izdaja pogodbena skupnost časopisa
»domaČe novice«
lenart
NOVICE
LETO V.
Stev. 2
Lenart 28. januarja 1965
Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda Stuhec, Jože Suman, Franc Suman in Franček Stefanec — Odgovorni urednik Franeek Stefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9. — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Alaribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje.
Obširne razprave o krajevni in družbeni problematiki
5EJA IZVRŠNEGA ODBORA OB C. ODB. SZDL LENART
seja izvršnega odbora obc. odb. szdl lenart analizirali sestanke in konference szdl — na terenu so razpravljali predvsem o krajevni problematiki — pomanjkanje stanovanj za kmetijske delavce — praznovanje 20-letnice osvoboditve
Na nedavni seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL so analizirali lanskoletne sestanke in konference socialistične zveze. Ugotovili so, da so bile zato izvršene temeljite priprave in da so bili sestanki in konferenco uspešno izvedeni.
Skoraj povsod so razpravi iali o problemih krajevnih cest. Ceste so bile prepuščene upravljanju KO, ti pa so sredstva dajali za drugačne potrebe. Zaradi vedno več traktorskih uslug pa so ceste v zelo slabem stanju. Govorili so tudi o delu KS, o njihovem finansiranju in aktivnosti članov svetov KS. Skoraj povsod je izbil problem šolskih prostorov, pomanjkanje učiteljev in stanovanj.
Poseben poudarek je bil dan neaktivnosti kulturno umetniških društev na terenu. Knjižnice
pri društvih so zastarele in jih bo potrebno obnoviti. Kmetijski delavci, ki so zaposleni na Agro-kombinatu KZ Lenart, so izrazili potrebo po izgradnji stanovanj. Kmetijske delovne organizacije so do sedaj tem vprašanjem posvetile premalo pozornosti. Občani se vedno bolj zanimajo za traktorske usluge. Poudarili so, da bi moralo biti na razpolago vedno več traktorjev s priključki in enoosnih kosilnic.
Za odbornike in poslance so na terenu predlagali sposobne kadre. Pri tem so upoštevali kriterije skupščin. Vendar je bilo predlaganih preveč starejših. Na 4. strani objavljamo seznam evidentiranih predlogov za odbornike in poslance skupščin. Na zborih volivcev in zborih delovnih skupnosti, ki se bodo kmalu pričeli, pa se bo izmed eviden-
tiranih izbralo najboljše predloge za skupščinske volitve.
Vsled slabega obveščanja in neprimernega časa so morali v dveh krajih ponovno sklicati konference SZDL. Po drugem sklicu pa je bila udeležba polno številna.
V odbore krajevnih organizacij SZDL so izvolili 80°,, novih predsednikov. Vsled razsežnega terena lenarške kraj.e'vne organizacije SZDL, so v Zamarkovi formirali nov KO SZDL.
Delegatski način konferenc je letos uspel. Analiza nam je pokazala, da je socialistična zveza postala tribuna vseh delovnih ljudi v občini.
Na seji izvršnega odbora SZDL so se dogovorili, da bodo v bodoče dali večji poudarek strokovnemu tolmačenju kooperacije na terenu. Učitelji in ostala delovna inteligenca na vasi pa bo morala aktivneje posegati v dogajanja na terenu.
Na seji je bil sprejet sklep, da se za 22. januar skliče plenum,
na katerem bi analizirali konference in sestanke SZDL, razpravljali o skupščinskih volitvah, o programu dela SZDL in o seminarju za vodstva organizacij SZDL.
Drugi plenum bo sklican skupno s plenumom občinskega sindikalnega sveta in bo razpravljal o družbenem planu in proračunu občine in finasiranju KS.
8. februarja bo občinski svet kulturno prosvetnih organizacij in obč. odb. SZDL pripravil razgovor s kulturnimi delavci občine. Namen tega razgovora je počastiti spomin Slovenskemu kulturnemu dnevu.
Letos praznujemo 20-letnico osvoboditve. Na seji so poudarili, da naj bi ob praznovanju krajevnih praznikov počastili tudi to obletnico. V občinskem merilu pa bi to obletnico praznovali za občinski praznik. Konkretneje se bomo o tem pogovorili na sestanku predstavnikov organizacij in društev občine.
MATERIALI VIII. KONGRESA ZKJ
SO VODILO ZA NAŠE DELO
IZ SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENART
SI. januarja bo občinska konferenca zk — materiale viii. kongresa zkj je potrebno proučiti in na osnovi njih reševati naše konkretne probleme — osnovne organizacije bodo dale predloge za dva delegata v. kongresa zks, ki bo 17. marca letos — razprave o kongresnih materialih naj bodo javne
Na seji občinskega komiteja organizacij, so razpravljali o po-ZKS Lenart, ki je bila 14. januar- kongresni aktivnosti ZK in o pri-ja v navzočnosti sekretarjev osn. pravah na V. kongres ZKS. Do-
POGOVOR Z BRALCI
Dragi bralci, kakor ste opazili, v našem časopisu večkrat objavljamo oglase, reklame, razpise in podobno. Želimo, da se teh možnosti v našem časopisu poslužujete tudi vi. Poleg tega lahko ob rojstvih, porokah itd., čestitate svojcem. Ob raznih priložnostih pa imate možnost objavljati zahvale. Omenjeno objavljanje v Domačih novicah ni drago. Beseda oglasa, čestitke in zahvale stane 20 din. Dočim so reklame in razni razpisi znatno dražji.
Prepričani smo, da se boste v bodoče pogosteje posluževali omenjenih ugodnosti. Če nam boste vaše želje sporočili pismeno, potem morate navesti vaš točen naslov — naslov plačnika. Drugače vam zaželenega teksta ne bomo mogli objaviti. Lahko se oglasite tudi osebno na uredništvu »Domačih novic« Lenart, Radgonska cesta 9.
i
govorili so se tudi o datumu za občinsko konferenco, o vsebini njenega dela in sprejeli zaključni račun.
Na seji je bilo poudarjeno, da bo potrebno materiale Vili. kon-
gresa realizirati v daljšem procesu. Materiale kongresa lahko pozna danes sleherni občan, saj je bilo njegovo delo javno. Danes občani od komunistov pričaku-(Nadaljevanje na 2. strani)
Kmetijska zadruga Zgornja Ščavnica — Velka posveča veliko skrb pogodbenemu sodelovanju v živinorejski proizvodnji. Poleg tega pa pita govejo živino v lastnih pitališčih. Naš posnetek vam predstavlja dobro spitano živino iz zadružnega pitališča.
DONA
[in ftv sv^iii
Na seji ZIS v Beogradu so sprejeli predlog družbenega plana za leto 1965, osnutek zakona o gospodarsko-planskih ukrepih v letu 1965 in predlog zveznega proračuna za leto 1965. Omenjeni zakonski predlogi so dani v obravnavo zvezni skupščini.
Vojaški šefi v Sajgonu so se sporazumeli, da bodo vrnili civilni vladi vso oblast, ki ji je bila odvzeta z državnim udarom pred nekaj tedni.
V	Kairu je bilo prvo redno za: sedanje premierov 13 arabskih držav in so razpravljali o izvajanju sklepov septemberskega drugega srečanja šefov arabskih drŽav v Aleksandriji.
V	Džakarti (glavno mesto Indonezije) poudarjajo, da je edini vzrok za izstop Indonezije iz organizacije združenih narodov, da je bila Malezija sprejeta v VS. Tri indonezijske organizacije so izstopile iz mednarodnih federacij, ker so pridružene organizaciji OZN — Strokovnjaki OZN pa so tudi zapustili glavno mesto Indonezije.
V	marcu 1965 bodo v Združeni arabski republiki predsedniške volitve. Računajo, da bo Naser ponovno kandidiral.
V	ibarskem rudniku Ušče je izbruhnil požar. Zrušile so se stene rovov in je vsled tega bil onemogočen izhod iz rudnika 14. rudarjem. Kljub naporom reševalcev, so iz rudnika potegnili le mrtve rudarje.
Organizacija ZN preživlja finančno krizo. V zvezi s tem, je imel U Tant več posvetov, med drugim se je posvetoval z delegatoma ZDA in ZSSR v ZN.
Prvič po letu 1960 je belgijski tisk napadel Moiza Čombeja. Bruseljski dnevniki so objavili več komentarjev v katerih udrihajo po čombeju in ga obtožujejo samovoljnosti. Nemiri v Kongu še vedno niso prenehali.
Ko je odhajal iz bolnišnice, so atentatorji ubili burundijskega premiera Pierra Ngendandumwa.
V	klubu poslancev v Ljubljani je bil občni zbor novinarjev Slovenije. Na njem je bilo izraženo, da je v tisku in RTV premalo stališč in mnenj občanov.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil sejem »Moda 1965«. Na sejmu so bili razstavljeni kvalitetni izdelki tekstilne in čevljarske industrije.
Predsednik SFRJ Tito, predsed-sednik ZAR Naser in premier Cejlona Bandaranajka so poslali Sukarnu poziv, naj ponovno prouči vprašanje izstopa Indonezije iz OZN.
V	Washingtonu so svečano ustoličili predsednika Johnsona, ki je bil izvoljen 3. novembra lani. Ob tem času je vladalo kar najbolj slovesno razpoloženje v ZDA.
