstvovanje (diverzantske akcije, razminiranje, izvidovanje). Pomorske diverzante, ki so tudi potapljači, navadno izbirajo iz vrst prostovoljcev, ki jih, na DRUŽINE ROČNIH BOMB Ročne bombe so namenjene za uničevanje nasprotnika v boju od blizu in jih mečejo v daljavo do 40 metrov. Prve ročne bombe iz litega železa, bakra ali svinca so nastale proti koncu 14 stoletja in so jih uporabljali pri obrambi trdnjav. Napolnjene so bile s črnim smodnikom, vžigali so ga prek vžigalne vrvice. Tako na primer so med obleganjem Dunaja leta 1683 z mestnega obzidja vrgli na Turke 805.000 ročnih bomb. Ročne bombe je nekoliko potisnilo v pozabo ročno strelno orožje, v 20. stoletju pa so jih spet začeli množično uporabljati. Prvo srbsko ročno bombo „kragujevko" je konstruiral leta 1904 general Miodrag Vasič. Bila je iz litega železa in je imela obliko prizme. V začetku prve svetovne vojne so Angleži in Francozi zaradi pomanjkanja pravih ročnih bomb uporabljali tudi improvizirane ročne bombe iz konzervnih škatel, napolnjenih s smodnikom in žeblji. V pozicijskem obdobju vojne so potrebovali velikanske količine ročnih bomb. Samo Nemci so jih zmetali vsak mesec po 300 milijonov. Med drugo svetovno vojno so bile ročne bombe že močno izpopolnjene: bile so manjše in lažje, vendar bolj učinkovite. Polnili so jih s trinitrotoluolom. Ob eksploziji jih je razneslo na večje število ubojnih delcev. Ročne bombe delimo na tri glavne vrste-družine: obrambne, napadalne in napadalno-obrambne. Obrambne (defenzivne) so namenjene za zavračanje jurišev. Mečejo jih iz zaklonov in imajo približno po 150 ubojnih drobcev, ki letijo tudi 200 metrov daleč. Napadalne (ofenzivne) bombe so lažje (200 do 400 gramov), mečejo jih med napadom in imajo predvsem moralni učinek. Njihovo ohišje je tanjše, vsebujejo pa več eksploziva kot obrambne ročne bombe. Poznamo še razne specialne ročne bombe, tako protitankovske, zažigalne, dimne, kemične itd., nekatere armade pa imajo v oborožitvi tudi metalce ročnih bomb. GITICA JAKOPIN Z vajeno kretnjo uredi v vazo rože. Stebelca prej ljubeče, vendar odločno prikrajša. Tak je bil začetek srečanja z Gitico Jakopin, slovensko prevajalko. „V petindvajsetih letih se nekako naučiš prevajati," se nasmehne Jakopinova. „Seveda na prevodih. Prevajalec je tisti, ki odgrne z avtorjevega dela tančico. Več tančic odgrne, boljši prevajalec je. Prepričana sem, da mora biti dober prevajelec tudi košček avtorja. Prevodom, ki so povprečni, se na prvi pogled pozna, da so samo prevodi. Prevajalec je tisti,ki prestavlja v naše mišljenje, v slovenščino." Gitica Jakopin govori kot radijska napovedovalka. Tekoče in brez napake, obenem pa kot dobra znanka. Neprisiljeno, vendar zavzeto. Takoj občutiš, da ti hoče in želi pomagati. „Za Dolenjce in Posavce vse in vedno," pojasni to prijazno slabost v Leskovcu pri primer v Franciji, urijo šest mesecev v posebnih šolah. Predvsem v plavanju potapljanju z avtonomno opremo, podvodnem miniranju, obalni navigaciji in skakanju s padali. \ Potapljače-diverzante, izvidnike, minerje lahko srečamo v oboroženih silah skorajda vseh držav. Imajo samo različna imena. Potapljači imajo za seboj bogato zgodovino. Uporabljali so jih Egipčani, kasneje pa Rimljani, Španci in drugi za odstranjevanje podvodnih ovir, onesposabljanje nasprotnikovih ladij ter za reševanje in popravljanje ladij. Pravo potapljaštvo pa se je seveda začelo z razvojem tehnike. Ob koncu prve svetovne vojne sta dva italijanska potapljača potopila v puljski luki zasidrano avstro-ogrsko bojno ladjo „Viribus unitis". Italijanski potapljači so bili uspešni tudi med drugo svetovno vojno, ko so ob vdorih v gibraltarsko, aleksandrijsko in alžirsko luko z eksplozivnimi glavami jahalnih torpedov in minami potopili več britanskih vojnih in trgovskih ladij. Posebne odrede potapljačev (ljudi-žabe) so imeli tudi zavezniki, uporabljali so jih predvsem za odstranjevanje ovir pred desanti na obalo. Potapljače delijo glede na opremo, ki jo uporabljajo, na težke in lahke. Težki potapljači opravljajo naloge v večjih globinah (prek 35 metrov). Ameriška vojna mornarica predvideva njihovo uporabo celo v globinah do 115 metrov, vendar največ po 15 minut. TEŽKI IN LAHKI POTAPLJAČI VOJAŠKI KOTIČEK Cesta komandanta Staneta 22. Med bife kmetijske zadruge in prodajalno tekstila je stisnjena hiša, v kateri že nad sedemdeset let točijo domače vino. To je Perova gostilna, ob Košakovi zadnja v Novem mestu, ki je ohranila nekdanjo podobo. Ne le na zunaj, tudi pod streho se že desetletja ni skoraj nič spremenilo. Sicer je v mestu precej nad dvajset gostinskih 'okalov, toda o njih najbrž ni moč reči, da so „kjer bog roko ven moli". Prej ko ne jo je »noter potegnil", kajti to so sodobni lokali, (le) na Pogled bleščeči, lokali brez domačnosti, Prijaznosti, starožitnosti, če hočete. To so lokali hiteče ljudi. Drugačna je Perova gostilna! tudi kmetija precej velika. Pri hiši sta bila vselej vsaj dva konja, krava in nekaj prašičev. Pa vinograd. Če sam nisem pridelal dovolj vina, sem ga kupoval pri kmetih, ki ga gotovo niso mešali z vodo. Zato je bila gostilna znana po dobrem domačem vinu, za kuhinjo pa je vse do vojne skrbela iena. Tudi nekaj sob za prenočevanje je bilo na voljo." Časi so se obrnili. Prišla je vojna. Per ni hotel streči zavojevalcem in njihovim domačim pomagačem, zato je gostilno kmalu zaprl. Italijani so bili prepričani, da partizanom ne bi odrekel dobre kapljice, zato je moral pod grožnjami gostilno spet odpreti. Pa ne za dolgo; ko so v hiši Najprej je bila Jakšetova. Od 1907, ko so v deloma prenovljeni hiši (nad vhodnimi vrati je vzidana ploščica z letnico 1870) odprli gostilno, do 1923, ko je ovdovelo gostilničarko Frančiško (bila je hči znanega gostilničarja Konška s Trojan) poročil Franc Per. Med vojnama je bila Perova gostilna ena med več ko tridesetimi v mestu. Tistih časov se Per spominja takole: „ Ljudje so se več zadrževali v gostilnah. Tudi v moji. Za postrežbo so skrbele natakarice. Gostinskih šol takrat še ni bilo, točajske spretnosti so se naučile z delom. Kadar je bil velik naval gostov, denimo ob semanjih dneh, sem moral streči tudi sam, čeprav sem imel polne roke drugega dela, saj je bila ob gostilni Značkarstvo pa ni Oblakovi družini edina zaposlitev. Začelo se je že mnogo prej, 15 let nazaj, ko je Milena podpisala prvo pogodbo s sevniško Kopitarno za izdelovanje čevljarskih „tulkov". „Doma smo imeli ročno prešo, nekaj materiala iz Italije in tako se je začelo. Z našimi izdelki so bili v Sevnici zadovoljni, in ker dober glas seže tudi v deveto vas, smo kmalu začeli sklepati pogodbe tudi z drugimi izdelovalci čevljev. Nakupili smo še nekaj strojev, namenjenih predvsem za izdelovanje „šnol", ki so bile ta čas zelo v modi. Naša domneva je bila točna. Kmalu smo namreč imeli v žepu pogodbe s Pekom, Borovim, zagrebško Astro, Planiko pa tudi novomeško Industrijo obutve. No, in pri teh pogodbah je ostalo še danes. Le da iz naše delavnice v Ponikvah prihajajo še razne druge drobnjarije, za čevljarje seveda še kako pomembne." Milena je hitro in dobro sklepala. Pustila je službo in se povsem posvetila domači obrti. Stare stroje so zamenjali novi, razmišljalo se je o povečanju obsega dela. Takrat pa je kot strela iz jasnega prišla ponudba celjske Zlatarne, naj bi Oblako- vi izdelali komplete značk za olimpijske igre v Montrealu. ,,Zavreči tako ponudbo bi bil nesmisel, kajti že predtem sem potihem računala na izdelovanje značk pri nas. Pogodba je bila hitro sklenjena, nakupili smo nekaj strojev, seveda iz tujine, ker jih pri nas nimajo. S kvaliteto montrealskih značk so bili v Celju