2345678 Management cn 500 24% slika 1 Delež organizačij, vključenih v raziskavo, po številu zaposlenih analizirane z multiplo regresijsko analizo, oblikovan je bil nov re-gresijski model vodenja organizačije. Z enosmernim t-testom (Pear-sonov koefičient korelačije) so bile obdelane korelačije do ključnih hipotez - povezanost strategije uvajanja integračije standardov vodenja z izboljševanjem izidov poslovanja, za kar je odgovorno najvišje vodstvo organizačije. V pregledniči 1 so prikazani rezultati iz vprašalnika opisne statistike in korelačije očene dejavnikov uspešnosti poslovanja in vloge integračije standardov vodenja. V izvedeni raziskavi kot odvisna spremenljivka nastopa dejavnik »vloga integračije standardov vodenja kakovosti za uspešnost poslovanja organizačije«, kar je hkrati temeljno raziskovalno vprašanje. V pregledniči 2 anova so zapisani rezultati za statistično preverjanje očene ustreznosti novega modela. Z njim odgovorimo, ali sprejmemo ali zavrnemo ničelno hipotezo. Vrednost, ki je v novem regre-sijskem modelu za nas pomembna, je signifikanča, ki ima v našem modelu vrednost p = 0,001, torej je manjša od p = 0,05, kar je prikazano v pregledniči 2. To pomeni, da je model statistično značilen. Model vodenja, ki smo ga sestavili, dobro napoveduje uspešnost poslovanja. Koliko varianče bomo z našim novim modelom pojasnili, pa nam pove prilagojen R2 v pregledniči 3. Tako je vrednost v našem primeru 0,287, in to pomeni, da z modelom pojasnimo 28,7% vari-anče, kar je lahko še zadovoljivo. Velja tudi ugotovitev, da obstajajo še druge spremenljivke, ki vplivajo na uspešnost poslovanja organi-začije, ki pa jih z našim modelom in raziskavo nismo zajeli. Struktura v raziskavo vključenih velikih organizačij po področjih dejavnosti (strukturo organizačij, vključenih v raziskavo, prikazuje slika 3.4) je bila naslednja: banke, zavarovalniče in finančne ustanove (7%), svetovalne in inženirske organizačije (37%), velike trgovske organizačije (17%), javna in elektro distribučijska podjetja (17%) ter občine in upravne enote (22%). Od vseh 54 organizačij v raziskavi jih je imelo kar 83,3% čertifikat kakovosti iso 9001 že več kot deset let, 16,7% jih je imelo čertifikat iso 9001 od sedem do deset let in prav nobena organizačija manj kot sedem let. Vse organizačije, tako vodstva kot vključeni zaposleni, so imele zares veliko izkušenj iz sistema vodenja kakovosti po iso 9001. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kateri so najbolj aktualni in po- preglednica 1 Opisne statistike - ocene dejavnikov uspešnosti poslovanja in integracija standardov vodenja kakovosti (1) (2) (3) (4) (5) (6) F Pomembno je izpolnjevanje zahtev in priccakovanj odjemalcev po celovitih storitvah in procesih. 54 4,56 5 0,604 G Zadovoljstvo odjemalcev pomeni lažje izpolnjevanje ciljev in razvoja organizacije v prihodnosti. 54 4,54 5 0,605 K Notranje presoje so ucinkovito orodje vodstva za izboljševanje uspešnosti in ucinkovitosti poslovnih procesov. 54 4,31 5 0,886 J Z izboljševanjem sprememb procesov se poveccuje ucinkovitost poslovnih procesov 54 4,30 5 0,816 A Ocenite pomembnost integracije razliccnih sistemov vodenja, ki so aktualni za vašo organizacijo. 54 4,04 4 0,751 E Razvoj informacijskih sistemov je pogojen z uvajanjem sprememb. 54 3,96 4 0,971 M Nagrade kakovosti povecujejo ugled organizacije v poslovnem okolju (npr. priznanje za poslovno odlicnost efqm). 54 3,96 5 1,081 I Organizacijska struktura organizacije se tekocce prilagaja potrebam spremenjenih poslovnih procesov 54 3,91 4 0,896 B Najvišje vodstvo ima strategijo in naccrt za uvajanje sprememb integracije sistemov vodenja. 54 3,80 4 1,016 C Management na nižjih ravneh je pripravljen in usposobljen za spremembe. 54 3,56 4 0,883 D Zaposleni so ustrezno usposobljeni in motivirani za izvajanje sprememb izboljševanja. 54 3,52 4 0,841 L Zaposleni aktivno sodelujejo v prenovah procesov in so za doseganje ciljev primerno motivirani. 54 3,28 4 0,979 H Dobavitelji pomembno sodelujejo pri uvajanja sprememb v poslovnih procesih. 