Winston Churchill, bivši premier Vel. Britanije, borec za mir v svetu in za sožitje med vsemi narodi sveta, je umrl v nedeljo dopoldan v 91 letu starosti. Posmrtni ostanki »največjega Angleža naše dobe«, kakor ga imenujejo v Angliji, bodo pokopani v soboto z vsemi državnimi častmi.
Vajenci
Zavedati se moramo, da je vprašanje vajencev važno v skladu z razvojem našega gospodarstva. Poglejmo nekaj številk o stanju vajencev v občini. Lani je bilo v občini 87 vajencev, od tega števila jih je bilo 40 v trgovski stroki, 47 pa v ostalih panogah gospodarstva. Razen 6 vajencev so bili vsi v družbenem sektorju. Številke nam pokažejo, da je veliko nesorazmerje med vajenci v trgovini in v ostalih strokah. V občini je 21 trgovin in tako prideta na eno trgovino po dva vajenca.
Precej pereče je pomanjkanje vajencev v ostalih strokah. Malo je čevljarskih vajencev (1), krojaških (4), sploh pa ni sodarjev, kolar-jev, lončarjev, tesarjev, ta-petnikov, soboslikarjev, av-tomehanikov, zidarjev in fotografskih vajencev. Največ se mladina posveča trgovini, kleparstvu (Klemos), mizarstvu in krojaštvu. Torej panogam, ki v občini obstojajo.
Večkrat se pojavlja vprašanje, ali vajenci v trgovi-
ni po končani dobi dobe primerno zaposlitev? Dosedanje izkušnje so pokazale, da ti vajenci po učni dobi ostanejo 6 mesecev v trgovinah v katerih so se izučili za poklic, nato pa si poiščejo delo v Mariboru. Dosedaj so zaposlitev vedno dobili.
Število vajencev bi se verjetno povečalo, če bi lahko šli v uk tisti, ki so končali samo 7 razredov osnovne šole. Do sedaj je bila potrebna popolna osemletka. Za šolsko leto 1964/65 pa je možno vzeti v uk tudi tiste, ki so končali 7 razredov osnovne šole za naslednje poklice: dimnikarstvo, klepar-stvo, vodno inštalaterstvo, kovaštvo, inštalaterstvo centralne kurjave, kolarstvo, sodarstvo, pekarstvo, mesarstvo, tesarstvo, zidarstvo in soboslikarstvo, pod pogojem, da zainteresirani napravijo v Mariboru 2 mesečni tečaj, na koncu katerega napravijo izpit o končani osemletki. Ta doba se ne šteje v učno dobo. Starši in ostali se bodo sedaj verjetno bolj pozanimali za omenjeno ugodnost. Saj je na našem območju precej takšnih, ki so končali samo 7 razredov osnovne šole.
V svoji učni dobi so naši vajenci še vedno podvrženi raznim vplivom, ki negativno delujejo na njihovo vzgojo. Odnosi do njih so nehumani, včasih celo prostaški. Ponekod pravijo: »Tu sem jaz mojster, tu vi nimate kaj govoriti... Ne spustim vas prej domov, čeravno bo ura 22«. Tu se pozablja, koliko časa imajo mojstri vajence pravico zadrževati v lokalu.
Zaradi zastarele opremljenosti nekaterih obratov morajo vajenci delati tudi težja dela, dviganje težkih predmetov ipd.
Vajenci čas malic večinoma prežive v delavnicah. Med malico pa vzamejo v roke tudi časopis, kar je vsekakor razumljivo, saj je drugače zato malo časa. V eni od naših delavnic je nedavno mojster dejal: »Jej, ne misli na časopis!« To je nekaj skromnih primerov. Verjetno pa so marsikje še težji, še s hujšimi posledicami.
Odnosi do vajencev bodo morali postati humani. Pri tem pa bodo morali tudi sami vajenci pokazati vse zanimanje za svoj poklic.
S. Štefanec
MATERIALI VIII. KONGRESA ZKJ SO VODILO ZA NAŠE DELO
(Nadaljevanje s 1. strani)
jejo realizacijo smernic kongresa. Bodoče delo komunistov bo potrebno graditi na osnovi analize dela in smernic kongresa.
Ob času občnih zborov in zborov volivcev bo potrebno smele-je pričeti z razpravami o kongresnih materialih povezanih s problematiko na določenem območju.
Ni priporočljivo, da se materiali na sestankih čitajo. Prouči jih nas sleherni član organizacije. Osnovne organizacije se lahko same odločijo, kako bodo posamezne smernice kongresa obravnavale. Razprave na osnovnih organizacijah naj bodo povezane s sodobnejšim gospodarjenjem,
o boljšem življenjskem standardu in o razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja.
Razprave o materialih kongresa so lahko javne v navzočnosti članov sindikata,, SZDL, samoupravnih organov in drugih. Posamezne osnovne organizacije bi se lahko dogovorile za skupne razprave, na nje pa bi prišli delegati VIII. kongresa?
Navzoči so dali v diskusiji različna mnenja, kako naj bi materiale poručevali. Končno pa so se zedinili s tem, da mora sleherni član organizacije materiale preštudirati. Osnovne organizacije pa bodo potem dale poseben poudarek vprašanjem, ki se tičejo njihovega delokroga.
Franjo Muršec je v diskusiji
poudaril, da so gradivo kongresa vsi spremljali in ga preštudirali, niso pa ga začeli v praksi izvajati. Važno je vedeti, da je VII. kongres dal politično konkretizacijo za sprovajanje ustavnih načel.
Na seji komiteja so sklenili, da bo občinska konferenca ZKS 31. januarja ob 9. uri v Lenartu. Konferenca bo dala poudarek razvoju kmefijstva in ostalega gospodars tva, samoupravi j an j u, nadaljnji rasti članstva ŽK in delu z mladino.
Dogovorjeno je bilo, da naj imajo osnovne organizacije ZK do 26. t. m. svoje sestanke, na katerih naj razpravljajo o kandidatih za delegate V. kongresa ZKS. Iz naše občine bosta na kongres šla dva delegata. Dobro bi bilo, da bi bil eden iz kmetijstva in drugi zastopnik družbenih služb. Delegata pa morata med drugim imeti naslednje sposobnosti: Po osebni idejni sposobnosti največ pomagata pri realizaciji smernic kongresa. Pri delu upoštevata demokratičnost, imata čut odgovornosti, sta aktivna za reševanje družbenih in gospodarskih problemov. Biti morata borca za razvijanje doslednih oblik samoupravljanja. Prispevati morata k enotnosti ZK. Pri izbiri delegatov naj ne bi pozabili tudi na tovarašice. Končno mnenje o delegatih pa bo dala konferenca. Isti kriteriji veljajo za člane okrajnega in občinskega komiteja ZKS.
Osnovne organizacije naj na svojih sestankih razpravljajo z delegati o njihovi diskusiji na konferenci. Delegati naj bi se konference obvezno udeležili. Komite bo delegatom poslal teze iz referata, katere bi naj sleherni delegat proučil in na podlagi njih diskutiral.
Material za referat bodo dale posamezne komisije, ki so pri komiteju.
PREMALO INTERESA ZA IZOBRAŽEVANJE
INVESTIRATI TAM, KJER RODO MATIČNE ŠOLE
RAZGOVOR S PREDSEDNICO SVETA ZA ŠOLSTVO PRI OS LENART IN DIREKTORJEM DU MARTO KOBLAR
1. Na 20. skupnem zasedanju zborov OS ste razpravljali o vprašanju bodočega razvoja šolske mreže v občini. Kakšne konkretne sklepe so v zvezi s tem sprejeli odborniki?
Razprava o šolstvu je bila na tem zasedanju burna. To je dokaz, da se naši odborniki in pre-
ko njih vsi občani zelo zanima"jo za probleme šolstva. Mislim vsaj za tiste probleme, kjer so občani, kot starši otrok, prizadeti. Vendar nas takšne razprave ne smejo privesti do tega, da vsak problem v zvezi s šolstvom gledamo samo iz svojega osebnega stališča. Vedno, kadar se kaj reorganizira, je to storjeno z namenom, da se stanje izboljša. To izboljšanje pa je mišljeno tudi z ustanovitvijo matičnih šol. Po mojem ni važno, v katerih krajih bodo te matične šole. Važno je, da bi z ustanavljanjem matičnih šol izboljšali učne uspehe za ka-
tere trdimo, da so precej slabi. Izboljšati pa takole: na matičnih šolah zagotoviti zadostno število učilnic, kabinetov, učil in drugih pripomočkov ter kvalificiran učni kader (predmetne učitelje in morda profesorje). Na tkzv. podružničnih šolah pa bi ostali učitelji, ki imajo kvalifikacijo razrednega učitelja. Na teh šolah bi tako lahko uvedli enoizmenski pouk in sprostili prostore za celodnevno bivanje učencev,, kar pa ne bo mogoče toliko časa, dokler v te namene ne bomo imeli nastavljenih učiteljev. Učitelji naj bi otrokom pomagali pri izdelavi domačih nalog in pri učenju.
Da bi pripravili pogoje za ustanovitev matičnih šol, je svet za šolstvo predlagal, da se določijo osnovne šole v Cerkvenjaku, Gradišču in Lenartu za šole, ki imajo prednost pri pridobivanju novih šolskih prostorov. V ta namen je potrebno čimprej pristopiti k izdelavi programov za novogradnje v navedenih šolskih okoliših in za te novogradnje za-sigurati sredstva, bodisi v občinskem proračunu ali z najetji kreditov. Mislim, da nihče ne bo oporekal, da v Gradišču ni potrebno novo šolsko poslopje in v Cerkvenjaku dograditev prostorov. Tudi za Lenart se postavlja vprašanje novogradnje. V Lenartu naj bi bila najmočnejša matična šola, vendar sedanji prostori že sedaj več ne odgovarjajo namenu. Pred novogradnjami bi bilo dobro premisliti o velikosti šolskih poslopij. Ponekod morda ne bi bilo dobro graditi prevelikih, če kasneje ne bodo popolnoma izkoriščena.