izredno zadovoljni, verejet-no pa tudi drugod, kajti po tem so začele ponudbe in povpraševanja kar deževati. Značke so bile čedalje bolj v modi. Pogodb s čevljarji seveda nismo zavrgli, nasprotno, zavedati se je treba, da bo to silno navdušenje za značke lepega dne splahnelo, misliti pa je treba tudi na tiste dni." Tako so iz Oblakove delavnice prihajale dan za dnem nove značke. Temu pa je sledil telefonski Sin em Tednu ioooo ZNAČK ' nobene strokovnosti ni treba za ugoto-so značke danes pravi modni hit. Z malo ‘Jivosti in seveda trgovske žilice pa se lahko dobro vnovči in izboljša družinski prora-Zgodba Milene Oblak iz Ponikev pri Trebnjem je prav zaradi njenega ostrega posluha do „muh" našega vsakdanjega življenja nenavadna in za marsikoga poučna. Za uvod le še, da je njeno glavno opravilo zadnje mesece izdelovanje značk z likom Mate Parlova. našli strelivo, so sovražniki lokal zaprli, Pera pa odgnali v internacijo na Avstrijsko. To je bilo leta 1943. Viktor Avbelj-Rudi, ki je bil od decembra 1941 do septembra naslednjega leta sekretar okrožnega komiteja KPJ Novo mesto, je pred leti v neki zasebni listini zapisal: ,,Med tiste hiše in tiste družine, ki so bile v celoti naše, kjer so bili vsi člani na en ali drug način naši sodelavci in kjer so bili njihovi prostori stalno na razpolago za naše potrebe, spada odločno hiša in družina Perovih . .. Kar se tiče sestankov v Perovi hiši, lahko rečem, da so bili vsakodnevni, v različnem obsegu in z različnim namenom. Važnejše kot to pa se mi zdi aktivno sodelovanje te družine, od gospodarja Pera, ki je poleg drugega iz mesta ali pa obratno vozil za nas razni material, do otrok, ki so ustno prenašali obvestila oz. naročila. Važno je bilo, da so se prav pri Perovih oglašali naši tovariši, ki so skozi Novo mesto potovali na politično delo na Štajersko (npr. Kraigher, Janhuba, Kveder itd.). Nič manj važno ni, da so pri njih lahko prenočevali ali pa stanovali naši aktivisti in ilegalci. To, kar navajam, ne more v celem opisati, kaj je za našo organizacijsko-poli-tično delo pomenila ta postojanka — Perova hiša in člani družine." Z navedenim in dejstvom, da sta za osvoboditev padla dva člana Perove družine, je podoba o vlogi Perove gostilne in družine med NOB najbrž dovolj popolna in prepričljiva. Po vrnitvi iz internacije je Per gostilno precej odprl, zaradi miselnosti, ki je ne kaže pogrevati, pa so bila vrata gostilne nekaj časa zparta. Že desetletja je Perova gostilna spet pojem za pravo domačo gostilno. Per je kljuboval tudi tedaj, ko so drugi obupali. Ni klonil ne pred davki ne pred poleni vseh vrst, ki so mu jih metali pod noge. Nekaj zemlje je šlo kar tako, nekaj jo je prodal, do pred nekaj let je imel le konja, čeprav je moral zanj krmo kupovati. „Trta je že stara, zato ne rodi več kot nekdaj, a dobrega vina vseeno ne zmanjka. Sob in domače hrane pa v gostilni ni že od vojne naprej," pravi Per, ki kljub častitljivim dvainosemdesetim letom še zmeraj kaj postori v gostilni. ..Nikoli še nisem pomislil, da bi jo dokončno zaprl. Svojčas sem jo imel zaradi kruha, zdaj pa mi je v veliko veselje. Tudi ko je bilo najtežje, nisem odiral ljudi. Celo pravili so, da ne znam računati. In zadovoljen sem, če gostom lahko ponudim dobro kapljico." „Danes ni hudo živeti," ga dopolni hči Mica (Šalijeva), ki je dolga leta pomagala v gostilni in vodila knjigovodske posle. ..Poglejte v smetnjake! Skoraj novih čevljev v njih ni težko najti, da o kruhu ne govorim." In nadaljuje: „Čeprav svobodni, so bili po vojni tudi temni časi. Ljudje niso živeli v obilju, toda poveseliti so se znali. V gostilni smo pripravljali silvestrovanja, pustna veseljačenja, celo domačega harmonikarja smo imeli. Lokal je bil vsak večer poln do polnoči. Takrat še ni bilo televizije, finih lokalov; ljudje so prihajali, da so se sprostili ob pogovorih. Prijetno vzdušje jim je gostilna vselej nudila. In jim ga še danes. K nam prihajajo starejši ljudje, ki nimajo radi hrupnih lokalov, ki jih odbija hladna sodobnost. Radi imajo nepotvorjenost, domačnost, vzduh minulih časov, ki veje iz lesenega šanka, okornih miz in stolov, okajenih sten in stropov. Da je le lokal čist. In naš je, tega ne more nihče zanikati. Stranišč pa še v tako luksuznih hotelih ne čistijo po vsaki uporabi. Osnovne kulture naj se ljudje naučijo drugje." To je le skop prikaz drugačnosti Perove gostilne, tiste drugačnosti, ki jo lahko ponazori „ven moleča roka". Lokalov brez „roke" pa je toliko, toliko . . . DRAGO RUSTJA poziv iz Pulja. Bilo je to lani. Prošnja in ponudba, da bi Oblakovi izdelovali značke za Mateja Parlova. „Prav nič nisem oklevala. Takoj sem sedla v avto in odpotovala v Pulj. Razgovori s menežer-jem Parlova Kramaršičem in očetom so obrodili sadove. Kmalu zatem je bila podpisana pogodba z Zadružno štampo iz Pulja, preko katere gredo naše značke v prodajo. Izdelali smo že sedem serij značk Parlova in tudi obesek. Skupaj je bilo doslej narejenih preko 1.500 kosov, toda sedaj, ko je Mate svetovni profesionalni prvak, povpraševanje hitro raste. Zaenkrat smo zahtevam še kos, toda bojim se, kako bo letos v Beogradu, ko bo Parlov boksal s Contehom. Iz Matinega štaba nam že sedaj javljajo, da si bo dvoboj na stadionu v Beogradu ogledalo preko 100.000 obiskovalcev, vsak pa bo verjetno hotel tudi kakšno značko." Mileno je Mate pred kratkim obiskal v Ljubljani, ko je na ekonomski fakulteti delal izpit. Pokazala mu je najnovejšo serijo značk, med katero pa je bil tudi njegov lik na temni podlagi. Baje je Parlov zahteval uničenje te značke, ker bi bil na njej, tako pravi sam, preveč podoben Clayu. Sicer pa Milena pravi, da so tako Mate, kot ljudje okoli njega zadovoljni z njenim delom. „Za te značke smo osnutek že dobili narejen iz Pulja, za vse ostale pa je celoten postopek v naših rokah. Imamo svojega oblikovalca, pogodbo z galvanom, stroj, takšnega nima še nihče pri nas, in, seveda, zadovoljne odjemalce. Čas za izdelavo ene značke od idejnega osnutka pa do končnega izdelka je različen; naj povem le, da v enem tednu lahko naredimo tudi po 10.000 značk. Zgodba, kakršne se ne bi nihče sramoval. Za Mileno je doslej šlo vse kot po maslu. Misli in tuhta pa že za vnaprej. Kakšnega značaja neki bo modna muha, ki bo zamenjala značke? Bo ponovno zmagal Milenin posluh za poslovnost? BOJAN BUDJA 27 DOLENJSKI LIST DO SIBIRIJE IN NAZAJ Jože lljaž je edini še živeči soustanovitelj Vinarske in sadjarske zadruge na Bizeljskem. Ta je ob ustanovitvi leta 1936 štela štirideset članov, samih vinogradnikov. Jožeta lljaža so izvolili za načelnika, Gustava Pečnika pa za podnačelnika. Zadruga je bila v tistem kriznem obdobju edini up za obstoj kmetij. Bizeljanci so bili vsi po vrsti zadolženi in mnogi se niso mogli izogniti propadu. Nič koliko kmetij je šlo po zlu na javni dražbi. Vino ni šlo v denar. Kdor ga je hotel prodati, je moral pristati na vsako ceno. Kmetje so tedaj preživljali hude čase. Razni mešetarji so jih odira- li, pa si niso mogli pomagati. Na njihov račun so si kovali denar in od njihovih žuljev so živeli tudi gostilničarji. S purani in odojki so si jih pridobivali za kupce in tako drveli v pogubo. Oprijeli so se misli na zadrugo, saj bi povezani lahko več iztržili in se otresli nezaželenih posrednikov. Vinarska zadruga je hitro postala jedro napredno mislečih Bizeljancev in je skrbela tudi za .strokovno izpopolnjevanje vinogradnikov. Žal ji ni bilo usojeno dolgo življenje: pretrgala ga je okupacija 1941. Še tisto jesen so prebivalstvo izselili. Po štirih letih izgnanstva so se ljudje vrnili na zapuščene domačije in se lotili dela v neobdelanih vinogradih. Kmalu