54 3,19 3 1,100 opombe Naslovi stolpcev: (1) oznaka, (2) naziv dejavnikov, (3) število, (4) mediana, (5) modus, (6) standardni odklon. preglednica 2 anova - potrditev novega modela Model Vsota kvadratov df Povp. kvadrat F Pomembnost 1 Regresija 5,312 5 1,062 5,258 0,001a Ostanki 9,697 48 0,202 Skupaj 15,009 53 opombe a Predikatorji: (konstanta), peta_skupaj indeks 1.5, cetrta_skupaj indeks 1.4, tretja_skupaj indeks 1.3, druga_skupaj indeks 1.2, prva_skupaj indeks 1.1. Odvisna spremenljivka: tretji_del. znani povezani standardi, modeli oziroma orodja vodenja v organizacijah in ali jih v udeleženih organizacijah dejansko tudi že upo- Anton Peršič in Mirko Markič preglednica 3 Povzetek modela Model R R2 Prilagojen R2 Std. napaka ocene 1 0,595a 0,354 0,287 0,44947 opombe a Predikatorji: (konstanta), peta_skupaj indeks 1.5, cetrta_skupaj indeks 1.4, tretja_skupaj indeks 1.3, druga_skupaj indeks 1.2, prva_skupaj indeks 1.1. Banke, zavarovalnice, finančne družbe Svetovalne in inženirske org. ter inst. Velike trgovske organizacije Javna in elektro-distribucijska podjetja Obcine in upravne enote 7% 37% 22% slika 2 Struktura organizacij, vključenih v raziskavo rabljajo v svoji praksi. S frekvencno porazdelitvijo so rezultati raziskave pokazali, da so za organizacije najbolj uporabna naslednja orodja, modeli in standardi vodenja: vodenje letnih razgovorov (potrdilo 64,7% organizacij), sistem ravnanja z okoljem iso 14001 (44,4%), model poslovne odličnost efqm (42,6%), sistem varnosti in zdravja pri delu ohsas 18001 (31,5%) in sistem upravljanja varovanja informacij iso 27000 (42,6%). Pridobljen certifikat kakovosti iso 9001 že v svojih osnovnih zahtevah doloca usmerjenost organizacije v izpolnjevanje zahtev in pri-cakovanj odjemalcev, v uresnicevanje nacel procesnega pristopa ter spodbuja sistem stalnega izboljševanja rezultatov poslovanja. Kot kljucni razlogi za pristop organizacije k integraciji še drugih standardov oziroma modelov vodenja so bili v raziskavi potrjeni naslednji dejavniki: celovite zahteve odjemalcev oziroma trga (potrdilo 61,1 % organizacij), potreba po nadgradnji sistema vodenja iso 9001 (55,6%) in kot zahteva najvišjega vodstva (42,6%). Z raziskavo smo želeli preveriti, katere so glavne ovire oziroma težave, ki nastanejo znotraj organizacije in tako onemogočajo sistem izboljševanja. Rezultati raziskave so kot glavne ovire za integracijo standardov vodenja potrdile: preobremenjenost vodstva z rednim delo (potrdilo 59,3% organizacij), splošno premajhno podporo zaposlenih za spremembe (31,5%) ter preveliko kompleksnost in nezaupanje vodstva na nižjih področjih (24,1 %). Zanimivo, da kot ovira ni bila ocenjena premajhna usposobljenost zaposlenih (5,6%) ali slaba informacijska podpora (potrdilo le 5,6% organizacij v raziskavi). Smisel integracije standardov vodenja je v poenotenju in združitvi takšnih modelov in orodij vodenja, ki so za organizacijo aktualni in prinašajo ustrezne koristi. Rezultati raziskave so potrdili, kakšna so pri tem največja pričakovanja organizacij in kaj so njihovi ključni cilji Integracija standardov vodenja v storitvenih organizacijah preglednica 4 Regresijska analiza - koeficienti Model (i) (2) (3) (4) (5) (6) (?) 1 (Konstanta) 3,466 0,235 14.772 0,000 Prva_skupaj indeks 1.1 0,016 0,031 0,063 0,526 0,602 0,934 1,071 Druga_skupaj indeks 1.2 0,062 0,052 0,144 1,200 0,236 0,930 1,075 Tretja_skupaj indeks 1.3 -0,246 0,075 -0,395 -3,294 0,002 0,936 1,068 Cetrta_skupaj indeks 1.4 0,048 0,043 0,136 1,112 0,272 0,899 1,112 Peta_skupaj indeks 1.5 0,256 0,087 0,362 2,958 0,005 0,899 1,112 opombe Naslovi stolpcev: nestandardizirani koeficienti: (1) B, (2) std. napaka; standardizirani koeficienti: (3) ß; (4) t, (5) pomembnost; statistike kolinearnosti: (6) toleranca, (7) vif. Odvisna spremenljivka: tretji_del. integracije: celovito izpolnjevati zahteve in pričakovanja odjemalcev (potrdilo 74,1% organizacij), izboljšati rezultate poslovanja (66,7%), ustvariti spodbudno delovno okolje za zaposlene (38,9%). Za preverjanje povezanosti vrednosti posameznih kriterijev odvisne spremenljivke smo oblikovali nov regresijski model vodenja. S pomocjo linearne regresijske analize smo preverili, ali katera od oblikovanih petih dimenzij novega modela vpliva na ocene dejavnikov vloge integracije standardov vodenja in uspešnosti poslovanja. Koeficienti regresijske analize so predstavljeni v preglednici 5. Na dejavnik vloge standardov vodenja vplivata tretji indeks (p = 0,002, ß = -0,395, Katere so po vaši oceni glavne