2. Z organizacijo matičnih šol
bodo imeli otroci iz nekaterih oddaljenih krajev daleč v šolo. Kako se bo rešilo omenjeno vprašanje?
S tem se ne postavlja samo problem prevoza, temveč je tu še cela vrsta drugih problemov. Če začnemo z oddaljenostjo učencev od matične šole bo nujno potrebno organizirati prevoz učencev v šolo in povratek domov. Mislim, da redne avtobusne zveze ne bodo prenesle takšne obremenitve. V vse kraje naše občine pa niti ne vozijo avtobusi. Mislim, da bo OS morala razpravljati o posebnem avtobusu, ki bi zjutraj in popoldne (ob enizmen-skem pouku) napravil krožno vožnjo in zjutraj pripeljal ter popoldne odpeljal otroke domov. S tem pa se odpira problem toplih obrokov, ki jih bo ptrebno učencem-vozačem zagotoviti. Kapacitete kuhinj tem potrebam v sedanjem stanju ne bodo zadoščale. Vprašanje pa je tudi, ali bodo vsi starši plačevali prehrano otrok v šoli. Je pa vprašanje, kje bodo učenci 2 ali 3 ure čakali na avtobus, da jih bo ta razvozil na domove. Učenci bi med tem časom delali domače naloge in se učili.
Potrebni bi bili tudi učitelji, ki bi delali s temi otroki. Kajti redno zaposleni pedagoški delavci tega dela ne bodo zmogli.
Mnenja sem, če hočemo nekaj izboljšati, potem izboljšajmo temeljito, kajti polovičarstvo še nikoli ni dalo zaželjenih uspehov.
3. Poleg dela v svetu za šolstvo vodite tudi delo DU, ki se tudi v tej sezoni ukvarja z raznimi vrstami izobraževanja. Kje so se letos pokazali največji uspehi in kje slabosti?
Delavska univerza skuša biti na razpolago vsem občanom za razne vrste izobraževanja. Kakor pa je videti, so nekateri občani mnenja, da jim nadaljnje izobraževanje ni potrebno. Da ni to zlonamerno natolcevanje, naj naštejem nekaj primerov: V letošnji sezoni smo bili pripravljenii organizirati osnovnošolsko izobraževanje za odrasle. Toda z vsem našim moledovanjem nismo ničesar dosegli. Organizirali smo seminar za samoupravne organe in vodilne uslužbence. Od 24 prijavljenih jih je prišlo od 8 do 10. Od 41 prijavljenih za ESŠ jih je po sestanku, na katerega smo povabili direktorja ESŠ iz Maribora tov. Malnariča, ostalo samo 11. Dosti je bilo vprašanj in prošenj v zvezi z otvoritvijo kluba. Sedaj je odprt trikrat tedensko, a je večinoma prazen.
V januarju nameravamo izvesti 6 seminarjev, v februarju 3 cikluse predavanj in dve šoli za starše ter v marcu ponovno dva seminarja. Po vseh 8. izobraževalnih centrih se redno štirinajstdnevno vrše poljudno znanstvena predavanja. Priredili smo tudi literarni večer in imeli v gosteh kjniževnike iz Bosne in Hercegovine, ki so sodelovali pri reviji »Kurirček«.
4. Ostale pripombe in mnenja?
Vsi, ki so za razne oblike izobraževanja zadolženi, bi morali to jemati zelo resno. V nekaterih delovnih organizacijah še namreč vedno mislijo, da od tega ne bodo imeli nobenih koristi. Mnogi še vedno nočejo razumeti, da izobraženi delavci lažje rešujejo naloge, ki se danes postavljajo pred delovne organizacije.
Pomanjkanje kvalificiranih krojačev
V »KROJAŠTVU IN ŠIVILSTVU«
V LENARTU SO BILI TRI MESECE BREZ PLAČ
Obiskali smo »Krojaštvo in ši-vilstvo« v Lenartu in zaprosili direktorja Ivana Ploja in obrato-vodjo Franca Perka, da za naše bralce poročata o gospodarski situaciji v kolektivu:
ZMANJŠALI ŠTEVILO ZAPOSLNIH
»V začetku lanskega leta smo imeli v našem kolektivu zaposlenih 28 delavcev. Takrat smo imeli obrat v Mariboru in Lenartu. Tekom lanskega leta pa je bila stavba, v kateri smo imeli obrat v Mariboru, zaradi preureditve mesta, porušena. Novega lokala nismo mogli dobiti in smo morali zmanjšati število zaposlenih na 10. Iz prejšnjih dveh, smo prešli na eno izmeno.
IZDELOVANJE ZAŠČITNIH OBLEK
Naš glavni proizvod so zaščitne obleke. Trenutno delamo za »Hidromontažo« Maribor 600 komadov zaščitnih oblek. Pred nedavnim smo zaščitne obleke de-
lali tudi za »Metalno«, »Konstruktorja« in »Stavbarja« iz Maribora. Težave imamo z delovno silo. Od 10 zaposleinh sva samo midva visoko kvalificirana, vsi ostali pa so priučeni delavci. Starost zaposlenih pa je od 18 do 35 let. Potrebovali bi več kvalificiranih krojačev. Izkoriščamo priložnost in vabimo kvalificirane krojače iz našega območja, da bi se zaposlili v našem kolektivu. Trenutno je produktivnost precej nizka, prav zaradi priučene delovne sile.
Za letošnje leto imamo naročila zasigurana. če bomo dobili dovolj primerne delovne sile, bomo začeli delati ponovno na dveh izmenah.
TRI MESECE BREZ PLAČ
Ob koncu lanskega leta naši delavci tri mesece niso dobili plač. Temu so bila kriva podjetja, ki niso plačala izgotovljenih naročil. Delavci danes povprečno zaslužijo od 20.000 do 30.000 din. Prejemki pa so odvisni od produktivnosti. Če bi vsi zaposleni dosegli normo, potem bi vsi zaslužili nad 24.000 din. Zadnje čase nas nekateri organi v občini
gledajo z nezaupanjem. Predlanskim smo imeli dobiček in smo takrat kupili dva nova stroja. Zaradi ukinitve lokala v Mariboru pa se je naša gospodarska situacija precej poslabšala. Kljub temu pa upamo, da bomo težave premagali. Obrata ne želimo opustiti, ker vemo, da je v Slovenskih goricah potreben, saj je v naših krajih malo krojaških obrtnikov. V bodoče bomo ponovno nadaljevali z izdelavo oblek po meri.«
LANI SO V »KROJAŠTVU IN ŠIVILSTVU« V LENARTU DOSEGLI ZA 20 MILIJONOV DIN PROMETA. PRIČAKUJEMO, DA BODO LETOS PROMET DVIGNILI šE ZA 10 MILIJONOV DIN. TA USPEH PA BO DOSEŽEN Z DVIGOM PRODUKTIVNOSTI IN ZAPOSLITVIJO NOVE DELOVNE SILE!
Na Silvestrovo zvečer so v Jurovskem dolu proslavljali novo leto v obnovljeni kulturni dvorani. Ob tej priliki so imeli zabavni program, kar je razvidno iz našega posnetka.	Foto: Brumen
FERDO POTOČNIK:
Ferdo Potočnik je v lenar-škem klubu začasno prevzel delo matične knjižnice. O tem nam je povedal nasled: nje:
»Pred nedavnim smo združili knjige, ki jih je imel le-
SREČANJE--
MLADI PREMALO Č1TAJ0
Ferdo Potočnik
narški KUD in delavska univerza v matično knjižnico. Skupno imamo sedaj 1.600 knjig. Od tega števila pa je 60 % knjig starih. DU Lenart ima v proračunu za letošnje leto predvidenih 500.000 din
za nabavo nove sodobnejše literature.
Namen matične knjižnice je tudi posojanje knjig ostalim knjižnicam na območju občine. V zvezi s tem bi želel poudariti, da naj bi se knjižničarji zglasili pri meni, da bi se dogovorili o načinu dostave knjig v njihov kraj. Knjižničarji naj obvestijo DU Lenart, kdaj bi z menoj želeli v zvezi s tem govoriti.
Matična knjižnica v lenar-škem klubu je sedaj redno odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. ure naprej. Iste dneve in ob istem času pa je odprt tudi klub. Klub zapremo, ko ni več obiskovalcev. V klubu je možno gledati televizijski program, igrati šah in čitati revije in časopise.
Število izposojevalcev je sedaj precej manjše kot pred leti. Lani sta bili v Lenartu izposojeni samo 702 knjigi. To je v zadnjih letih najmanj. Mladina danes premalo čita in se zanima predvsem za razno šunt literaturo.
Včasih so v knjižnico hodili tudi šolski otroci Za nje
imamo precej mladinske literature. Letos pa je v našem seznamu zelo malo odjemalcev knjig. Prosil bi prosvetne delavce, da naj bi se otroci poleg šolske, posluževali tudi matične knjižnice.