so spet ustanovili Vinarsko zadrugo in si postavili še zadružni dom. Pozneje so bili Bizeljanci včlanjeni v Kmetijsko zadrugo in so se zavzeto lotili obnove vinogradov, leta 1973 pa se je zadruga priključila Slovinu. ,,Bizeljanci žalujemo zanjo," je pripovedoval Jože lljaž. ,,Nič ne rečem, saj obnova zares dobro napreduje, toda kraj je veliko izgubil. Zadruga nas je družila na vsakem koraku. Z njeno pomočjo smo podpirali razvoj in namenjali denar za skupne potrebe, za zadružni dom, za poti, mostove in podobno. Zdaj ureja te stvari krajevna skupnost, mi pa pogrešamo tisto povezanost, ki nas je družila v hudem in dobrem. Zadruga je bila otrok naše krize, naše upanje. Ko smo jo ustanavljali, smo prispevali zanjo velike deleže, po 500 dinarjev na člana, za to vsoto pa si tedaj že lahko kupil slabo kravo. Tudi takoj po osvoboditvi smo se znašli vinogradniki v hudih škripcih. Zadružna misel nam je pomagala iz težav. Tedaj smo imeli kar dve zadrugi, vinarsko in obnovitveno. Z združenimi močmi smo obnovili svoje domove in propadajoča gospodarska poslopja. Skoraj bi bil pozabil povedati, da so nam v obdobjih najhujše krize dajale zaslužek slive. Lupili smo jih in sušili. To delo so opravljale večinoma ženske v času pred trgatvijo. Bistriške slive so bile zelo cenjene. Olupljene in posušene so trgovci izvažali v Anglijo. Z našega območja so jih odkupili tudi po sto vagonov v sezoni. To je bila tradicija, ki pa je zdaj popolnoma izumrla. Za lupljenje ni več ljudi, saj še za drugo primanjkuje delovnih rok. Dandanes bi bilo to tudi predrago." Jože lljaž je kot vsi Bizeljanci zelo navezan na svoj kraj. Veliko sveta je videl in veliko doživel, toda vsakič je bil presrečen, da se je živ in zdrav vrnil domov, med svoje gorice. Prvič je šel z doma 1915, ko so ga poklicali k vojakom. Julija so ga že poslali v Galicijo na fronto. Oktobra so ga ujeli Rusi in kot ujetnika ga je pot vodila skozi Kijev in Moskvo v Kazan. Od tam so ga z drugimi ujetnik] vred poslali v Sibirijo. Vozili so se z vlakom. Štirinajst dolgih dni so prebili na poti. Ko so prišli na cilj, so jih zaposlili pri železnici: nalagali in praznili so vagone. Iz dneva v dan je postajalo bolj mrzlo. Bližala se je zima, kakršne še niso doživeli. Burja je vrtinčila sneg in temperatura se je spustila globoko pod ničlo, do 32 stopinj. Prenehali so delati in v barakah čakali na nadaljnjo usodo. Na oknih se je nabral za prst debel led. Potem je prišel ukaz za vrnitev. Naložili so jih spet na vlak. V živinskih vagonih, ki so bili znotraj obdani s klopmi, je bila na sredini železna peč, v katero so vse dni pridno nalagali drva. Dva dolga tedna so potovali skozi neizprosno sibirsko zimo, čez Ural in nato vse bliže krajem, od koder so začeli pot na konec sveta. Ustavili so se v Saratovu. Odredili so jim delo v tovarni ob Volgi in v bližnjem rudniku fosforita, čigar lastnik je bil baron Maslinikov. Jože lljaž je postal njegov sadjar in vrtnar. Posadil mu je plantažo sadnega drevja, skrbel za vrt in sadovnjake okoli graščine. Vsakih štirinajst dni je dobival za to delo po petnajst rubljev plače, dokler ni februarja 1917 prvič vzkipela revolucija. Baron je pobegnil, sadjar lljaž pa je tudi zapustil njegovo posestvo. Šel je na vas med kmete, ki so vneto razpravljali o vsem kar se je _ dogajalo in burilo duhove. To so bili zelo nemir] časi. Jože llijaž se je vnel za nove obetajoče idej' in tako na strani zatiranih dočakal oktober in* njim drugo revolucijo. Ko so maja 1919 zbiral med ujetniki pripadnike Rdeče garde, je prosto voljno vstopil vanjo. Po končani revoluciji bi b' lahko ostal v Rusiji. Dobil bi državljanstvo zemljo, toda njega je vleklo nazaj domov. Kako hitro se mu je ponudila priložnost, je vzel p° pod noge, se vozil z vlakom, hodil peš in januar] 1919 je bil že doma med svojimi ves prežet5 idejami boljševizma in niti malo navdušen n«( kraljevino Jugoslavijo. Tega tudi med potf domov na dunajski ambasadi ni zamolčal, pa 51 mu odgovorili, da za republiko nismo zreli. Drugič je moral Jože lljaž po svetu 1941, W so deželo zasedli Nemci, prebivalce pa pošiljali' taborišča širom po Evropi. Večino izgnanstva j1 lljaž preživel v Metzu, kjer je delal v veliki vinsk kleti. Navezal je prijateljstvo s Francozi in ost« tam še tudi po 1944. letu, ko bi se bil moral n* nemški ukaz z drugimi vred umakniti s tiste^ ozemlja. Negotovosti ga je rešilo prav prijateljstvi s Francozi. Ostal je med njimi in tam dočak«1 konec vojne. Bil je presrečen, da se je tudi fk štiriletnem izgnanstvu končno lahko vrni domov. Z veliko vnemo se je oprijel dela, kot A njegovi rojaki, da so čimprej zabrisali sledo^ vojnih dni. Bil je srečen, da je vrsto let lahk( kletaril v zadružni kleti. Po svetu roma zdaj sam1 še v spominih, pa še v njih se najraje podaja doživetja brunih revolucijskih časov. JOŽICA TEPPE' J ŽEPNI TRAKTOR IZ TREBNJEGA Domišljiji je vse na voljo: ustvarja in ustvari vse, kar si želi. Pavle Zupančič, deseti otrok v družini Zupančičev s Ponikev pri Trebnjem, je od nekdaj rad zahajal k Temenici in v njenem zavetju razmišljal, kako bo, ko bo velik, naredil kaj posebnega. Vendar takrat še slutil ni, da njegova domišljija ni daleč od resničnosti. Pozabil je sicer na čudovite stroje, otroške želje so zamenjali mladeniški načrti, ki jih je začel Pavle v začetku s pomočjo svojega izkušenega brata Viktorja uresničevati. ,,Ko sem stopil na težko novatorsko pot, sem kmalu ugotovil, da smo pri nas po številu patentov in raznih tehničnih izboljšav," je povedal 38-letni .visokokvalificirani strojni ključavničar, „na predzadnjem mestu v Evropi. Ker so patenti in izboljšave eden od znakov duševne sposobnosti naroda, sem bil sprva nad Jugoslovani razočaran. Kaj kmalu pa sem spoznal, da drugje novatorsko dejavnost precej bolj spoštujejo in tudi nagrajujejo, in marsikaj mi je postalo jasno. Tako sem se odrekel morebitni družbeni pomoči in začel delati. Ob tem sem spoznal, da ljudje ne verjamejo več v izboljšave. Prepričani so, da se težko še kaj popravi, dopolni. Sam menim drugače. Ker je tehnika vse bolj zapletena in za laika težko razumljiva, mnogi menijo, da stagnira. Če pa pomislimo na razvoj, ki je bil v zadnjih letih dosežen na primer pri osvajanju vesolja, postane jasno, da izumiteljski duh tudi pri nas niti malo ne počiva." In Pavle se je svojemu konjičku novatorstvu, ki postaja že njegov ,prvi' kruh, posvetil z vsem srcem. Dolgo časa je razmišljal česa bi se lotil, da bi bilo koristno za množice. V tujih časopisih je bral, da kmetje vse raje kupujejo zelo praktične majhne traktorje. Tudi pri nas jih je moč dobiti, japonske in nemške. Toda za drag denar, če pa stroj odpove, lahko zaradi pomanjkanja rezervnih delov precej časa počiva. In Pavle se je lotil dela. „Bilo je precej skic, načrtov, modelov, slabe volje, smeha in dela, ki je nemalokrat segalo globoko v noč. Tri leta sem se ukvarjal s prvim jugoslovanskim malim traktorjem. Na ,pomoč' sem poklical Tomos pa Zastavo in kmalu je bil traktor v grobem narejen. Ko je stal v moji delavnici, je bil sprva smešen, nekam neokreten, a po mesecih izpopolnjevanja, spreminjanja je postajal lepši. Delal sem povsem sam in čutil, da mi bo uspelo." Ko je pokazal svoj žepni traktor Tomosovim inženirjem, se nad preprostostjo in uporabnostjo niso mogli načuditi. Minior, tako je namreč Zupančičevemu ,otroku' ime, je izredno praktičen stroj. Je poceni (okoli 20.000 din), zelo lahak (180 kg), na terenu stabilen in ima veliko delovno moč. Uporabljajo ga lahko mali kmetje, vrtičkarji, vinogradniki, sadjarji, prav pride pri komunalnih delih, na travnatih igriščih, za notranji transport, lahko