ovire za uvajanje integriranega sistema vodenja) in peti indeks (p = 0,005, ß = 0,362, Kako vodstvo in zaposleni obravnavajo rezultate notranjih in zunanjih presoj v organizaciji). Z enosmernim t-testom smo želeli potrditi hipotezo, da imajo vodstva v velikih organizacijah v manjši meri oblikovano strategijo in naccrt uvajanja integracije standardov vodenja, torej da slabše poznajo prednosti in koristi integracije standardov vodenja, ki vplivajo na izboljševanje rezultatov poslovanja. Rezultati so prikazani v preglednici 6. S pomocjo korelacijskega koeficienta smo preverili, ali na ocene integracije sistemov vodenja kakovosti vplivajo tudi druge opisne spremenljivke - tip organizacije, število zaposlenih v organizaciji, število let od pridobitve certifikata kakovosti in regija, v kateri organizacija deluje. Vrednost Pearsonovega koeficienta - povezanost med obravnavanimi spremenljivkami in odvisnimi spremenljivkami - je prikazana v preglednici 7. V raziskavi se pokaže statisticna povezava dejavnika števila zaposlenih v organizaciji z dejavnikom prepoznavanja ovir pri uvajanju integracij standardov vodenja (p = 0,022, ß = -0,310) in je negativno preglednica 5 Enosmerni f-test Vprašanja iz raziskave f df sig.* a) Očenite pomembnost integračije različnih sistemov vodenja, ki so aktualni za vašo organizačijo. b ) Najvišje vodstvo ima strategijo in načrt za uvajanje sprememb integračije sistemov vodenja. č) Management na nižjih ravneh je pripravljen in usposobljen za spremembe. d) Zaposleni so ustrezno usposobljeni in motivirani za izvajanje sprememb izboljševanja. e) Razvoj informačijskih sistemov je pogojen z uvajanjem sprememb. f) Pomembno je izpolnjevanje zahtev in pričakovanj odjemalčev po čelovitih storitvah in pročesih. g) Zadovoljstvo odjemalčev pomeni lažje izpolnjevanje čiljev in razvoja organizačije v prihodnosti. h) Dobavitelji pomembno sodelujejo pri uvajanju sprememb v poslovnih pročesih. i) Organizačijska struktura organizačije se tekoče prilagaja potrebam spremenjenih poslovnih pročesov. j) Z izboljševanjem sprememb pročesov se povečuje učinkovitost poslovnih pročesov. k) Notranje presoje so učinkovito orodje vodstva za izboljševanje uspešnosti in učinkovitosti poslovnih pročesov pri izpolnjevanju postavljenih čiljev l) Zaposleni aktivno sodelujejo v prenovah pročesov in so za doseganje čiljev primerno motivirani. m) Nagrade kakovosti povečujejo ugled organizačije v poslovnem okolju (npr. priznanje za poslovno odličnost efqm). opombe *dvorepa. 10,142 5.757 4,623 4-531 7,291 18,926 18,656 1,237 7,443 11,679 10,899 53 0,000 53 0,000 53 0,000 53 0,000 53 0,000 53 0,000 53 0,000 53 0,222 53 0,000 53 0,000 53 0,000 2,084 53 0,042 6,546 53 0,000 povezana (trditev »b«). Rezultati strinjanja s trditvijo »b« so glede na očeno in velikost organizačije prikazani v pregledniči 8. Razprava Namen raziskave je bil prepoznati ključne ugotovitve vloge integračije standardov vodenja kakovosti na področju izvajanja storitev v Sloveniji in predvsem potrditi koristi in priložnosti za izboljševanje rezultatov poslovanja. Da je integračija standardov nujna in da je prepoznana povezanost med družbeno odgovornostjo in ekonomsko uspešnostjo organizačije potrjujejo številne raziskave v svetu in v Sloveniji (kpmg 2005; Kern Pipan 2010; mšzt 2010; Mulej 2010). Tako Bakker s sodelavči navaja, da je bilo leta 2003 pregledanih 127 preglednica 6 Pearsonov koeficient korelacije tO M Ln Dejavniki ocene integracije a bed e f g h i j k 1 m st_zap Pearsonov koef. -0,041 -0,310* -0,062 0,134 0,102 -0,063 0,005 0,092 0,058 0,114 -0,037 -0,037 0,013 Sig. 0,768 0,022 0,655 0,336 0,463 0,653 0,970 0,509 0,678 0,410 0,791 0,792 0,927 N 54 54 54 54 54 54 54 54 54 54 54 54 54 st_let_ certifikata Pearsonov koef. 0,022 -0,090 -0,057 0,21g -0,017 -0,083 -0,014 0,213 0,009 0,102 -0,009 0,026 0,077 Sig. 0,873 0,515 0,683 0,112 0,902 0,551 0,921 0,122 0,947 0,461 0,946 0,854 0,578 N 54 54 54 54 54 54 54 54 54 54 54 54 54 preglednica 7 Ocene trditve »b« po velikosti organizacije Število zaposlenih Skupaj 51-100 101-250 251-500 >500 Sploh se ne strinjam Frekvenca 0 0 0 1 1 Delež znotraj st_zap (v odstotkih) 0,0% 0,0% 0,0% 7,7% 1,9% Standardiziran ostanek -0,5 -0,6 -0,4 1.5 Se ne strinjam Frekvenca 0 3 0 3 6 Delež znotraj st_zap (v odstotkih) 0,0% 15,8% 0,0% 23,1% 11,1% Standardiziran ostanek -1,2 0,6 -1,0 1.3 Niti se strinjam, niti se ne strinjam Frekvenca 2 3 3 2 10 Delež znotraj st_zap (v odstotkih) 15,4% 15,8% 33,3% 15,4 % 18,5% Standardiziran ostanek -0,3 -0,3 1,0 "0,3 Se strinjam Frekvenca 6 8 3 6 23 Delež znotraj st_zap (v odstotkih) 46,2% 42,1% 33,3% 46,2% 42,6% Standardiziran ostanek 0,2 0,0 -0,4 0,2 Zelo se strinjam Frekvenca 5 5 3 1 14 Delež znotraj st_zap (v odstotkih) 38,5% 26,3% 33,3% 7,7% 25,9% Standardiziran ostanek 0,9 0,0 0,4 -1.3 Skupaj Frekvenca 13 19 9 13 54 Delež znotraj st_zap (v odstotkih) 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% g. n> CfQ P> P P. P> P- O < < o p- a> s»' < 05 4,28 Mentoriranje 4,35 4,52 Motiviranje 4,40 4,54 Obvladovanje čustev 3,96 4,05 Aktivno poslušanje 4,19 4,33 Prenos informačij 4,09 4,21 Odprto komuničiranje 4,02 4-27 Za osnovne analize podatkov smo uporabili opisno statistiko. S Ken-dallovim koefičientom smo ugotavljali povezanost izobrazbe z višino očene komunikačijskih in vodstvenih kompetenč. S t-preizkusom smo ugotavljali razlike med skupino vodij, ki zaposlenim dnevno namenjajo več časa, in skupino vodij, ki zaposlenim dnevno namenjajo manj časa. rezultati in interpretacija Rezultat samoocene vodij o komunikacijskih in vodstvenih kompetenčah V raziskavi nas je zanimalo, kako vodje očenjujejo svoje vodstvene in komunikačijske kompetenče. Spremenljivke smo na podlagi vsebinskih sklopov lestvič vprašalnika združili v nove spremenljivke (področja) in nato z opisno statistiko izračunali povprečne vrednosti vsebinskih sklopov vprašanj. Pregledniča 2 prikazuje samoočeno vodij po področjih pred izvedenim programom izobraževanja in po njem. V vprašalniku so komunikačijske in vodstvene kompetenče po izobraževanju bolje očenili kot pred izobraževanjem. Na podlagi povprečnih vrednosti smo ugotovili, da so se vodje najbolj izboljšale na področju motiviranja (očena 4,54) in mentoriranja (očena 4,52). Sledijo področja reševanje konfliktov (očena 4,38), usmerjenost k čiljem (očena 4,37) in timsko delo (očena 4,37), poslušanje (očena 4,33), vodenje sestankov (očena 4,28), odprto komuničiranje (očena 4,27) in posredovanje informačij (očena 4,21). Najslabše so se očenili na področju obvladovanja čustev (očena 4,05), pri obvladovanju čustev pa je bila tudi najnižja očena trditve posameznega anketiranča (očena 1). Največji odklon v odgovorih se je pokazal na področju vodenja se- preglednica 3 Ocena komunikacijskih in vodstvenih kompetenc Kompetence (1) (2) (3) (4) (5) Komunikacijske kompetence 152 2,69 5,00 4,26 0,56 Vodstvene kompetence 152 3.19 5,00 4-50 0,49 opombe Naslovi stolpcev: (1) število vseh odgovorov, (2) najvišja vrednost spremenljivke, (3) najnižja vrednost spremenljivke, (4) aritmeticna sredina, (5) standardni odklon. stankov, in sicer za 0,78 ocene. Iz rezultata samoocene udeležencev lahko sklepamo, da je bil program izobraževanja za vodje uccinkovit, saj so svoje kompetence izboljšali na vseh podrocjih. Zanimalo nas je tudi, pri katerih posameznih vprašanjih vsebinskih sklopov so bile ocene najnižje. Mednje spadajo umirjen govor (ocena 3,87), umirjenost (ocena 3,91) in govorica telesa (ocena 3,90), kar lahko povežemo z obvladovanjem custev in obvladovanjem samega sebe ter prepoznavanjem custev drugih. Sposobnost vodje, da prilagodi svoj pristop potrebam zaposlenega, se odraža v dobrih medsebojnih odnosih in višji stopnji zaupanja (Tzafrir idr. 2004, 630). Z nižjo oceno so ocenili tudi trditev vabilo z dnevnim redom (ocena 3,90), kar odraža trenutno stanje, da 20% vodij, vklju-ccenih v program izobraževanja, nima dostopa do raccunalnika in je tako brez svoje elektronske pošte ter koledarja za elektronsko pošiljanje vabil. Pri vodenju sestankov je bilo tudi najvec neodgovorje-nih trditev prav zaradi tega, ker ti vodje ne sklicujejo sestankov in nimajo dostopa do elektronske pošte, o morebitnem sestanku pa jih prvi nadrejeni obvesti ustno oziroma prek oglasne deske. To so vodje najnižjega nivoja oziroma zaposleni na odgovornejših delovnih mestih v tovarni, ki so hkrati neformalno odgovorni za manjšo skupino ljudi (vodje skupin, operaterji, nastavljavci). Zaradi lažjega izracuna komunikacijskih in vodstvenih kompetenc smo vsebinske sklope lestvic vprašalnika