Na seznamu odjemalcev imam sedaj 168 oseo. Od tega pa redno prihaja po knjige komaj 20
Sam sem prečital več tisoč knjig in težko verjamem, kako je mogoče, da se ljudje tako malo zanimajo za knjige. Nekateri pravijo, da je tega krivo sodobno življenje, ki pušča ljudem zelo malo časa za čita-nje in ostalo razvedrilo.
V	knjižnici delam že 10 let. Prej sem vodil knjižnico lenarškega KUD-a. Vsa leta, razen do nekaj mesecev nazaj, sem delal zastonj.«
V	matično knjižnico v Lenartu se bo skušalo dobiti profesionalnega knjižničarja. Vsi činitelji v kraju in občini pa bodo morali stremeti, da bo v lenaržki knjižnici vedno večji knjižni fond.
Franček Š.
Seznam evidentiranih kandidatov
ZA OBČINSKO SKUPŠČINO
OBČINSKI ZBOR: Volilna enota:
2 Zg. Sp. Žerjavci: Jože Purgaj, kmet iz Sp. Žerjave, Jože Purgaj, kmet iz Zg. Žerjave.
4 Obrat, Ženjak. Stara gora in Trotkova: Feliks Damiš, kmet iz Trotkove, Janez Zemljič, kmet iz Ženjaka, Janez Belna, kmet iz Sp. Ročice.
6 Zg. Ščavnica: Franc Rajter, uslužbenec iz Zg. Ščavnice, Jože Kraner, kmet iz Zg. Ščavnice, Jože Šnajder, delavec iz Zg. Ščavnice, Janez Urbanič, kmet iz Zg. Ščavnice, Ivan Lo-renčič, kmet iz Zg. Ščavnice.
8 Froleh, Krivi vrh, Zg. Ročica, Žice: Franc Lorber, delavec iz Žic, Erika Mlinarič, uslužbenka iz Kremberga, Jože Kurnik, kmet iz Froleha, Adolf Ferk, kmet iz Ane, Milan Kocbek, mehanik iz Ane. Janez Senekovič, kmet iz Krivega vrha.
10 Bačkova, Drvanja, Ihova: Konrad Kukovec, obrtnik iz Ihove, Jože Valner, obrtnik iz Bae-kove, Marija Rihtarič, gospodinja iz Ihove.
12 Osek, Sp. in Zg. Verjane: Rudolf Bunderla, delavec iz Oseka, Jože Fakonja, kmet iz Oseka, Feliks Trojner, kmet iz Oseka, Konrad Kocbek, obrtnik iz Verjan (Zg.), Jože Ploj, kmet iz Zg. Verjan.
14 Brengova, Cenkova, Venetina: Adolf Ploj, kmet iz Brengove, Rudolf Vrbnjak, kmet iz Brengove.
16 Cogetinci, Komarnica, Gra-
bonoški vrh, Ivanjski vrh: Karel Ferenc, obrtnik iz Komar-nice, Vinko Simonič, obrtnik iz Cogetinc, Anton Firbas, kmet iz Cogetinc.
18 Gočova, Sp. Senarska: Janko Štebih, kmet iz Gočove, Janez Trinkhaus, kmet iz Gočovske-ga vrha, Franc Lasbaher, kmet iz Sp. Senarske.
20 Sp. Voličina: Jože Pek'ar ml., uslužbenec iz Sp. Voličine, Feliks Vogrin, kmet iz Voličine, Franc Ornik, delavec iz Sp. Voličine, Franc Živko, kmet iz Sp. Voličine, Tanja Tuš, učiteljica iz Voličine, Branko Ba-loh, učitelj iz Voličine.
22 Lormanje, Šetarova, Močna, Vinička vas, Zamarkova: Jože Šiker, kmet iz Močne, Stanko Kranfogl, kmet iz Šetarove, Vinko Rop, kmet iz Lormanja, Anton Turk, kmet iz Lormanja.
24 Partinje: Anica Vajnhandl. gospodinja iz Partinja, Vinko Zelenko, kmet iz Partinja, Franc Lešnik, obrtnik iz Partinja, Franc Kranar, kmet iz Partinia, Jože Jarc, kmet iz Partinja.
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI:
A) V skupini gospodarstvo — a i prva podskupina Volilna enota:
1 Usnjarski obrat »Konus« Lenart: Ferdo Firbas, delavec, Janko Polanec, delavec, Srečko Fras, delavec, Ivan Trdin, usnj. tehnik.
3 Obrtno gradbeno podjetje Lenart, Cestno podjetje Maribor, enota Lenart, Komunalni za-
vod Lenart, NB podružnica Lenart, PTT v občini: Ivan Žel ml., delavec, cestno podjetje, Terezija Lorenci, usl. PTT, Franc Bračko, delavec Komunalni zavod Lenart, Branko Kos, gradb. tehnik, Gradbeno podjetje Lenart.
5 TP»Potrošnik«, Izbira, Gost. podjetje, Meso Maribor --obrat Močna, Fructus Koper, obrat Hrastovec: Amalija Tuš, trg. pomočnica, TP »Izbira«, Cerkvenjak, Anica Kovačič, trg. pomočnica TP »Izbira« Cerkvenjak, Olga Ceh, trg, pomočnica TP »Potrošnik« Lenart.
b) druga podskupina: (kmetijstvo):
2 KZ Zg. Ščavnica za naselja: Ana. Bačkova - del, Krivi vrh, Zg. Ščavnica: Marija Gutman, kmetica iz Zg. Ščavnice, Janko Markovič, kmet. teh. iz Zg. Ščavnice, Jože Šnajder st., kmet iz Zg. Ščavnice, Jože Rajh, kmet iz Dražen vrha, Jože Rehar, kmet iz Ledineka.
4 »Agrokombinat KZ Lenart — obrat Benedikt, za vsa naselja: Franc Krempl, uslužbenec Ivan Budja, usl.
8 »Agrokombinat« KZ Lenart ■— obrat Cerkvenjak za vsa naselja: Franc Mencinger, kmet. teh., Stanko Žmavc, usl. 10 »Agrokombinat« KZ Lenart — obrat Voličina za vsa naselja: Zg. in Sp. Voličina: Stanko Daks. kmet iz Zg. Voličine, Janez Sekol, kmet iz Zg. Voličine, Konrad Korošec, kmet iz Zg. Voličine. Franc Kranfogl, kmet iz Zg. Voličine. 12 »Agrokombinat« KZ Lenart — obrat Voličina za naselja razen Zg. in Sp. Voličine: Franc Sušnik, kmet iz Selc, Janez Gozdnik, kmet iz Rogoznice, Janez Golob, kmet iz Rogoz-
LENARČAM ZMAGOVALCI
Občni zbor lenarških rokoborcev
16. januarja je bil občni zbor lenarških rokoborcev. Udeležil se ga je tudi član težko atletske zveze Slovenije tov. Jože Resnik, ki je lenarškim rokoborcem, kot ekipnemu prvaku Slovenije v letu 1964, izročil pokal.
Na občnem zboru so razpravljali o tem, da bi v bodoče le-narški rokoborci nastopili pod imenom Težko atletski klub Partizan Lenart. Klub bi imel samostojno finančno poslovanje, bil pa bi vključen v matično društvo Partizan.
Lenarški rokoborci so dosegli naslov ekipnega republiškega prvaka v rokoborbi za leto 1964 na rokoborskem turnirju, ki je bil 20. decembra lani v Ljubljani.
Jože Šuman
KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK KONČANE
Konference osnovnih organizacij ZK v lenarški občini so proučevale konkretne probleme, ki se pojavljajo na območju osnovnih organizacij. Na nekaterih konferencah je bilo preveč razprav o delu organizacij in društev na terenu, medtem, ko so premalo obravnavali delo posameznih članov ZK v teh organih. Osnovne organizacije v delovnih organizacijah so razpravljale o gospodarjenju in skrbi za dvig življenjske ravni. V občini so izmed 16 osnovnih organizacij izvolili v osmih nove sekretarje.
Programi osnovnih organizacij ZK so zasnovani na smernicah VIII. kongresa ZKJ. Posebno skrb so posvetili povečanju proizvodnje, resnični uveljavitivi delavskega samoupravljanja in drugim vprašanjem.
niče, Jože Bauman, kmet iz Selc.
B)	V skupini prosveta in kultura:
1	Osnovna šola Lenart in Voličina, Delavska univerza Lenart, Glasbena šola Lenart: Alfonz Groman, učitelj iz Lenarta, Marta Koblar, učiteljica iz Lenarta, Rado Mejovšek, učitelj iz Lenarta, Jože Dreu, učitelj iz Lenarta, Jože Ku-stec, učitelj iz Lenarta, Božo Tuš, učitelj iz Voličine, Branko Baloh, učitelj iz Voličine, Erika Šumandl, učiteljica iz Voličine.
3 Osnovna šola Lokavec, Jurov-ski dol in Zg. Ščavnica: Dora Markovič. učiteljica iz Zg. Ščavnice, Franc Fišer, učitelj iz Lokavca, Tinko Vovk, učitelj iz Jurovskega dola. Bogo Kranjc, učitelj iz Zg. Ščavnice.
C)	V skupini zdravstvo in socialno varstvo:
2	Zdravstveni dom Lenart, Lekarna Lenart, Otroški vrtec Lenart, Občinski odbor RK Lenart: Jožica Vaukan, bolničarka iz Lenarta, Dr. Peter Mrav-ljak, zdravnik iz Lenarta, Marija Antauer, magistra iz Lenarta, Pepca Gumzej, uslužbenka iz Lenarta, Angelca Kraner med. sestra iz Lenarta, Dr. Aleksander Landau, zobozdravnik iz Lenarta.