pa ga imajo, predvsem na gradbiščih, za pogonski motor, cirkularko itd. Minior ima Tomosov motor (14 TLS), 49 ccm, 4,2 konjske moči, zračno hlajenje, v eni uri pa porabi od 0,8 do 1,5 I goriva. Tudi menjalnik je Tomosov in ima pet brzin. Minimalna hitrost je 1 km na uro, največja pa 12 km na uro. Diferencial je prispevala Zastava 750, traktor pa lahko vozi v petih brzinah naprej ali pa nazaj, kakor se zahoče lastniku. In kako je z zavorami? Spoznali jih bodo lastniki ,fičkov'. Iz sedaj najvažnejše: minitraktor ima lahko na desetine priključkov. „Kmalu sem se povezal," je nadaljeval Zupan- čič, „z makedonsko ,Mašinsko industrijo Min°f iz Vinice. Povabili so me v tovarno in z njihovih1, delavci smo naredili trideset traktorjev, ki so i' kmetje takoj pokupili. Če se ne motim, je & voljo samo še en traktor, in sicer v prodajalo1 Mirni peči. Prvi lastniki so z mojim delom zad°, voljni, upam pa, da bodo Makedonci v svol. tovarni kmalu začeli delati traktorje, zakaj P] kmetih so se priljubili in povprašujejo po nji^ Po tem uspehu Pavle ni prekrižal rok. Delali naprej in sedaj že ponuja nov, ravno tako prajd1 čen proizvod: mizarski stroj. Od starih se razlik]! je predvsem po tem, da je neprimerno la«! manjši in zato primeren za prenašanje. OmogoS pet operacij: poravnavanje, reze na debelino 0 cm), ima cirkular, rezkar, vrtalno napravo ' omogoča različne širine. Pri njem se je oglasil * prenekateri mizar in njegov izdelek pohvalil« P tudi naročil. In za naprej? Na vprašanje Pavle takoj od9° vori: „Minior se je izkazal, razmišljam o njef^ vem večjem bratu." Izumiteljski duh pač nik° ne miruje. J JANEZPEZE^ HISA IZTIRJENIH MLADOSTI Sredi gosto naseljenega dela Ljubljane, v Novih Jaršah, je med ličnimi enodružinskimi hišami in novimi bloki moderen vrtec, zraven pa poslopje kot večja nova šola. To tudi je, vendar šola za življenje. Krog stavbe grmički, s kamni tlakovane stezice. Med zelenjem je večji prostor, na katerem sta se v januarskem snegu dva fantička epala, tretji pa je s smučmi na nogah cepetal kar v niso. To je Prehodni mladinski dom Nove Jarše, asa najsodobnejše slovenska ustanova, v kateri imajo nekaj čez 70 gojencev. Otroci od 7. do 18. et?astarosti- ki so tako iztirili, da ni pomagal amhT vz9°*n' Prijem doma ne tako imenovano bulantno obravnavanje, pridejo sem, da jih tri esece proučujejo, opazujejo in spoznavajo, nato rofttr°l<0vn*a*<' zan)e Predlagajo najustreznejšo Jev za nadaljnjo pot v življenje. živi' zavoc* me je privedla želja, da bi opisala i . *®nlsko zgodbo mladega dekleta, ki je izosta-s ° 12 srednje šole, begalo in se potikalo naokrog anti. Končno je zabredla tako daleč da je Hal v.3 V zavoc*- Direktor in psiholog Selver prj.ric ter socialna delavka Erna Grušovnik sta me Pren v° spreie*a< v večurnem pogovoru pa sta me skim*- da *e 'Ovajanje usode posameznika iz pine več kot 70 otrok škodljivo, ker utegne usit! vse napore, ki so jih doslej vložili v Prevzgojo dekleta. vzb rtreSliivo z9oc*bo °tem dekletu bi gotovo bra ' ^ustva bralcev, morda jim izvabili pri nimai^6*0 solze na oči, odgovornosti pa pri tem dali P°bene. Na zunaj bi vode mirno tekle žalo Pr' nas pa’ ^rav vs' na^' 9°Jenci if^ajo enako Z9od$hne pa ^ Pretresljive življenjske njim Obravnavati javno samo enega med sta reki*3' neprav'^n0- nas 50 vs' enaki." IVDI ne GOvORIMO — Kdo je kriv, da ta ali oni otrok zaide na *ranpota? g ',0 krivdi mi sploh ne govorimo in nočemo 1^. 0riti, ker za nas ni važna. Kdo je na primer v' da ima nekdo infarkt, drug ga nima? Kdo je cje|V' da nismo vsi enako sposobni in uspešni pri ot u- ^re za sp*et ve^ okoliščin. Isto se dogaja z otru' **’ Prihajajo k nam. Mi jih smatramo za $tj ?.e ali doraščajočo mladino, ki se je znašla v *’• Naša naloga je samo pomagati." tat' *^akšne so te življenjske stiske? Ali gre za h,- e> za otroke iz neurejenih družin, za prezgo-aa< zrela dekleta? tak’^re za otroke, ki so iz raznih vzrokov postali qi °. neobvladljivi, da jim vzgoja v njihovem °'iu ni bila kos. Sem pridejo, če so odpovedale že vse druge oblike strokovnega dela z njimi. So tatiči, so begavci, so vlomilci v avtomobile. Pri nas ne objokujemo njihove žalostne usode, pač pa se jim skušamo približati in jim pomagati kot vedenjsko motenim osebam." — Za starše mora biti vedenjsko neobvladljiv otrok hud udarec. Kako ga sprejemajo? „Žal imamo še precej opraviti z zastarelo miselnostjo, zaradi katere je veliko težav. Starši laže prenašajo otroka, ki ima recimo tumor na možganih, raka ali jetiko. Več so pripravljeni narediti zanj, kot pa za otroka z vedenjskimi težavami. Po svoje poskušajo vzgajati zlepa, zgrda, potem nekateri obupajo in se zaradi sramote otroku celo odrečejo. OBČUTEK VARNOSTI IN ZAUPANJA To je hud.a napaka! Vedenjsko moten otrok potrebuje predvsem občutek varnosti, zaupanja, šele potem se njegova notranjost odpre in je dovzeten za vzgojo. Nekaterim staršem se pač ne posreči poiskati in uveljaviti prave vzgoje. Nikjer ni rečeno, da mora biti vsak dober vzgojitelj. Tudi vsakdo med nami ni dober športnik, pevec ali umetnik. Ne smemo pa misliti, da je vzgoja nekaj, kar je vsem prirojeno in da lahko vsak na tem področju uspe. Dolžiti samo starše za vedenjske motnje naših otrok bi bilo krivično." - Če so, kot pravite, odpovedale vse druge oblike strokovnega dela z vašimi gojenci — kako jih vi obravnavate? Kako vam to uspe? „Samo na način, ki ga posamezen otrok sprejme. Imamo strokovnjake, ki poiščejo tak način. Za enega je tak, za drugega drugačen. Najprej mora vedenjsko moteni otrok sprejeti vzgojitelja, psihologa, socialnega delavca — skratka strokovnjaka, ki se mu skuša približati in mu pomagati. Šele ko je ta stik vzpostavljen, je otrok pripravljen sprejeti to, kar mu strokovnjak ponuja - pomoč. Ogromno naporov je potrebnih tako s čustvene, kot s strokovne plati, da to lahko dosežemo. Največ, kar otroku lahko damo, je občutek varnosti in zaupanja. Če tega dobi, je z njim lahko delati dalje." — Pri vas ni nikjer nobene ograje, nobenega zidu, igrajo se prosto. Mar od tod ne pobegnejo, če so prej venomer bežali? „Kateri tudi uide. Nikoli pa ne bo otrok ušel ne od doma in ne iz našega zavoda, če mu ni všeč hrana ali zavoljo podobnih vzrokov. Uhajajo le tisti, ki menijo, da v novem okolju niso sprejeti, da niso zaželeni, skratka, da nimajo občutka varnosti." - Med gojenci so taki, ki so vlamljnli v fivte, ki se radi tepejo in kaj ukradejo, če je le priložnost. Kako v vašem zavodu kaznujete take prestopke? NI TRDE ALI MEHKE VZGOJE „Kazen, kakršno pojmujemo laično kot staro in preizkušeno vzgojno sredstvo, v zavodu, kot je naš, sploh ne pride v poštev. Če bi na primer fantiča, ki je nalašč razbil šipo, kaznovali s tem, da ne bi smel teden dni gledati televizije, bi imeli drugi dan razbite vse televizorje. Mi „razbijalca šip" skušamo pripeljati do tega, da sam uvidi svojo napako in da je dobro samo to, kar mu svetujemo mi. Potem začne opuščati stare navade in pridobivati nove. Pri nas ni ne trde ne mehke vzgoje, marveč je ena sama: prava vzgoja." — Delo s takimi otroki mora biti za ljudi z železnimi živci. Pa se ne zgodi, da komu živci popustijo in kakšnega oklofuta, kot bi doma svojega otroka? r,Tudi to se je že zgodilo. Gledano s človeške platit je to opravičljivo, s strokovne pa nikakor ne. Če vzgajamo na zaupanju, potem s klofuto to zaupanje podremo. Če otroke tepem, sem zanj surovež, in ne vzgojitelj, ki mu je vredno verjeti." — Verjetno se ne pogovarjate ves dan z gojenci — kakšen je sicer običajni delovnik vaših otrok? Vstajajo ob 6.30. Po umivanju in zajtrku je do 12. ure pouk za šoloobvezne, ostali so v