združili v kompetence in izracunali njihove povpreccne vrednosti. Kompetence so opredeljene z vidika opisa dolocenih osebnih lastnosti, vedenja, sposobnost in vrednot (Jokinen 2005, 201; Buiskool in dr. 2010, 8) ter kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, prilagojenih posameznim oko-lišccinam (Hozjan 2009, 201-202; Dimovski, Penger in Peterlin 2009, 22). Zanimalo nas je, kako so se vodje ocenili glede komunikacijskih in vodstvenih kompetenc, zato smo izracunali povprerne vrednosti ocen. Bolje so ocenili vodstvene (ocena 4,50) kot komunikacijske kompetence (ocena 4,26). Sicer pa so oboje ocenili zelo dobro, kajti povprecna ocena obeh znese nad 4. Oceno kompetenc prikazuje preglednica 3. preglednica 4 Korelačija med vodstvenimi in komunikačijskimi kompetenčami ter izobrazbo Komunikačijske kompetenče Kendallov koefičient 0,091 Stopnja značilnosti 0,074 Vodstvene kompetenče Kendallov koefičient 0,121 Stopnja značilnosti 0,027 preglednica 5 Korelačija med vodstvenimi in komunikačijskimi kompetenčami Komunikačijske kompetenče Spearmanov koefičient 0,817 Stopnja značilnosti 0,000 Povezanost izobrazbe in komunikacijskih ter vodstvenih kompetenc Zaradi naraščajočih zahtev dela smo menili, da morajo imeti vodje za to delovno mesto najmanj višješolsko izobrazbo. Tisti, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo, se bolje sporazumevajo, razumejo potrebe zaposlenih in učinkoviteje organizirajo delo (Gorman, Hanlon in King 1997, 63-64). Povprečje višješolsko in visokošolsko izobraženih vodij se povečuje, čeprav jih ima večina (61,9%) končano poklično ali srednjo šolo. Z izračunom korelačije s Kendallovim koefičientom smo ugotavljali, kakšna je povezanost med doseženo stopnjo izobrazbe vodij in obvladovanjem komunikačijskih in vodstvenih kompetenč. Pre-gledniča 4 kaže, da med komunikačijskimi (t = 0,118; p = 0,150) in vodstvenimi (t = 0,158; p = 0,52) kompetenčami ter doseženo stopnjo izobrazbe ni statistično pomembnih razlik. Na podlagi dobljenih podatkov lahko hipotezo 1, ki pravi, da se obvladanje komunika-čijskih in vodstvenih kompetenč razlikuje glede na izobrazbo vodij, zavrnemo. Višina izobrazbe in očena komunikačijskih ter vodstvenih kompetenč nista povezani. Povezanost komunikacijskih kompetenc in vodstvenih kompetenc Predpostavili smo, da vodje, ki zelo dobro obvladujejo komunikačijske kompetenče, zelo dobro obvladujejo tudi vodstvene kompetenče. Pregledniča 5 kaže, da obstaja povezava med obvladovanjem komunikačijskih in vodstvenih kompetenč (p = 0,817; p = 0,00). Vodje, ki bolje obvladujejo komunikačijske kompetenče, posledično bolje obvladujejo tudi vodstvene kompetenče. Hipotezo 2, ki pravi, da so se vodje z višjo očeno komunikačijskih kompetenč bolje očenili tudi na področju vodstvenih kompe-tenč, lahko potrdimo. preglednica 6 Rezultat f-preizkusa neodvisnih vzorcev Vodstvene kompetence (1) (2) (2) (3) (4) (5) Predpostavka enakosti varianc 8,787 0,004 Predpostavka neenakosti varianc 0,004 -!,449 49 0,049 -2,339 20,470 0,030 opombe Levenov preizkus enakosti varianc: (1) F, (2) raven statistiicne pomembnosti; f-preizkus enakosti povprecij: (3) f, (4) sp, (5) raven statistiicne pomembnosti (2-delni). Pomembnost časa, namenjenega zaposlenim Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v oceni kompetenc med vodji, ki dnevno namenijo vec casa zaposlenim, in tistimi, ki dnevno zaposlenim namenijo manj casa. Predpostavljali smo, da imajo vodje, ki dnevno namenijo vecc casa zaposlenim, bolje razvite vodstvene ve-šcine kot tisti, ki zaposlenim dnevno namenijo manj casa. Hipotezo smo preverili s t-testom za neodvisne vzorce. Vodje, ki dnevno namenijo zaposlenim vec casa, so ocenili svoje vodstvene kompetence višje (ocena 4,61) kot tisti, ki zaposlenim dnevno namenijo manj kot 15 minut (ocena 4,40). Ugotovili smo (preglednica 6), da med skupinama obstajajo statisticno pomembne razlike (p = 0,03). Na podlagi Levenovega preizkusa enakosti variance lahko sprejmemo hipotezo pri 5-odstotni stopnji značilnosti, saj je p-vrednost enaka 0,04 < 0,05. Hipotezo 3, ki pravi, da imajo vodje, ki zaposlenim dnevno namenijo vecc casa, bolje razvite vodstvene kompetence kot tisti, ki namenijo zaposlenim dnevno manj casa, lahko potrdimo. Vodje, ki se vec ukvarjajo z zaposlenimi, tudi