0 »integraciji«, ki je razburila zadružnike
Že nekaj časa se v Zg. Ščavni-ci vneto razpravlja zlasti med zadružniki o člankih, ki so bili objavljeni v »Domačih novi:ah« v zvezi s ščavniško zadrugo v preteklem letu. Predmet obravnave je predvesm moj članek »INTEGRACIJA«, objavljen v 17. številki 10. septembra 1964.
Po mojem osebnem prepričanju je razprava v zvezi s tem in ostalimi članki precej neobjek-tivna, ker sloni na napačnih zaključkih. Moj namen je, da v glavnem povem svoje mnenje o članku »INTEGRACIJA«, ki sem ga napisal in podpisal ter sem ga pripravljen zagovarjati pred komerkoli.
Zadružni svet ima vso pravico razpravljati o vseh vprašanjih, ki jih »Domače novice« obravnavajo. Pri tem pa mora izhajati iz dejanskih dejstev, ne pa iz namišljenih. Morda je ta očitek na prvi pogled prestrog, tcda, če izhajamo iz vsebine omenjenega članka, je objektiven. V članku, ki sem ga napisal namreč niti v enem stavku ne trdim, da je potrebno zadrugi (KZ Zg. Ščavnica in Agrokombinat KZ Lenart) združiti. Navedel pa sem, da se postavlja vprašanje nadaljnjega obstoja KZ Zg. Ščavnica, seveda pa sem v istem članku tudi omenil dobesedno v zvezi z združitvijo ali proti njej tudi tole: »Prizadeti delovni kolektivi se bedo morali odločiti na podlagi skrbno izdelane analize o združitvi ali proti njej«. Vse to pa ne pomeni, da je delovni organizaciji potrebno združiti, če za to ni tehtnih razlogov.
Ne bi želel, da bi zadružniki in člani zadružnega sveta v Zg. Ščavnici dobili zaradi mojega članka o integraciji vtis, da sem želel vsiliti svoje stališče. Ne. Povdarjam to pot še enkrat, da je odločitev o združitvi ali ne-združitvi v izključni pristojnosti obeh samoupravnih organov. Ta odločitev pa mora temeljiti na vsestransko prepričljivih argumentih, ki so lahko dani z analiziranjem dejanskega stania. Članka nisem napisal zaradi tega, ker sem bil slučajno urednik lista, temveč zato, da sprožim razpravo o integraciji nasnloh. Vse kar sem napisal, je bi'o izključno moje osebno stališče, ki ni za nikogar obvezno. Upal sem, da bodo svoje stališče o tem vprašanju povedali v »Novicah« tudi predstavniki KZ Zg. Ščavnica. To se ni zgodilo. Ne vem zakaj? Časopis je namenjen izmenjavi različnih stališč s katerimi ie mogoče priti do najboljših rešitev. Pričakujem, da se bodo tega načela držali v prihodnie tudi v KZ Zg. Ščavnica in odkrito povedali o vsem, kar jih žuli ter iznesli svoja gledišča.
Tone štefanec
SERVIS ZA P0M0C BOLNIKOM Av.ob»s pogorel
OBDARILI DEVETDESET LETNICE — TEČAJ ZA PRVO POMOČ
Na nedavnem občnem zboru osnovne organizacije Rdečega križa Lenart so pregledali dosedanje delo in ugotovili, da so najboljše uspehe dosegli v krvodajalski akciji. Pridobili so precej novih krvodajalcev, vendar se s tem število ni povečalo, ker nekaj starejših krvodajalcev kri ne more več oddajati. Za predavanja je na razpolago samo en zdravnik in vsled tega lani predavanj ni bilo.
Na občnem zboru so sklenili, da bodo s prvim februarjem pri-
čeli s tečajem za domačo nego bolnika. Po tečaju nameravajo ustanoviti servis za pomoč bolnikom, ki so brez svojcev. 20. urni tečaj za prvo pomoč bo po 15. februarju.
Tečaje naj bi obiskovali predvsem mlajši. Tečaji so brezplačni in se je možno prijaviti v pisarni Občinskega odbora RK v Lenartu na Ptujski cesti 3. Poleg omenjenih tečajev bo osn. organizacija RK Lenart posvetila skrb krvodajalstvu in aktivnosti v »tednu RK«.
Na fotografiji: Na občnem zboru RK v Lenartu so obdarili najstarejše članice te organizacije. Darilo je dobila 90-letna Neža Kosi in 87-letna Marija Pukšič. Na dom pa so poslali darilo Mariji Dimnik, ki je tudi stara. 90 let. Omenjene tovarišice živijo vse v centru Lenarta.	Foto: Brumen
MAYSTROVI BORCI SO SE SESTALI
Na območju lenarške občine je v evidenci 14 Maystrovih borcev (borcev za severno mejo). 30. decembra 1964 so na združenju borcev NOB v Lenartu 6 socialno šibkim Maystrovim borcem podelili enkratne priznavalnine v višiin 10.000 din, kot prispevek okrajnega združenja iz Maribora.
Maystrovi borci bodo v bodoče delovali kot sekcija pri občinskem združenju ZB NOV Lenart. Za predsednika sekcije ie bil izvoljen Gumzej Ignac iz Lenarta.
RAZREDNA HRANILNA SLUŽBA
Na osemletki Lenart smo v našem razredu ustanovili razredno hranilno službo. Naloga službe je, da od učencev zbira denar, ki ga blagajničarka vsako soboto odnese v banko. Denar bomo uporabili za ekskurzije in celo-razredni izlet na koncu šolskega leta. Hranilno službo smo ustanovili 30. oktobra. Ce bomo zbrali dovolj denarja, kar pa gotovo do konca šolskega leta bomo, potem bo izlet prijeten.
Slava Škrban osemletka Lenart
OBRAČUN DELA PO SINDIKALNIH PODRUŽNICAH
Na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta so sklenili, da naj bodo zbori sindikalnih podružnic od 1. januarja in do 6. februarja.
Na občnih zborih sindikalnih podružnic razpravljajo o konkretnih problemih v delovnih organizacijah. Po podružnicah bodo letos le manjše kadrovske spremembe.
Iz naše preteklosti
»Prišli smo čez drugi breg iz bukovega gozda. Pred nami se razprostira dolina v obliki ogromne ledvice, odbana z nizkim gričevjem. Nikjer ni videti vinogradov, ker so vsi vorhovi prenizki, zato je vtis pokrajine nenavadno osvežujoč. Od treh strani jo obrobljajo lesovi, a tudi na severu gledajo izza holmov tu in tam valujoči robovi šum.
Na mali vzvišini proti jugu se skriva v košatem hrastov-ju in smrečju starodaven grad z okroglimi stolpovi na vogalih in neštevilom oken«. (Odlomek iz knjige Lojza Kraigherja: Kontrolor Škrobar).
Dragi bralci, verjetno ste ugotovili, da je Kraigher z zgornjim sestavkom mislil na grad Hrastovec.
Grad Hrastovec se prvič omenja leta 1265 ter je takrat obsegal dva stolpa povezana z obzidji. Sedanjo podobo je grad dobil v letih 1655 do 1666. Leta 1810 je bil ves grad preurejen in je takrat obsegal 64 popolnoma opremljenih soban. Na tem gradu je živel v prvi polovici 16. stoletja znameniti avstrijski diplomat in prvi evropski pisec o Rusiji, grof Žiga Herberstein. Po prvi svetovni vojni je bila na gradu ruska šola, po drugi pa je v njem zavod za duševno defektne.
januarja je v Lormanju pri Lenartu pogorel avtobus, last avtobusnega podjetja Maribor.
Avtobus je vozil potnike iz Murske Sobote v Maribor. Med vožnjo se je pokvaril, zato je šofer pustil vse potnike v Lenartu in skušal s praznim vozilom priti v Maribor. V Lormanju se je avtobus vžgal. Škodo cenijo na okoli 10 milijonov din. Na pomoč so prišli gasilci iz Lenarta in Maribora.
Obsojen na tri leta strogega zapora
Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo Milana Brusa iz Lenarta na tri leta strogega zapora. Imenovani je bil zaposlen v poslovalnici »Jelen« trgovskega podjetja Potrošnik v Lenartu kot poslovodja; nato pa Skladiščnik v tovarni Primat v Mariboru.
Kaznovan je bil za dve poneverbi in nevestno delo v službi. V trgovini si je prilaščal dnevne izkupičke in je zaradi tega nastalo v trgovini »Jelen« v Lenartu 673.089 din primanjkljaja.
V tovarni kovinske opreme Primat v Mariboru si je v dveh mesecih kot skladiščnik, prilastil 99 tehtnic znamke Prima in Sekunda ter 19 nožev.
FILMSKI*«*
LENART
31. januarja »KARNEVAL V NEVVORLE-ANSU« ameriški CS
7. februarja »KRALJ CARDAŠA« zah. nemški barvni film
14. februarja »NE POZABI ME« italijanski barvni VV
VOLIČINA
31. januarja »TONKA«
am. kavbojski SCP film
7. februarja »TISOČ OCI DR. MABUSEA« zah. nemški kriminalni film
14. februarja »S'l RELEC V ZELENEM« zah. nemški kriminalni film
1 r VI	
	« ~ • " , / a
Na fotografiji: Grb na gradu Hrastovec in pogled na grajsko poslopje.