delavnicah. Imamo šiviljsko, politehnično in kovinarsko delavnico. To niso delavnice v pravem smislu, pač pa učilnice, v katerih si gojenci pridobivajo delovne navade. Po kosilu je do 14. ure prosto, popoldne pa so učne ure z vzgojitelji in razni krožki. Po večerji imajo spet čas za razgibavanje in individualne pogovore, potem lahko gledajo televizijo. Gojenci gredo spat ob 21.30." — Kaj naredi vzgojitelj, če kdo mladih predrz-nežev noče sodelovati bodisi v krožku, pri programu, ki ga predvidevate? „Vse je predvideno. Vedno ponudimo več variant programa za proste ure v popoldnevu. Vzgojitelj pa otroke pripelje do tega, da se odločijo ravno za tisti program, ki ga je imel sam v mislih." — Že naziv vaše ustanove — prehodni dom — pove, da se gojenci tu ne zadržujejo dlje časa. Koliko dni prebijejo pri vas in kam gredo potlej? PELJE PREHODNI DOM NA PRAVO POT? „Gojenci so pri nas po tri mesece, potem predlagamo zanje premestitev v ustrezno ustanovo, kjer ostanejo dlje. Zadnji dve leti pa imamo tudi pri nas skupino deklet, ki odhajajo na delo v razne delovne organizacije, po službi pa se vračajo v ustanovo. Brez pomoči pri vzgoji bi verjetno spet kmalu zabredle, tako pa vsak dan nad njimi bdimo in jim pomagamo, da bodo nekega dne zrele za samostojno življenje." — Kakšne vrste zabave nudite gojencem? Verjetno televizija ni vse, kar si mlad človek želi, posebno ne taki, ki so že marsikaj izkusili? „Imajo svoj disco klub, ki ga sami upravljajo, vodijo in tudi pospravljajo. Imajo folklorno skupino in še vrsto drugih možnosti za zabavo na športnem in kulturnem področju." — Kljub temu da gojenci po treh mesecih odhajajo iz vaše ustanove in da nimate več stika z njimi - ali je praksa preteklih let pokazala, da ste na pravi poti? Se vam vaš način vzgoje posreči? ,.Nimamo podatkov, da bi lahko govorili v odstotkih, koliko otrok smo usmerili na pravo pot, pač pa lahko povem, da smo presenečeni, koliko bivših gojencev nam vsako leto pisari in pošilja novoletne čestitke. Na cesti srečam možaka z otrokom, ki me nagovori in pove, da je bil naš gojenec. Urejen in ljubeč očka je videti. Dober šofer v nekem podjetju mi pride redno pred novim letom voščit. Pišejo pa tudi tisti, ki so se raztepli po svetu. Eden bivših gojencev je ušel v tujsko legijo in je pisaril od vsepovsod. Zdaj je menda odličen fotograf v Franciji in dobro ter pošteno živi. Večina gojencev se je znašla v trenutni stiski, ki traja pri nekaterih dlje, pri drugih manj časa. Veliko jih je iz te stiske tudi izšlo. Seveda pa je tudi nekaj takih, ki so nepoboljšljivi povratniki in za družbo tako rekoč izgubljeni ljudje." USODA SEDEMDESETIH OTROK Namesto za eno, sem izvedela za usodo sedemdesetih otrok. Za njihovo življenje in način prevzgoje v zavodu, ki si ga večina ljudi predstavlja kot „arest" v malem. Ravnatelj Hajrič me je peljal tudi po stavbi naokrog. Mimogrede sem srečevala samo prijazne otroške obraze. Sploh jim ne bi prisodil, da so zmožni tega, kar so počeli. „Radi pokažemo naš zavod, radi damo na razpolago vse podatke, ki bi utegnili javnost zanimati, ne dovolimo pa ogleda otrok. To niso posebna biološka ali zoološka skupina, pač pa otroci kot vsi drugi. Ker zaradi raznih kompleksov marsikdo med njimi začne z lumparijami, zato da bi se izkazal, da bi bila pozornost obrnjena samo vanj, bi bilo škodljivo, če bi novinar obiskal samo enega. Takoj bi postal središče pozornosti. Vsi drugi bi se čutili prikrajšane in bi jim spet vzbudili žilico po tem, da bi kakorkoli izstopali. Lahko si predstavljate, kakšne težave bi nam to povzročilo," je rekel direktor. „Nikoli ni prepozno," je z oken ene sosednjih hiš odmevala lepa, znana francoska popevka, meni pa je, ko sem stopala po snežni brozgi, dala nova spoznanja. Nismo vsi rojeni vzgojitelji! Dva otroka nimata enakih nagnjenj in nikjer ni rečeno, da moramo biti vsi po istem kalupu. Tako, kot imamo debele in suhe, bolne in zdrave. Tisoče je nasprotij v naravi, med njimi pa najbolj zamotano bitje: človek. RIA BAČER letošnja pomlad bobela Medtem ko smo bili lani v vrtincu turobnih in zamolklih barv, se nam v pomladi 1978 obeta pravo nasprotje. Moda zapoveduje predvsem svetle, pastelne tone. Absolutno prednost ima bela v odtenkih do peščene pa kot dodatek čokoladno rjava. Nekaj malega je videti modelov tudi v svetlozelenem in sivkastem, tu in tam še v lila. Nova sezona nam prinaša tudi dve liniji: prevladovala bo široka, ohlapna in udobna, v kateri se ženska postava, če je še tako brezhibna ali pa z napako, skrije. Druga je ravna linija, bolj v moškem stilu in bi ji lahko rekli klasična in teka rekoč vselej moderna. Moderni spomladanski plašči ohlapnega kroja bodo imeli majhne ovratnike, široke rokave: kimono, raglan ali poglobljeno rezane pa velike žepe. Ravno krojeni plašči imajo to novo posebnost, da imajo ozko in daljšo fazono, na njih pa tudi žepov ne manjka. Blazerji, ki so se izkazali kot najbolj priljubljeno oblačilo žensk vseh rojstnih letnic, bodo še naprej v čislih, vendar sta možni tudi dve liniji. Klasično krojeni blazerji so podobni moškim suknjičem in so malo daljši, medtem ko so na obzorju krajši blazerji k zelo nabranim in ohlapnim krilom in so v pasu tudi precej stisnjeni. Tudi telovniki in boleri so se še krepko obdržali na novih modnih figurah, prav tako pa šali, rute in pasovi, ki pa so narejeni včasih iz prav smešnih materialov. RIA BAČER bela omela Gre za rastlino, ki je majhen, zimzelen grmiček in živi kot polzajedalka na drevju. Cvete marca in aprila. Drobni cveti so rumenkasto zelene barve, medtem ko so plodovi bele, lepljive jagode. Belo omelo najdemo v krošnjah listavcev, na sadnem drevju, pa tudi na topolih in vrbah. Opaziti jo je zlasti pozimi, ko je drevje golo. Ravno v zimskih mesecih nabiramo mlade vejice omele z listi. Te sušimo na toplem in jih hranimo v suhem prostoru. Malo ljudi ve, da je bela omela zelo učinkovito zdravilno sredstvo za zmanjševanje visokega krvnega pritiska in bolezni, ki iz tega izvirajo. Tako je dobra za bolnike z arteriosklerozo, za tiste, ki imajo okvare na srcu, pa za ženske, ki po porodu dolgo krvave iz maternice. Za zdravilo uporabljamo] čaj, ki ga pripravimo tako: dva ščepa ali 1 žlico omelinihl listov in vršičkov čez noč namakamo v skodelici prekuhane hladne vode. Zjutraj precedimo in pijemo po požirkih. Lahko pa omelo tudi pustimo zavreti v vodi in pustimo, da se ohladi. Paziti pa je treba, da bolnik ne spije na dan več kot dve skodelici nesladkanega omeli nega čaja. svinjski pire vaspiku Jože Jeriček Morda bi radi v obodbju pusta pripravili za goste ali pa za domačo večerjo kaj posebnega, česar še niste nikdar jedli? Za take je Jože Jeriček, šef kuhinje restavracije Pri vodnjaku v Novem mestu pripravil svoj recept. ..Potrebujemo 15 dkg prekajene in kuhane svinine brez masti, (najboljša sta šunka ali šinjek), 15 dkg kuhanega svinjskega ali govejega jezika. Mešamo 10 dkg masla, dodamo nekaj kapljic omake VVorchester (dobite v trgovini), da postane maslo bledo rdeče, potem primešamo dobro sesekljano ali mleto svinjsko meso. Dodamo še 1/4 litra mrzle juhe in 4 žlice raztopljenega aspika ter malo zmlete paprike. Namesto juhe lahko uporabite raztopljeno želatino. Vzamemo model za puding ali skodelico za kompot in nalijemo vanjo malo aspika, da je dno pokrito. Postavimo v hladilnik, da se strdi. Nato nadevamo model z maso *z mesa, jo ponovno prelijemo z aspikom in spet postavimo na hiadno. Preden zvrnemo maso iz modela, pomočimo posodo v toplo vodo. Aspik na krožniku okrasimo z rezinami trdo kuhanih jajc, s hrenom in vejico petršilja." Za tiste, ki ne vedo, kako pripravimo aspik: potrebu- jemo pol litra vode in 3 dkg želatine, ki jo prodajajo v trgovinah. DOLENJSKI LIST OSREČI — Sreča nima množine! Peter Bamm — Sreča je kot obleka po meri. Nesreča je v tem, ker želimo nositi tujo obleko. Karl-Heinz Boe h m — Kaj je sreča, spoznamo šele po poroki. Takrat pa je že prepozno. Peter Se IIer s O ŽENSKAH — Ko mora ženska izbirati med ljubeznijo in bogastvom, praviloma izbere oboje. Marcel Achard — Ko se ženska spotakne, so krivi čevlji, ki jih ji je kupil mož. Louis Bultel — Mnoge ženske zavidajo svojim možem — ker so tako srečno oženjeni. Jean Rigaux O GRADOVI H V OBLAKIH - Ceneje je graditi gradove v oblakih kot vzdrževati jih. Markuš M. Ronner - Psihiater je človek, ki pobira stanarino od ljudi, ki žive v gradovih v oblakih. Danny Kaye - Optimisti grade gradove v oblakih, pesimisti bunkerje. Robert Lembke KARISSOM ŠVEDSKA brez besed MAKS TOBOLJEVIC JUGOSLAVIJA ANM. X4gc»cio*ri»»cs tfilo *€##*§*$ tfci DOLENJSKI LIST plošča himen... Ob številnih spominskih ali Prazničnih slovesnostih so gra-,.