veliko bolj praktično preizkušajo svoje sposobnosti in se tako ucijo na podlagi vsakodnevnih izkušenj s svojimi zaposlenimi. Podroccje komuniciranja in vodenja se neprestano spreminja, zato je razvijanje komunikacijskih in vodstvenih kompetenc toliko bolj nujno za stalen profesionalni razvoj vodij. Znanje posameznega vodje zagotovo je osnova za ravnanje z zaposlenimi. Lahko razvijajo in dopolnjujejo svoje komunikacijske in vodstvene kompetence s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki mora biti vkljuceno v vsakodnevno delovno prakso vodij. Nosilec znanja je cclovek, in ne vec tehnologija. Kljucno je, kako bodo vodje znali ucinkovito uporabiti komunikacijsko tehnologijo, ki jim je na voljo, in jo ccim hitreje prenesti do najnižjih proizvodnih ravni. Rezultat raziskave je pokazal, da vodje v povprecju zelo dobro ocenjujejo svoje komunikacijske in vodstvene kompetence. Od tukaj naprej bi se morali dodatno sa-moizobraževati na tistih podrocjih, kjer jim znanja še primanjkuje. Sklep Splošni rezultat raziskave je pokazal, da bi morali v svojem izpopolnjevanju individualizirati njim lastne vrzeli na področju komuniciranja in vodenja ter jih izpopolnjevati. Raziskava nam je pokazala tudi, da imajo tisti, ki se več ukvarjajo s svojimi zaposlenimi, tudi bolj razvite vodstvene kompetence. Največ znanja o ravnanju z ljudmi lahko pridobijo na podlagi konkretnih primerov in na podlagi reševanja problemov v praksi. Vodje morajo znati svoje znanje prenesti tudi na svoje zaposlene in jih primerno usposobiti za medsebojno sporazumevanje. Sodobna informacijska tehnologija omogoča vrsto novih učnih metod in tudi učenje na daljavo, ki se v izbranih tovarnah ne koristi oziroma ga za zdaj še premalo izkoriščajo. V vsakem proizvodnem okolju bi morale organizacije urediti učne centre z izobraževalnimi moduli, dostopne vsem zaposlenim, predvsem pa tistim, ki v svojem delovnem okolju nimajo dostopa do računalnika. 1. V raziskavi, ki je zajela visoko kreativne tehnične strokovnjake, so ugotovili, da je pomemben motivacijski faktor, kako so ti zaposleni vodeni; 25 % udeležencev v raziskavi je visoko ocenilo čas, ki ga vodja nameni podrejenim (Gilley, Gilley, McMillan 2009, 81). Literatura Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. 2011. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Bolden, R., in J. Gosling. 2006. »Leadership Competencies: Time to Change the Tune?« Leadership 2 (2): 147-163. Buiskool, B. J., S. D. Broek, J. A. van Lakerveld, G. K. Zarifis in M. Osborne. 2010. Key Competences for Adult Learning Professionals. Zo-etermeer: Research voor Beleid. Cencič, M. 2009. Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empiricne neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod rs za šolstvo. Dimovski, V., S. Penger in J. Peterlin. 2009. Avtentično vodenje v uceci se organizaciji. Ljubljana: Planet gv. Field, A. 2011. Discovering Statistics Using spss. 4. izd. London: Sage. Gilley, A., W. Gilley, J. McMillan in S. Heather 2009. »Organizational Change: Motivation, Communication, and Leadership Effectiveness, Performance.« Performance Improvement Quarterly 21 (4): 75-94. Gorman, G., D. Hanlon in W. King. 1997. »Some Research Perspectives on Entrepreneurship Education, Enterprise Education and Education for Small Business Management: A Ten-Year Literature Review.« International Small Business Journal 15 (3): 56-78. Opombe Gruban, B. 2006. Ocenjevanje in upravljanje delovne uspešnosti vodij. Ljubljana: Dialogos. Grunig, E. J. 1992. Excellence in Public Relations and Communication Management. London: Erlbaum. Hozjan, D. 2009. »Key Competences for the Development of Lifelong Learning in the European Union.« European Journal of Vocational Training 46 (1): 196-207. Hunsaker, L. P. 2001. Training in Management Skills. Engelwood Cliffs, nj: Prentice Hall. Jokinen, T. 2005. »Global Leadership Competencies: A Review and Discussion.« Journal of European Industrial Training 29 (3): 199-216. Kirkpatrick, D. J., in W. K. Kirkpatrick. 2010. Training on Trial. New York: Amacom. Mayfield, J., in M. Mayfiel 2002. »Leader Communication Strategies Critical Paths to Improving Employee Commitment.