Jože Šuman
ORRF/flVAN.IF SADNFRA
3
OSTALE OSNOVNE REZI
1. Naravna razvejitev in postopki pri razvejitvi:
Preden začnemo drevo obrezovati, moramo razumeti, zakaj obrezujemo in znati obrezovati. Vedeti moramo, kako se veje raz-vejujejo, kako rastejo veje v različnih legah, kako se pomlajujejo in kako reagira drevo na rez,
a)	prirodna razvejitev:
Terminalno oko na koncu voditeljice požene novo voditeljico. V pazduhah listov te mladice se tvorijo bočna očesa, ki lahko od-ženejo še isto leto, če drevo bujno raste in če je dobro oskrbovano. Predčasni poganjki so lahko značilni tudi za nekatere sorte in vrste sadnega drevja. Če je drevo šibkejŠQ rasti, poženejo ta očesa šele naslednje leto spomladi.
b)	postopki za razvejitev:
Pri vzgoji krone želimo dobiti veje na določenih mestih. To lahko dosežemo z rezjo s pincira-njem, z upogibanjem in stavit-vijo cepičev na mestu, kjer želimo dobiti razvejitev. Če vejo prikrajšamo, zrastejo pod rezjo novi poganjki, od katerih izberemo enega, ki ima najugodnejšo lego. Če očesa nočejo odgnati, naredimo nad očesom zarezo v lubje in les. Zaradi tega oko ne dobiva ogljikovih hidratov, ki so potrebni za tvorbo cvetnih brstov in razvoj plodov, dobimo pa dušik in mineralne snovi, ki so potrebne za rast. Če nam katera veja raste premočno, jo oslabimo z zarezami na spodnji strani. Če želimo, da nam oko zarodi, na-
pravimo zarezo pod očesom, samo v lub. V tem primeru je pospešena rodnost, zmanjšana pa rast. Vejo lahko oslabimo ali oja-čamo z razpiranjem in upogibanjem. Bolj ko povečamo kot med vejo in provodnikom, manjša je rast veje in obratno. Pinciranje v času bujne rasti pospeši rast očes, ki so nižje na veji. Predčasne poganjke lahko izkoristimo za hitrejše oblikovanje krone. Novi poganjki poženejo tudi na vrhu močno usločene veje. Ta način uporabljamo pri kordon-skih oblikah kron.
2. Razvejitev poganjkov po bujnosti:
a)	razvrstitev poganjkov na navpični veji:
Pri navpičnem poganjku najmočneje poženejo očesa na vrhu poganjka, ti so navadno nerodni. V sredini poganjka je rast že slabša, tu se tvori rodni les. Nižja očesa pa sploh ne odeženejo, zato nastane nevarnost, da poganjek postane neobraščen, zato navpične poganjke zmerno krajšamo.
b)	razvrstitev poganjkov na poševni veji:
Sem prištevamo veje, ki rastejo pod kotom 30° do 60° napram provodniku ah navpičnici. Rast je še vedno močnejša na vrhu veje, od koder se polagoma zmanjšuje do osnovne veje. Veja ob-raste po vsej svoji dolžini, do 2/3 z rodnim lesom in ob vrhu z nerodnim lesom.
c)	razvrstitev poganjkov na vodoravni veji:
IEGA DREVJA
Na vodoravni veji odžene jo vsa očesa. Najmočneje odženejo na mestu usločitve, potem pa se rast proti vrhu polagoma zmanjšuje.
VPLIV RAZLIČNIH SISTEMOV REZI NA RAST IN RODNOST SADNEGA DREVJA
V glavnem ločimo dva sistema rezi:
1.	Krajšanje vej,
2.	Redčenje vej
1. Krajšanje vej:
Vejo lahko različno prikrajšamo. Z močnim krajšanjem, oziroma močno rezjo, dosežemo pri drevesu močno rast poganjkov, ki zgostijo krono. Ti poganjki rastejo navadno v ostrem kotu in se pozneje, ko začnejo roditi, začesnejo. Ker rodijo peškarji na dva do triletnem lesu, z močnim krajšanjem ta les odstranimo ter s tem zavlačujemo začetek rodnosti. Z močno rezjo zmanjšujemo drevesu listno površino, vsled česa začenja trpeti koreninski sistem na pomanjkanju asimila-tov in začne propadati.
Močno rezano drevo pozneje zarodi in manj rodi kot zmerno rezano drevo. Vendar včasih ne moremo drugače, kot da uporabimo kratko rez, toda samo v najnujnejših primerih. Vedeti moramo, da močna rez drevo slabi. Normalnejša je dolga rez. Veja, ki jo zmerno režemo, se po vsej svoji dolžini obraste z rodnim lesom. Ker smo v obdobju ko velja pravilo: »Reži le toliko,
kolikor je najpotrebnejše,« bomo uporabljali le dolgo rez in upogibanje, ki omogoča da drevo hitreje zarodi in obilneje rodi.
msTOPm i mt srive-UTVI'
^tevK.vrrrtv Ptt&m^.ov p« gu^-
tiOSTj
2. Redčenje vej: Redčenje vej je koristnejše. Drevesa z gosto krono so slabo osvetljena, asimilacija je slaba, slaba je tudi rodnost. Goste krone zredčimo. Posamezne veje zredčimo tako, da odstranimo le tiste veje, ki zasenčujejo ostale. S tem dosežemo, da je krona redka-sončna, povečana bo asimilacija, povečata se rodnost in kvaliteta. Redčenje vej drevesa ne slabi, zato bomo uporabljali ta sistem rezi pri vseh vzgojah in tipih kron, kjer bo prišlo do zgostitve.
(se nadaljuje)
■iiiiiiiiiiiiiiiii in........................................ni......ji......i.......minulim......iiiiiiii............................................... umnim.....m......................................................mmmm......in
Po 181. členu statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor št. 21-287/64), 15. člena zakona o pokopališčih (Ur. list SRS, št. 55), 23. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list SRS številka 26-115/56), in 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) je skupščina občine Lenart na 20. seji dne 30. 12. 1964 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu na občinskih pokopališčih v občini Lenart
1.	člen
Pokopališča na območju občine Lenart so občinska in namenjena za pokopavanje mrličev ne glede na veroizpoved.
Na občinskih pokopališčih se pokopavajo:
1.
a)	Vsi, ki umro v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno;
b)	Vsi, ki umro v sosednjih naseljih, če tako želijo svojci ali če je tako želel pokojnik, če izda za to dovoljenje sanitarni inšpektor občinske skupščine in organ, ki upravlja pokopališče;
c)	Vsi, ki umro izven tega okoliša, če izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojni občinski sanitarni inšpektor.
2.	člen
Pokopališče upravlja organ, ki
ga določi skupščina občine Lenart. Pristojni organ pri reševanju zadev, ki se tičejo pokopališč, sodeluje s krajevnimi skupnostmi.
3. člen
Okoliše posameznih pokopališč sestavljajo naslednje katastralne občine:
Pokopališče Cerkvenjak: Andrenci, Brengova, Cerkvenjak, Cogetinci, Čagona, Smolinci, Žu-petinci.
Pokopališče Drvanja Drvanja, Ihova, Sp. Ročica, Sv. Benedikt, Trije kralji, Trotkova.
Pokopališče Gradišče: Gočova, (del-ves), Osek, Sp. Se-narska, Sp. Verjane, Stari Porčič, Sv. Trojica, Zg. Senarska, Zg. Verjane, Zg. Porčič.
Pokopališče Jurovski dol: Jurovski dol, Malna Partinje (Zg-Partinje), Sp. Gasteraj, Sr. Gaste-raj, Varda (del) Zg. Gasteraj, Ži-tence.
Pokopališče Lenart: Radehova, Sp. Porčič, Sp. Žerjav-ci, Lenart, Šetarova, Zamarkova, Zg. Žerjavci, Varda (del), Partinje (Sp. Partinje).
Pokopališče Voličina: Čermljenšek, Nadbišec, Rogozni-ca, Selce, Sp. Voličina, Straže, Zg. Voličina, Žikerce (del) Gočova (del-vrh).
Pokopališče Zg. Ščavnica: Dražen vrh, Kremberg, Krivi vrh, Ledinek, Lokavec, Rožengrunt, Zg. Ročica, Zg. Ščavnica, Žice.
4. člen
Vsako pokopališče mora imeti svoj načrt, razdelitev grobov in
ostalih prostorov. Načrt hrani občina Lenart, 1 izvod se nahaja pri Krajevnem uradu, lizvod pri grobarju in 1 izvod pri organu, ki upravlja pokopališče.
Pokopališča so razdeljena na pokopališčna polja, pokopališčna polja na vrste in vrste na grobove. Vrste morajo biti označene z rimskimi številkami, grobovi pa z arabskimi.
Za situacijo grobov je meroda-jen načrt razdelitve, ki ga odobri pristojen svet skupščine občine Lenart. Vsako pokopališče mora imeti določeni prostor za odlaganje smeti, spomenikov in potrebne zgradbe.
5.	člen
Grobovi so:
a)	navadni grobovi za pokopane osebe;
b)	otroški grobovi;
c)	rodbinski grobovi za eno ali več oseb;
d)	grobnice za dve, 4 ali 6 oseb za dobo 50 let.
6.	člen
Za uporabljanje prostora za grobnice, rodbinske grobove ali grobove namenjene določenim osebam sklenejo organi, ki upravljajo pokopališče, najemno pogodbo z zainteresiranimi osebami za dobo 10 let.