°fonske plošče s posnetki lnien, svečanih pesmi ali ža-°st|nk dokaj primerno, pred nriimi slovenostmi pa pogosto an,ian iskano blago, kajti na imenskem trgu so zelo redke. *ko priložnostno veliko plo-c° je pred nedavnim izdala l°,varna gramofonskih plošč He-Pod dirigentsko palico psovana Gobca ter v izvedbi Rižanskega pevskega zbora in °dbe mi|jce so na njej posnet-! Priredb tehle pesmi: Interna-_IOnala, Hej Sloveni, Naprej, j??tava slave, Naša zemlja, D rayljica, Jugoslavija, Zastava Sartije, Postoj, kdor mimo greš, j!yam, Mrtvim herojem, Pra-J11* republike. Himna svobodi, aPojmo slavospev, Bratovska pesem, Zdravica svobodi in e$em o sia^j, |zbor pesmi je l°rei dovolj raznoličen, škoda i®' ^a je hrbtna stran ovitka do-aja prazna, kajti lahko bi jo Miselno zapolnila besedila poetih pesmi. Franciji, njeni agenti pa so delovali celo v Berlinu. Pred vojno je Trepper preživel mladost na Poljskem, zaradi reševanja židovskega nacionalnega vprašanja je odšel v Palestino, od tam pa so ga Angleži pregnali v Francijo. Francoski komunisti so mu omogočili teoretično izpopolnjevanje v Moskvi in pred ustanovitvijo Rdečega orkestra, ki je zadal veliko udarcev nemški vojski, se je vključil v obveščevalno službo Rdeče armade. Po vojni je bil Trepper žrtev stalinističnih čistk, dočakal je prostost in se preselil na Poljsko, kjer pa zaradi židovskega porekla ni imel miru. Odselil se je na Zahod in po dolgih letih napisal pričujoče spomine, ki niso le pričevanje o lastni usodi, temveč tudi o številnih dogajanjih pred zadnjo vojno, med njo in po n[ej. Knjigo je prevedel France Šušteršič, izdala pa založba Borec. priredil pisatelj, ki je v kratki spremni besedi zapisal: ,,Slikanica ne more posredovati vseh tistih problemov, ki jih zajema roman. Prepričan pa sem, da bo vzbudila pri bralcih željo, da bi kasneje prečitali roman kot celoto in si tako dopolnili predstavo o dneh, ko se je v krvavi borbi rojevala naša svoboda." Slikanico „Ukana" je izdala Mladinska knjiga. Ki ii igra" je naslov knji- delo' Je hkrati zgodovinski pri- lQvanja Rdečega orkestra ijenjepis njegovega vodje T repperja. Rdeči bil znamenita in za nadvse neugodna ob-mreža, ki jo je Tre-ustanovil ob začetku dru-Vetovne vojne v Belgiji in Naštejmo: „Ukana", protivojni roman Toneta Svetine, je doživela že precej knjižnih izdaj, prevodov in dramatizacijo, izhajala je kot časopisni podlistek in slikanica, le filmske inačice „Ukane" še ne poznamo. Že večkrat smo slišali, da se pisatelj razburja, če mu kdo omeni, da je to njegovo delo t. i. literarna uspešnica; baje se mu zdi, da ta izraz pomeni omalovažujoče razvrednotenje literarnih posebnosti knjige. Bodi kakor že, dejstva, da se je „Ukana" tako rekoč zarinila pod kožo slovenskega beročega občinstva, ni moč zanikati. Zato je najbrž odveč bojazen, da bi se knjižna izdaja slikanice iz Pionirskega lista prašila na knjižnih policah knjigarn. Za risano plat je poskbel Štefan Planinc, tekst za slikanico pa je V knjigi z naslovom „99 d" (izdala jo je založba Borec) je Vida Tom-Lasičeva opisala razvoj in pomen radiotehnike v slovenskem osvobodilnem boju. Najprej je predstavila delo radijskega sektorja v Ljubljani, oddaje radia OF „Kričač", izdelovanje sprejemnikov, oddajnikov in radijskih postaj ter pošiljanje tehničnega blaga partizanom, tri četrt knjige pa je namenila prikazu partizanske radijske delavnice 99 d, ki je v letih 1943-1945 nastala in delovala v Starih žagah, na Novi gori in v Črmošnjicah. Podrobno, na osnovi arhivskega gradiva (fotografije, tehnične sheme, risbe in drugi dokumenti dopolnjujejo knjigo) in lastnih doživetij (saj je sama delovala v radijski delavnici) je Tom—Lasičeva opisala organiziranost delavnice, opremljenost z orodjem, pre-skrbovanje z materialom, izdelovanje aparatov in podobno. Očrtala je tudi življenje enote 99 d, politično delo, oborožitev, obleko, hrano ipd. Knjigo zaključujejo podrobna poročila o delu in seznamu delavcev v radijskem sektorju in partizanski delavnici. orel in korenine Mladinska knjiga je v zbirki „ Kondor" pred nedavnim izdala izbor devetih odlomkov ali zaključenih poglavij iz sedmih knjig (domala vse so že prevedene v slovenščino) Louisa Adamiča, ameriškega pisatelja slovenskega rodu. Večji del tekstov je življenje-pisne narave in z njimi pisatelj prikazuje življenje slovenskih izseljencev. Izbor (opravila ga je Mira Mihelič, ki je napisala tudi spremno besedo in opombe) zaključujeta odlomek in poglavje iz knjige „Orel in kore- Se malo in velikopotezni založniški posel Državne založbe Slovenije bo uspešno zaključen. Pred kratkim sta namreč izšli že enajsta in dvanajsta knjiga „Zgodovine v slikah". Po ustaljeni vsebinski zasnovi (poglavja ..Zgodovinski pregled", „Kronološki potek", ..Pojasnila in dopolnila") so v pričujočih knjigah obdelana zgodovinska dogajanja v letih od 1454 do 1714, torej od začetkov novega veka do prvih desetletij 18. stoletja, ko se začne uveljavljati klasicizem. Kot v vseh dosedanjih so tudi v tokratnih knjigah podrobno orisane politične, gospodarske in kulturne značilnosti Starega in Novega sveta, Afrike in Azije, besedilo pa izčrpno dopolnjuje slikovno gradivo. Po izvirni nemški izdaji pripravljajo slovensko profesorja Branko Božič in Tomaž Weber ter prevajalec Stanko Jarc. tOVIS MMMti OREL IN MINE nine", ki je zaradi nasilne smrti (1951) pisatelj ni mogel več do konca pripraviti za tisk. To je knjiga, s katero je L. Adamič izpovedal vero v novo Jugoslavijo in izrazil prepričanje, da se je rešila korenin, ki so jo vezale na preteklost, ter vpliva zahodne in vzhodne velesile. Drugi del knjige (,,Velika laž"), s katerim je pisatelj izrazil razočaranje nad Ameriko, ki je ogoljufala milijone ljudi, leži še zmeraj nenatisnjen v zapuščini. SCHLIEMANN Že trideset let pokojni nemški književnik Emil Ludvvig je večji del literarnih moči namenil preučevanju življenj mož, ki so neizbrisljivo zapisani na tej ali oni plati zgodovine človeštva. Na začetku sedemdesetih let je založba Obzorja izdala v zbirki „Veliki možje" Lud-vvigovi življenjepisni knjigi o Napoleonu in Freudu, pred kratkim pa (v prevodu Franca PESNIKOVI ZAMISLI H)t v ..Zbrana dela pesnikov in pisa- s' je litaratura Otona a??ku izhajanja zbirke. V <>1 utrla že desetletje n].956-1959 so izšle prve hi'^e. Poezije, izdajo zbra-r fJJ}' in prevodov poezije k,juCi|a četrta knjiga ' tri leta kasneje je peta Prinesla Župančičeve 2a otroke, v šesti knjigi Pa je zbrana njegova Zdaj je v tisku i'9a, v kateri bo obja- vljena Župančičeva proza in še kaj. Zbranega Župančiča torej še ni in ga najbrž še zlepa ne