« American Business Review, junij. http://www.uthscsa.edu/gme/documents /LeaderCommunicationStrategies.pdf Meško Štok, Z. 2009. Management znanja v sodobnih organizacijah. Koper: Fakulteta za management. Tzafrir, S. S., G. H. Harel, Y. Baruch in S. L. Dolan. 2003. »The Consequences of Emerging hrm Practices for Employees' Trust in Their Managers.« Personnel Review 33 (6): 628-647. Ule, M. 2009. Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Maribor: Založba Pivec. Visagie, J., L. Herman in W. Havenga. 2011. »Leadership Competencies for Managing Diversity.« Managing Global Transitions 9 (3): 225-247. Wengel, J., P. Warnke in J. Lindbom. 2003. Case Study Automotive Industry: Personal Cars. Karlsruhe: Institut Systemtechnik und Innovationsforschung. Analiza izvajanja strategije razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji bojan mevlja Univerza na Primorskem, Slovenija Namen clanka je prouatev izvajanja strategije sistemskega razvoja nevladnih organizacij po nacrtih, ki so si jih zastavili avtorji strategije. Kvantitativna raziskava, opravljena v letu 2010, temelji na anketnem vprašalniku, ki je bil poslan nevladnim organizacijam, ki so sodelovale na strateški konferenci v okviru priprave strategije in aktivno sodelovale pri izdelavi strategije. V clanku smo ugotovili neuspešnost izvajanja strategije. Ker ima izvajanje strategije vpliv na celoten sektor in posledicno na vse nevladne organizacije, bo zato pricujoc clanek pripomogel k razvoju nevladnega sektorja v Sloveniji. V clanku so podani tudi predlogi za spremembe na podrocju sistemskih sprememb za uresnicevanje strategije v prihodnosti. Ključne besede: nevladne organizacije, strategija, raziskava, izvajanje, anketa, razvoj Nevladne organizacije so eden od razvojnih stebrov sodobnih družb. V sodobnem svetu so države s civilno družbo države z demokraticno tradicijo, ki ta sektor mocno spodbujajo in podpirajo. Poudariti je treba, da so nevladne organizacije neprofitne, zato je nujno razumevanje njihovega obstoja in razlikovanje od drugih profitnih organizacij. V sedmih industrijsko najbolj razvitih državah sveta je nepridobitni sektor pomemben ekonomski dejavnik, saj zaposluje 11,8 milijona ljudi, kar je šestkrat vecc kot najvecja podjetja v teh deželah. Poleg tega uporablja nepridobitni sektor tudi prostovoljsko delo, kar pomeni še dodatnih 4,7 milijona polno zaposlenih. Nepridobitni sektor porabi za delovanje v teh sedmih deželah 474,7 milijarde evrov (Tavcar 2005, 23). V Sloveniji predstavljajo nevladne organizacije pomemben del družbe, ki zaradi razlicnih dejavnikov ni dovolj razvit. Zato je glavni cilj prispevka proučiti uspešnost izvajanja strategije sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji po nacrtih, ki so si jih zastavili avtorji strategije. V ta namen je bila v letu 2010 opravljena kvantitativna raziskava med nevladnimi organizacijami, ki so sodelovale na strateški konferenci v okviru priprave strategije in pri izdelavi strategije. Uvod Nevladne organizacije Pojmi, kot so »civilna družba«, »nevladne/neprofitne/prostovoljne organizacije«, »tretji sektor« ipd., so v zadnjih desetletjih postali modni pojmi; uporabljajo se v različnih predelih sveta na raznolikih področjih: med novinarji, na univerzah, v gospodarstvu, politiki ter javnosti sploh - povsod lahko opazimo uporabo teh terminov (Kle-novšek idr. 2006, 12). Ob vsesplošni uporabi zgornjih izrazov in vpričo številnih in raznolikih pričakovanj seveda ne preseneča dejstvo, da neke enotne definicije oziroma konsenza o tem, kaj »civilna družba« (ali njene pojavne oblike) dejansko pomeni in kaj ti pojmi vključujejo oziroma izključujejo, ne obstaja. Večina avtorjev se strinja, da je definicija »civilne družbe« izjemno težavna naloga (Dahrendorf 1989, 247-264; Walzer 1995, 7-27; Habermas 1992, 358-366). Oznaka »nevladna organizacija« se je sicer začela prvič uporabljati šele po letu 1945 zaradi potrebe Združenih narodov, da v svojih dokumentih (ob pripravi Splošne deklaracije človekovih pravic) opredeli določene pravice in obveznosti, ki jih imajo določeni subjekti na podlagi svojega statusa v postopkih informiranja, posvetovanja in sodelovanja. Tako se je sprva pojavilo razlikovanje med medvladnimi organizacijami (specializirane agencije ipd.) in mednarodnimi zasebnimi organizacijami, posledično pa seje iz tega razlikovanja začel uporabljati tudi