Najemna pogodba mora predvsem vsebovati sledeče:
a)	rok graditve;
b)	določila giede odstranitve gradnje, če ta ne bi bila zgrajena v skladu z načrtom pokopališča.
ali gradbenim načrtom in dogovorjenim rokom dograditve;
c) višina najemnine.
Pogodba se lahko skiene samo pod pogojem, če se zaiteresirani zaveže izgraditi grobnico v roku enega leta oz. urediti grobove v istem času ter jih redno vzdrževati. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, se pogodba ne more skleniti oz. se razveljavi.
7.	člen
Grobovi borcev NOV, žrtev fašističnega terorja in grobovi zgodovinskega značaja so pod posebno zaščito občine Lenart.
8.	člen
Pravni nasledniki grobov in grobnic so:
a)	zakonski drug;
b)	otroci pokojnika;
c)	ostali zakoniti ali oporočni dediči, ki postanejo dejanski dediči zapustnikove imovine.
9.	člen
V grobnice se smejo pokopavati mrliči, če so položeni v kovinske rakve ali rakve iz trdega lesa, s kovinskim vložkom. V ostale grobove je dovoljen pokop v navadnih lesenih rakvah iz mehkega ali trdega lesa ali s kovinskim vložkom.
10.	člen
Ponovni pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih, pri navadnih rakvah iz mehkega lesa, pri vseh ostalih rakvah po 20 let, pri otroških grobovih pa po 7 letih.
(Nadaljevanje in konec v naslednji številki)
Komunalni zavod Lenart RAZPISUJE
naslednja delovna mesta:
1.	računovodja
2.	več delavcev za komunalna dela
3.	vajenca za vodno inštalaterska dela
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisem, oz. dokazili o delu v drugih delovnih organizacijah, pošljite na upravo Komunalnega zavoda Lenart.
Razpis velja 15 dni od dneva objave, oz. do zasedbe delovnih mest.
PREKLIC
Pomisli - ugani
Odgovor na uganko, ki je bila objavljena v 24. št. Domačih novic glasi: Ta vesela družba je bila zbrana v Cerk-venjaku (lani ob občinskem prazniku). Žreb je odločil, da bo knjižno nagrado prejela MILICA OMULEC iz Kadrenc št. 4, p. Cerkvenjak.
Pred nelkaj leti je ena od organizacij pripravila veliko zakuisko. Uganite, v katerem kraju je to bilo in kdo je bil organizator te zakuske?
Odgovor pošljite na uredništvo do 11. februarja 1965.
Anton DRVARIC, posestnik iz Žitnic št. 22 preklicujem kot neresnične očitke, katere sem izrekel na škodo Jožeta BOHL, po-
sestnika iz Žitnic št. 23 glede oskrbe in vzgoje njegovih rejencev.
Anton Drvarič
- lim ktaji w hi* 1000 -
Piše: Franc Šuman (J
V letu 1812 je zapisano, da je imel za učenje prosto stanovanje in 212 goldinarjev letno. Za mežnarske posle 40 goldinarjev in 33 krajcarjev, za organistovske posle in petje 22 goldinarjev in 45 krajcerjev. Razen tega je moral opravljati službo publicista (raz-glaševalca), ki pa ni bila nagrajena. Vsega skupaj je letno prejemal 324 goldinarjev in 78 krajcerjev. Pomočniku, ki mu je pomagal pri učenju, je moral plačati 146 goldinarjev, tako da mu je ostalo 178 goldinarjev in 78 krajcerjev. Že filialisti in potem pomočniki so imeli prosto stanovanje v šoli.
Verjetno vas bo zanimalo, kdo so bili prvi ludimagistri ali ludi-rektorji, pozneje učitelji in nad-učitelji, ki so vodih pouk na lenarški šoli preko 300 let. To je od leta 1629 do 1941;
1. Ludimagister Janez Kiiren, Kyren od 1. 1629 do 1650. 2. Ludimagister Valentin Kiiren, Ky-ren od 1. 1650 do 1652. 3. Ludimagister Mihael Tratter od 1. 1653
do 1681. 4. Ludimagister Krištof Luttenberger rojen v Ptuju, od 1. 1682 do 1721. 5. Ludimagister Josef Ziirhl ali Zirhl od 1.1722 do 1725. 6. Ludimagister Janez Miihr od 1. 1726 do 1726. 7. Ludimagister Franc Anton Krepek rojen pri Benediktu, od 1. 1727 do 1730. 8. Ludimagister Janez Miihr od 1. 1731 do 1732. 9. Ludimagister Franc Anton Krepek od 1. 1733 do 1745. 10. Ludimagister Janez Jožef Pinter, rojen v Vuzenici, od 1. 1746 do 1750. 11. Ludimagister Janez Miihr od 1. 1751 do 1759. 12. Učitelj Jožef Sekol, rojen pri Lenartu v Slov. Goricah, od 1. 1760 do 1818. 13. Učitelj Anton Stiibler, rojen v Apačah, od 1.1818 do 1821. 14. Učitelj Johan Rau-scher, rojen v Strassgang pri Gradcu, od 1. 1822 do 1843, 15. Učitelj Johan Lenhardt, rojen v HI. Kreutzam Waasen od 1. 1844 do 1868. 16. Učitelj Peter Irgolič, rojen pri Veliki Nedelji, od 1. 1869 do 1872. 17. Nadučitelj Janez Reich, rojen pri Veliki Nedelji, od 1. 1873 do 1892. 18. Nadučitelj
Jažef Mocher,' koroški Slovenec, od I. 1893 do 1906. 19. Nadučitelj Jakob Kopič, zaveden štajerski Slovenec od 1. 1907 do 1920. 20. Nadučitelj Vekoslav Franc, pozneje nadučitelj v Sp. Kungoti, od 1. 1921 do 1923. 21. Nadučitelj Jože Velnar, pozneje šolski nadzornik v Murski Soboti od 1. 1924 do 1931. 22. Nadučitelj Vladimir Košenina, rojen v Mariboru od 1. 1932 do 1941.
Ko je leta 1818 postala šola dvorazredna, je dobila prvega podučitelja Venčeslava Čižeka, ki je bil do leta 1823. Na njegovo mesto je prišel Anton Salmho-fer. Z naraščanjem šoloobvezne mladine je nastala potreba še po drugem podučite]ju med 1. 1830 do 1835 se omenja Andrej Fren-kovič.
1. 11. 1872 je postala lenarška šola štirirazredna. V marcu leta 1873 je bil imenovan prvi nadučitelj in trije učitelji. Kakor je že omenjeno, je postala novozgrajena šola 1. 1847 petrazredna in je imela od tega časa pa do
okupacije 1. 1941 enega naduči-telja in štiri učitelje. Večkrat se najde zapisano, da je bila lenarška šola že od nekdaj visoko cenjena. Okoliški otroci, ki so obiskovali lenarško šolo, so bili ponosni in velikokrat so radi povedali, da so obiskovali šolo v Lenartu. Med mnogimi izobraženci, ki so dobili v drugi polovici 19. stoletja prve nauke v lenarški šoli, sta bila nadpovprečna svetovna učenjaka. Prvi je bil Emi-lijan Lilek, rojen v Hrastovcu. Bil je gimnazijski profesor, odličen pedagog, ki se je še prav posebno ukvarjal z zgodovinskimi literaturami Angležev, Nemcev, Slovanov in drugih. Umrl je kot vladni svetnik 1. 1940 v Celju v 90. letu svojega plodnega življenja. Lilek je služboval kot profesor v raznih krajih Avstrije, najdlje pa je bil v Bosni. Med najznamenitejša zgodovinska dela spada njegova knjiga: »Kritične pripombe k zgodovinskem delu češke in nemške? zgodovine srednjega veka«.
Želje soseščine se niso uresničile. Kranjčeva je obležala. Minevali so meseci in otroci so živeli brez materinega nadzorstva. Oče se je trudil narediti čimveč. Kljub temu pa je v hiši zagospodarila revščina. Sosedje so govorili: »Joj, kakšno revščino imajo pri Kranjčevih.« Redki so uvideli, da besede stanja ne bodo spremenile. Posebno teta Mica je začela prinašati kruh in drugo pomoč.
Tetin kruh je bil poslastica. Otroci so ga nosili v šolo in pojedli vsako njegovo drobti-no, ki je ostala v žepu. Iz vasi je mater večkrat obiskala Kra-naijeva, to je bila podjetna ženska. Prinašala je juhe in meso za bolnico. Otroci so požirali sline... Mati ni rada ležala, vendar ni smela vstati, ker je bila bolezen težje narave.
Mati je večkrat v agoniji doživljala utrinke iz preteklega življenja. Z grozo je obujala spomine na vojno vihro in ni mogla verjeti, da je lahko življenje tako kruto. Domači so jo tolažili.
V poletni noči so se čez položna pobočja pritihotapili črni oblaki. Matija in Jakec sta pospešila korake in z vsemi močmi vlekla ročni voziček natovorjen z zelenjavo za prašiče.
Velikokrat sta tako hodila na oddaljeno njivo. Grom, blisk in debele kaplje dežja so jima vlivale strah v kosti. Z vsemi napori sta vlekla vozilo po strmem klancu. Noge in kolesa vozička so se pogrezale v blato. »Le hitro otroka, če ne bosta premočena kot miši,« so jima prigovarjali mimoidoči. Srečna sta po prihodu domov stala na pragu in opazovala neurje.