bo, zato je tolikanj večje pozornosti vredna knjiga, ki jo je v počastitev stoletnice pesnikovega rojstva izdala Državna založba Slovenije. Gre za „Mlada pota", knjigo, ki ima dokaj nenavadno zgodbo. „Mlada pota", izbor sto enajstih pesmi (iz zbirk „Čaša opojnosti", „Čez plan" in ..Samogovori", tri so bile prvič natisnjene, devet pa jih je bilo že prej objavljenih v revijah), je Župančič prvič izdal leta 1920 pri ljubljanski založbi Omladi-na, ki jo je vodil Ivan Zorman. Kot pri antologijah sploh je tudi pri Župančičevih „Mladih potih" zelo zanimiva ureditev knjige, saj združuje vrednote, ki ji ohranjajo trajno vrednost. Pokojni Dušan Pirjevec je v opombah k drugi knjigi Župančičevega ..Zbranega dela" zapisal: ..Ureditev knjige ... ne temelji samo na estetski oceni mladostne poezije, marveč je izraz globljih, pomembnejših in zelo važnih silnic ... Kompozicija .Mladih potov' je svojevrstna pesniška izpoved. Z razporeditvijo pesmi, s posameznimi cikli, njihovimi naslovi, njihovim notranjim ustrojem in njihovim zaporedjem je pesnik opisal pot mladega človeka do zrelosti in lahko bi rekli, da je ta kompozicija kakor obširna pesnitev o mladem človeku in njegovem prizadevanju za jasne nazore in trdna merila." Četudi izdaja vse do leta 1929 ni bila razprodana, je Župančič na Zormanovo pobudo pripravil besedilo za razširjen ponatis ..Mladih potov". Dodal je le dve pesmi, ilustracije pa so bile delo Gvidona Birolle. Knjigo je leta 1921 natisnila takratna Zvezna tiskarna v Celju; tisk je bil opravljen nadvse malomarno, nepopravljivih napak (zamešane pesmi, napačni naglasi in ločila, izpuščene besede in celo verzi) je bilo toliko, da pesnik ni dovolil, da bi knjiga prišla na knjižni trg. Zato se je do danes ohranilo zelo malo izvodov te edine ilustrirane izdaje Župančičevih pesmi (če ne štejemo izdaj pesmi za otroke). Tokratna izdaja (pripravil jo je Bogomil Gerlanc in ji dodal kratko spremno besedo; jezikovno redakcijo verzov je opravil Janez Logar) ..Mladih potov" iz leta 1921 strogo upošteva pesnikovo zamisel o vsebinski in oblikovni podobi knjige, saj kolikor mogoče sledi tudi prvotn o načrtovani grafični opremi (kajpak brez tiskarniških spodrsljajev). Skratka, gre tako rekoč za bibliofilsko izdajo „Mladih potov", knjige, v kateri so zbrane domala vse najboljše pesmi poeta, ki je bil rojen v krajini onstran Gorjancev. D. R. Šrimpfa) še knjigo o Schliema-nnu, nemškem pustolovskem čudaku iz prejšnjega stoletja, ki je obvladal osemnajst jezikov in se veliko ukvarjal z arheološkimi izkopavanji ostankov homerskih časov v Mali Aziji in Grčiji. Vse do pred sto in še nekaj let ni skoraj nihče verjel v resničnost ozadja Homerjevih pesnitev. Schliemann je verjel in na posmehovanje odgovoril z odkritjem Troje, ..genialnemu ljubitelju" antične davnine pa je uspelo tudi ..dvigniti mikenske zaklade, odkriti palačo v Tirintu in z vsem tem razsvetliti predhomersko temo in homer- sko poltemo" (Ludvvig v predgovoru). Iz ogromnega gradiva (Schliemann je 1881 napisal lasten življenjepis, v zapuščini pa je ostalo nad sto petdeset zvezkov zapiskov in blizu dvajset tisoč kosov drugih papirjev) je Ludvvig izluščil najzanimivejše in pričujoča knjiga je popolna podoba duhovnih razsežnosti in dejanj genialnega Schliemanna. zgodovina filozofije V zbirki ..Filozofska knjižnica" je pri Slovenski matici izšel prvi del tretje knjige ..Zgodo-vine filozofije" Karla Vorlaen-derja. Velik pomen te knjižne izdaje dokazuje to, da je založba že morala izdati ponatis prve (pripravlja pa tudi ponatis druge) knjige. V pričujoči knjigi (po deveti, temeljito predelani nemški izdaji jo je prevedel Slavoj Žižek) je zajeta zgodovina filozofije v prvi polovici 19. stol. V središču obravnave je nemški klasični idealizem (Fichte, Schelling, Hegel, Schopenhauer), obdelani pa so tudi vzporedni filozofski tokovi v Franciji (Proudhon, Saint—Simon, Comte) in v Veliki Britaniji (Ovven, Ricardo, Stuart Mili). Ob posameznih poglavjih je navedena literatura, po kateri je moč proučevati obravnavane teme. prebrali smo SNEGOVIEDENA Alojz Rebula, ob Borisu Pahorju gotovo najbolj znano ime sodobnega tržaškega slovstvenega dogajanja (njegov znameniti roman „V Sibilinem vetru" je izšel pred desetimi leti), je pri založbi Lipa izdal • knjigo „Šnegovi Edena''. Njen podnaslov („novele") nakazuje čisto določeno zvrst proze, ko pa prsti obračajo prebrane liste, postaja čedalje bolj očitno, da je podnaslov tako rekoč odveč in mestoma celo neustrezen. Kajti: Rebulovo knjigo uvaja besedilo „Ob babilonski reki" (s pripisom „kratek roman"). Gre za življenjepisno obarvano razčlenjevanje lastne pisateljske narave in ustvarjanja, v sklop tega sodi tudi razmerje med pisateljem in njegovo ženo, ob omenjenem pa je nenehno prisotno soočanje Rebulovega literarnega dela z usodo slovenske narodne biti. Tri četrt knjige zapolnjujejo besedila, ki so uvrščena pod dva glavna naslova. Pet zapisov, ki jih uvaja „Ob uri najkrajših senc", se motivno razteza od biblijskega izročila prek spogledovanja z antiko do skrajno osebnih vtisov o dandanašnjem svetu. Zaključnih sedem besedil pod skupnim naslovom ..Slovenske ekloge" predstavlja opis pisateljevega domala himničnega odnosa do naravnih lepot, izjemnosti in podobnih značilnosti slovenske zemlje in ljudi. Tudi ta Rebulov literarni splet, katerega posamezne enote so prej črtice ko novele, je prežet z različno motiviko in v njem se skrivnostnost in sanjskost prepletata s stvarnostjo. V bistvu neliterarno je sklepno besedilo z naslovom ..Slovenski roman". Gre za skop razmislek o slovenskem pripovedništvu (s posebnim ozirom na roman) od nekdanjih časov do zdajšnjosti, ko pod pisateljskimi peresi pogosto nastajajo skoraj neumljivi umotvori, četudi je dovolj oprijemljivih vsebinskih in oblikovnih razsežnosti. Rebula kajpak ne tipa za takšnimi razsežnostmi, ampak jih zgolj nakazuje, pri tem pa se postavlja na raven, denimo, levstikovske načrtnosti. D. R. PREDCTflVUAmO Vflffl jfigc j*, j*Vn> ČAS ^%\ NEKE VMS/ * ^^>»iLWFSif t*'* • Tiim pri tisti hiši je bilo toliko otrok, da se vscl niti ne spominjam. Bila je vojna. Ko so bombardirali vas, smo bili stisnjeni pod napušč raz; ajanih vežnih stopnic, nad nami pa so ropotali aeroplanske strojnice. Krogle so poskakovale po ofieki in opeka se je v drobnih zrnih rušila na na Jpominjam se tudi Žnidarjeve tete, kako je molila rožni venec, molitev pa so trgali prestrašeni kriki otrok. Pobegnili smo ven na vodnjak, med lilije, v tistem vročem in nevarnem poletju. Vs:; voda je izpuhtela iz vseh luž in iz vodnjaka, in ko je začel goreti hlev, ni pomagalo nič. Vode ni bilo niti za žejo. Žnidarjeva Pepca je pozneje, mnogo let po svobodi, še zmerom z očetom kopala češmin, da je bilo za sladkor in sol. Tudi drugi dve hčeri, Fani in Micka, sta pomagali. Sinovi pa so hodili v kamnolom. V tisti zapuščeni kamnolom v Pogance in na Barončen hrib, ki so ga takoj po vojni načeli ujeti Nemci. Tisti kamnolom pod razbitim poganškim gradom je bil svetla točka, čeprav je bilo potrebno voziti v lesenih samokolnicah z železnim obročem na lesenih kolesih visoko po lesenem odru ostro in strašno težko kamenje v žrelo drobilca. Toda kljub temu se je nabralo tam veliko Podgorcev. V časopisni papir so zvijali doma pridelan tobak in le redki so kadili pravo tovarniško dravo. No, mi, ki smo bili še otroci, smo šli kdaj pa kdaj skoz dolgi samotni gozd mimo vojašnice in kamnoloma v mesto. Gledali smo stražarje, še raje pa drobilec in poskakujoči dizel, iz katerega je po malem curljala voda. Čudili smo se moči tistih fantov, ki so premetavali kamenje, in si na tihem želeli, da