PRI NAS DOMA
PRI NAS JE RENTABILNA ŽIVINOREJA IN SADJARSTVO — DELOVNO SILO V KMETIJSTVU ZAMENJUJEJO STROJI — SODELOVANJE Z ZADRUGO JE USPEŠNO.
Nedavno sem obiskal 31 letnega Aleksandra REBERNIKA iz Ju-rovske ceste št. 23 pri Lenartu. Na moja vprašanja o gospodarjenju, je za vas, dragi bralci, Aleksander povedal:
USPEŠNO SODELOVANJE S KZ
»Z zadrugo sodelujem od 1956. leta. Začel sem z manjšimi površinami s travniško proizvodnjo in z italijansko pšenico. Ker se je pokazal uspeh, sem s pogodbenim sodelovanjem nadaljeval. Sedaj imam v kooperaciji 4 ha, to so vse površine razen sadovnjaka in gozda. Ugotovil sem, da je zame najbolj rentabilna živinoreja. Lani sem preko kooperacije zadrugi prodal 4 glave spitane goveje živine. Trenutno imam na dopitanju 3 komade, ko bodo spitani, pa bom od zadruge dobil druge. Trenutno gojim 10 glav goveje živine. Poleg pitanja bi se rad posvetil mlekaricam. Vendar imam težave s prodajo mleka. V Lenartu namreč ni odkupne postaje. Tako moram mleko uporabljati za prašiče in z njim tudi dalj časa hranim teleta. Prodajati mleko strankam v Lenart je riskirano, ker ne bi mogel stalno enakomerno zadovoljiti potrebam. Krave v času telitve, okoli dva meseca, ne dajejo mleka, v tem času pa bi izgubil odjemalce.
Precejšnjo skrb sem posvetil hibridni koruzi, ki je odlično sredstvo za pitanje. "Poleg tega pa imam v kooperaciji še vedno
nekaj njivskih površin, ki so zasejane s pšenico. Zadruga mi da na razpolago gnojila, za to plačam enako ceno kot nekoope-ranti. Edino ugodnost sem imel v tem, da mi ni bilo potrebno plačati gnojila takoj, temveč v nekaj mesecih.
ROČNE KOSILNICE ZA SKUPINE KOOPERANTOV 3. 8. 1964 sem skupno s še dvema kooperantoma podpisal pogodbo, na podlagi katere bomo lahko pri Agrokombinatu KZ Lenart nabavili ročno motorno kosilnico. Vsi trije kooperanti sodelujemo z zadrugo že nad tri leta, kar je eden od glavnih pogojev. Zadrugi pa bomo morali v dobi 3 let letno izpitati glavo mlade goveje živine na ha ko-peracijskih površin. Kosilnico bomo od zadruge odkupili in bo nato naša skupna last. Zadruga kosilnic zaenkrat še nima in pričakujem, da jih bo kmalu dobila.
MALO DELOVNE SILE — VEC STROJEV Za delo sem pri hiši sam z ženo Rozalijo. Delovno silo je vedno težje dobiti in sem si nabavil precej mehanizacije. Sedaj mi manjka še ročna kosilnica, s pomočjo katere bom lažje in hitreje pokosil ves teren, ki je v hribovitem območju. Pred leti smo morali vso vodo znositi ročno v hlev. Pri hiši je 23 m globoki vodnjak, v katerem je vedno dovolj vode. Pred dvema letoma sem dal iz tega vodnjaka napeljati vo-
dovod v hlev in hišo. Motor in ostale naprave so me stale okoli 200.000 din.
Pri hiši smo imeli iz leta v leto težave kam spravljati koruzo. Prišel sem na idejo, da si napravim koruznlik. Koruznik, ki sem ga sam izdelal, je zelo praktičen. Koruze sedaj ni treba več ličkati. Odtrgamo ji vse liste in jo uskladiščimo v koruznik, ki stoji na dvorišču.
POLEG ŽIVINOREJE TUDI SADJARSTVO
Okoli hiše imam 1 ha sadovnjaka. Drevje je bilo že precej staro in sem ga začel obnavljati. Lani sem kupil sadike pri Agrokombinatu KZ Lenart. Ob 7. uri zjutraj so jih prodajali po 350 din, malo kasneje pa sem jih dobil že po 400 din za komad. Ker je bilo za sadike veliko povpraševanje, je tudi cena hitro na-rastla. V sadovnjaku škropim trikrat letno. Za ta namen sem nabavil lastno škropilnico. Letos je bila letina v sadjarstvu na našem območju slaba.
VITAMINSKA HRANA
Kmetje imamo težave, ker ne moremo dobiti dovolj krmilnih snovi. Pitance sem pričel hraniti z vitamini AD, vita D3, kostno moko in rudninskimi snovmi. Kostno moko lahko dobim v zadružni trgovini, ostalo pa v lekarni. Vsa živila pa uporabljam po navodilih, ki so jim priložena.
Nedavno sem čital v Domačih novicah, da bodo kooperanti Agrokombinata KZ Lenart nagrajeni. Zanima me za kakšno vrsto kooperacije?
Sam davek ni prevelik, poleg njega pa so še razne druge dajatve. To so takse, občinske do-klade, zavarovanje, kar pa vse precej nanese.
Včasih, kadar bi nujno potreboval traktor od Agrokombinata
Aleksander Rebrnik redi tudi kobilo, ki mu koristi za vleko. Lani mu je dala prikupnega žrebička.
za oranje, ga ne morem dobiti, ker orjejo na lastnih površinah. Tako se zgodi, da njivo za oranje pripravimo in moramo nato napreči lastne vole, ker obljubljeni traktor ni prišel. Zadruga bo morala imeti na razpolago več traktorjev!«
Nazadnje mi je Aleksander povedal, da priporoča kmetovalcem na območju naše občine, da bi se predvsem ukvarjali z živinorejo, krmno bazo in sadjarstvom. S sodelovanjem z zadrugo pa je zadovoljen.
REBERNIK JE NAPREDEN KMET. MODERNIZIRAL JE KMETIJSKO PROIZVODNJO NA SVOJEM POSESTVU. NJEGOV DOM PA JE IZ DNEVA V DAN LEPŠI!


OBRAČUN
Za Marijo Bela so še prispevali Edo Zorko ml. 1.000 din, Jože Rajh 500 din. Gostinsko podjetje Lenart je prispevalo material v vrednosti 2.600 din in Trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart v materialu 2.080 din. Skupno je bilo zbranih finančnih sredstev 17.708 din. Od tega zneska smo porabili 9.104 din za nakup praktičnih daril. 8.604 din pa smo dali Mariji Bela.
Poleg omenjenega je praktično darilo prispeval tudi občinski odbor RK Lenart. Darila in denar smo v imenu bralcev Domačh novic dali Mariji Bela na njen rojstni dan 17. januarja. MARIJA SE ZA PRISPEVKE "NAJTOPLEJE ZAHVALJUJE NAŠIM BRALCEM.
MARIJIN 97. ROJSTNI DAN
Pred nami se je pokazala prijazna dolina in v daljavi smo zagledali hišo, kamor smo bili namenjeni. Hišna vrata so se odprla in nas je pozdravil Herman Bela s svojo ženo.
Marija Bela, ki je tega dne slavila svoj 97. rojstni dan, je sedela pražnje oblečena ob peči v hiši. »Nisem mogla spati, premišljevala sem, kako naj vas sprejmem in kaj naj vam povem?« nam je rekla Marija.
POPRAVEK
V	letošnji prvi številki Domačih novic smo pod naslovom »Do 1.200 litrov mošta na ha« napačno napisali litre. Pravilno je 7.500 in 12.000 litrov.
Članek je bli objavljen na 8. strani.
V	isti številki je bila na 6. strani objavljena zahvala ob nenadomestljivi izgubi Ferdinanda Jug. V tekstu zahvale je manjkal stavek: Prisrčna hvala duhovnikoma za spremstvo in poslovilne besede.
Čestitali smo ji v imenu naših bralcev, ki so za njo zbrali prispevke. Marija se je nad vse prisrčno zahvalila vsem, ki so se je spomnili. Bila je srečna. Bežno se je spomnila na minula leta, na vinograde in kmete, za katere je trdo delala. Oči so ji bile solzne in srečne.
Slavljenka nam je rekla: »To zimo v naši dolini skoraj ne vidimo sonca, megleno je in to ni zdravo«. 17. januarja, ko smo jo obiskali pa je sonce posijalo.
Okoli nas se je zbralo polno sosedov in svojcev, vsi so Mariji čestitali in ji izkazali svojo ljubezen.
Vsedli smo se za bogato pogrnjeno mizo in nazdravili Mariji z željo, da se ponovno srečamo ob njenem stotem rojstnem dnevu.
Marija Bela je naša najstarejša občanka. Živi pri edinem še živečem sinu Hermanu, ki jo s svojo družino skrbno neguje. Herman je star 63 let. Marija ima 6 vnukov in 12 pravnukov.
Ob koncu tega sestavka mi je dolžnost, da se zahvalim vsem bralcem »Domačih novic«, kateri so nam omogočili, da smo lahko počastili visoki jubilej. Nikoli pa ne bomo pozabili na prisrčno gostoljubnost, katere smo bili deležni pri Mariji Bela v Žicah št. 57.
Druga oseba od leve Marija Bela Ženo. Ostali so vnuki in pravnuki ki sta izročila darilo.
in njen 63 letni sin Herman Z ter predstavnika Domačih novic, Foto: Brumen