bi bili nekoč močnejši od njih, da bi podrli hrib in tisto grajsko obzidje. Da bi bilo potem vse skupaj en sam ogromen kup gramoza za ceste in za tovornjake. In na tihem smo si želeli, da bi postali šoferji. Žnidarjev Ivan je neko jutro pobegnil s kmetije, na katero ga je namenil oče, in pritekel ves zasopljen v kamnolom. Postal je odličen delavec, toda kmalu je pobegnil čez mejo. Čas pa je divjal naprej. Mnogo let pozneje so asfaltirali cesto čez Gorjance. Žnidarjeva Pepca se je omožila. Rodili so se novi ljudje. Mavsarjev Johan je kupil traktor. Škedljevi otroci so šli v šole. Iz Anglije je prišel stari Jeriša, in vsi tisti fantje, ki so včasih tako lepo prepevali na vasi, so se razšli na vse konce sveta. Tudi Žnidarjevi Pepci ni bilo več potrebno nositi oprtanega Žaklja k Jeričku ali k Francetu. Usedli so se na voz in krava ali kakšen junček so velkli proti Novi gori in dol po cesti vreče žita in še kakšen meter grčavih drv. V jeseni tudi zeljnate glave in krompir. Pepca se je omožila in debele svinje so spet prihajale iz njenega svinjaka. Zrasli so voli in pozneje so kupili še prama, da ga je veselje gledati. Tudi od vojne in požarov uničeno poslopje so obnovili. Kotarjev Ivan pa je odprl gostilno na Ruperč vrhu. Stari Kotar še zmerom hodi z nahrbtnikom v zidanico v Cerovec, čeprav je slep in mu nihče ne verjame, da je v resnici slep. Becinka se je po mnogih letih vendarle poročila. Mežnarjev Franci je postal imeniten mehanik. Nekaj fantov in deklet se je preselilo v Nemčijo in najboljši gobar Mirko Pekarek je nenadoma umrl. Najboljši možje v vasi, Lužarjev Ivan, Mežnar, Mausar, Becin, Škedel in drugi so postali čuvaji. Vas je polna hrupa avtomobilov, kosilnic, mlatilnic in žag. Kočevar in Mrvč sta postala zidarja. Vsi pa so še zmerom s srcem na zemlji, na tisti podgorski, žalostni in kamniti. Tudi Kopinčkov in Žnidarjev stric sta umrla. Vas je postala žalostna in dolgočasna. Vse je nekam zapuščeno in v novih gradnjah. Nobene prave arhitekture nekdanje lepe arhaično uglašene vasi ni čutiti več. Tudi lisica pride poredkeje iz gozda. Samo psi so šee. Lajajo in si po svojih pasjih postavah krojijo življenje. Žnidarjeva Pepca in njena mama in toliko žensk iz te vasi živi iz dneva v dan od trdega dela in žuljavih rok. Vina je pa še zmerom dovolj, šmarnice in žganja, in kdaj pa kdaj je tudi veselo. Saj je med živimi še zmeraj nekaj krasnih ljudi. I KMEČKA PALAČA " Ako bi morale vse dežele sveta pokazati eno samo stvar, najbolj značilno zanje, potem Slovenci ne bi imeli kaj dosti izbirati; pred drugimi narodi bi se postavili s kozolcem, tem nepogrešljivim spremljevalcem slovenskega kmeta, s to nepogrešljivo značilnostjo slovenske pokrajine. Imeli bi kaj pokazati: od navadnega belokranjskega „prakozolca" - stoga do zelo razširjenega stegnjenega kozolca, od kozolca na kozla do mogočnega kralja med kozolci — toplarja, katerega domovina je Dolenjska, oziroma je v krajih med Krko in Savo najbolj razširjen, pa tudi najpopolneje razvit. In če bi že iskali najlepše primerke, bi ne mogli prezreti veličastne lesene „palače" v Bistrici, nedaleč od Mokronoga. Izredno lepo vezani kozolec stoji prav ob cesti, da ga lahko vidi vsak, kdor potuje skozi te kraje. Še pred nekaj desetletji bi Simončičev kozolec, ves izrezljan in mogočen, vsakomur dal vedeti, da je last močnega kmeta ter da ga je delala izkušena tesarjeva roka, danes pa je le še znamenje nekdanjega grunta in nekdanje spretnosti. Trden je, skozi njegove rante je potegnil že prenekateri viharček, v križe brane se je zaletaval leto za letom ledeni zimski piš, mogočno streho je močil dež, pokrival sneg, sonce je žgalo po rezljanih deskah in debelih opornih stebrih, a silam narave je kljuboval ter v svojem nedrju hranil seno, na latvah sušil žito, pod streho sprejemal vozove, brano, plug. Toda čas je zob, ki gloda — če drugače ne, pa s spremembami, ki jih prinese. Simončičeva kmetija ni več tako močna, umetelnost postavljanja kozolcev se pozablja, tesarske mojstre zamenjujejo zidarji, ki znajo postavljati betonske stebre. Jože Simončič, lastnik lepega toplarja, je dopolnil že 77 let. Z ženo Olgo obdelujeta, kolikor seveda zmoreta, tisti kos zemlje, ki sta ga ohranila od nekdanje močne kmetije. Njuni otroci, od šestih žive še štirje, so se raztepli po mestih. Blizu 300 let stara hiša je postala prazno gnezdo, iz katerega so mladiči zleteli. „Rodovna veriga na gruntu se bo prekinila," je dejal Jože. „Noben od najinih otrok noče v staro hišo. Je že tako. Tudi moji bratje in sestre so odšli iz te hiše, ostal sem le jaz. Zato ne velja, da naš kozolec pomeni tudi močnega gospodarja." Jože se je razgovoril o svojem kozolcu, rodu, zadnji vojni, tu in tam pa je v besedo posegla tudi njegova žena Olga, ki se je domislila raznih podrobnosti. Prednik sedanjega toplarja je stal na istem mestu, kot stoji sedanji. Pogorel je leta 1935. Tudi stari kozolec je bil močan in lep, a sedanjega le ne bi dosegel, če bi se pomerila v okrasju in olepšavah. Ker si ni mogoče zamisliti slovenskega, še posebno pa dolenjskega kmeta, ki bi ne imel kozolca, saj je dolgo veljalo, da je treba takoj za hišo kot najnujnejše poslopje postaviti kozolec, je po zažigu Jože moral misliti na novega. Zavarovalnica mu je izplačala 20.000 dinarjev, kar je zadostovalo za nakup lesa. Gospodar je les sam zvozil na kup, potem pa je v roke pljunil v okolici dobro znani tesarski mojster Janez Gregorčič in začelo se je rojevanje novega kozolca. Dan za dnevom, skozi ves mesec so nedaleč od kmetije pri Blažeto-vih, kot po domače pravijo Simončičevim, letele iveri od tesaric treh, včasih pa tudi petih pomočnikov, ki so po mojstrovih navodilih tesali stebre, rante, rigeljne, krivine, brunca za brano in ostale dele, brez katerih si pravega vezanega kozolca ne moremo predstavljati. Ker so kozolec postavljali tik ceste, je mojster Gregorčič sklenil, da bo pokazal, kaj vse zna, in je kozolec zrezljal in olepšal kot še nobenega dotlej. Naj vidijo vsi, ki jih pot vodi mimo, kaj zmoeore pravi tesarski mojster! Tako je po letu dni od požiga pri Blažeto-vih že stal nov, mogočen kozolec v ponos gospodarju in tesarskemu mojstru ter v veselje vsakomur, ki je dovzeten za preproste lepe stvari. Miru nista dolgo uživala ne kozolec ne gospodar. Prihrumela je vojna vihra. Vandro-vec Fridel, ki je tisto viharno pomlad pomagaj pri delu na Simončičevem gruntu, je sfantazi-ral nekakšno zgodbo o zabojih municije pod stebri Blažetovega kozolca. Italijani so zagnali cel hrup; rili in kopali so okoli stebrov, da bi našli municijo, vendar zaman. Le hudo so razmajali kozolec in uničili kamnito podlago stebrov. Mojster Gregorčič je moral za njimi popravljati načeti kozolec. Gospodar in kozolec sta se medtem že ločila. Italijani so Jožeta po tretji aretaciji odvlekli v Padovo, nato v Parmo, kjer je skupaj z drugimi rodoljubi dočakal italijansko kapitulacijo. V Trstu je ob pomoči simpatizerjev slovenskih partizanov pobegnil iz transporta za Nemčijo, potem pa v hudi in naporni hoji skozi zasneženi Kras, Notranjsko, Belo krajino in Dolenjsko ob pomoči partizanov prispel domov. Izdajstvo je ponovno zapletlo nit usode: Jože je januarja 1945 za las ušel smrti, ko so belogardisti obkolili hišo, v kateri je prenočeval s prijateljem. Prišla je svoboda, val sprememb je pljuskni* v deželo. Mlada industrija je stopala na pot i*1 staro se ji je umikalo. Vstran je pred korakom novega sveta stopil tudi kozolec prenekatere kmetije. Zato je morda danes ta lesena zgradba naših prednikov tako ljuba vsem, ki ji'1 zanima starožitni kmečki svet, svet slovenskega kmeta. , . MILAN MARKELJ