pojem »nevladne organizacije« (Šporar 2004, 24). Nevladne organizacije so v moderni družbi eden od treh glavnih stebrov sodobne družbe, s povsem lastno identiteto in socialno funkcijo, neodvisne od državnega in gospodarskega sektorja (Vrečko 2003, 20). Nevladne organizacije v družbi opravljajo vsaj tri pomembne funkcije: politično - pomenijo obliko participacije državljanov pri upravljanju države in družbe, ekonomsko - pomenijo način za aktiviranje dodatnih virov v materialni (donacije v denarju) ali nematerialni obliki (vložek prostovoljcev, donacije v naravi) in socialno - zagotavljajo dopolnilne ali alternativne načine zadovoljevanja potreb uporabnikov (Crnak-Meglič 2009, 2). Zasebni neprofitni in nevladni sektorje po mnenju številnih avtorjev pomemben instrument demokratizacije in pluralizacije odnosov, razširitve individualnih možnosti in svobodne izbire posameznikov ter povečanja aktivne participacije v moderni družbi (Crnak-Meglič in Vojnovič 1997, 153). Kljub vsemu povedanemu ostaja nevladno področje »izgubljeni kontinent« na zemljevidu sodobnih družb, neviden večini političnih in ekonomskih akterjev, medijem in čelo mnogim posameznikom, ki v njem delujejo (Salamon in Anheier 1998, 2). nevladne organizacije v sloveniji Zgodovina delovanja nevladnih organizačij v Sloveniji seže v 13. ali 14. stoletje. Takrat so se kazali prvi zametki organizačij v različnih oblikah (čehi ...), v katere so se ljudje združevali z določenimi nameni (Šporar in Studen 2000, 5). Po obdobju tranzičije po letu 1989 se je v nekaterih postsočialistič-nih državah oblikoval zasebni in neprofitni sektor ter se zelo razra-stel. Če primerjamo ta razvoj, vidimo, da so opazne razlike v razvoju nevladnih organizačij ter čivilne družbe v Sloveniji v primerjavi z drugimi postsočialističnimi državami. V Sloveniji se je čivilna družba začela razvijati kot alternativa in ne kot opozičija uradni politiki (Ko-larič, Črnak-Meglič in Vojnovič 2002, 108-109). V Sloveniji je danes ustavno zagotovljena svoboda združevanja čivilne družbe v okviru nevladnih organizačij (Kolarič idr. 2006, 4). Vendar splošnega soglasja o tem, kaj izrazi »čivilna družba«, »nevladne organizačije«, »neprofitne organizačije« ali »tretji sektor« pomenijo, ni. Lahko pa rečemo, da je čivilna družba nekaj širšega od organizačij čivilne družbe, izraza tretji sektor in organizačije čivilne družbe pa pomenita isto stvar. Poleg organizačij čivilne družbe tvorijo čivilno družbo tudi čivilne pobude oziroma neformalne skupine državljanov in državljank, ki niso organizirane v organizačije čivilne družbe (Forbiči idr. 2010, 6). Povedati je treba, da v Sloveniji ne obstaja enoten termin ali defi-ničija za tisti del čivilne družbe, ki se nanaša na organizačije čivilne družbe. V splošnem je to širok spekter organizačij, ki niso niti tržne niti državne, v javnosti pa so poimenovane z različnimi imeni, kot so neprofitne, prostovoljne, humanitarne, neodvisne, čivilnodružbene in nevladne organizačije. V Sloveniji je najpogosteje uporabljen izraz nevladni sektor, ki poudarja neodvisnost od države, čeprav tudi ta ni vsesplošno sprejet in pogosto ostaja nerazumljen (Rakar idr. 2011,17). V Sloveniji danes deluje okoli 23.000 organizačij čivilne družbe. Mreža njihovih storitev, projektov in programov je tako široko razpredena, da si življenja brez njih pravzaprav ni več mogoče predstavljati (Forbiči idr. 2010, 5). V splošnem slovenska zakonodaja posebej in natančno opredeljuje ter v posameznih zakonih regulira naslednje vrste čivilnodruž-benih organizačij: društva in zveze društev, zasebne zavode, usta-nove/fundačije, zadruge in verske skupnosti/organizačije. Pri tem društva in zveze društev še vedno predstavljajo skoraj 75-odstotni delež med vsemi čivilnodružbenimi organizačijami; zasebni zavodi predstavljajo 6-odstotni delež, verske organizačije 4-odstotni delež, zadruge 1,5 odstotni delež in ustanove/fundačije 0,7-odstotni delež. Glede na področje delovanja močno prevladujejo organizačije na področju športa in rekreačije, kulture in umetnosti, pokličnega in strokovnega združevanja nad storitvenimi organizačijami, ki delujejo na področjih sočialnega varstva, izobraževanja in raziskovanja ter zdravstva (Rakar idr. 2011, 18-19). Organiziranost nevladnih organizačij v Sloveniji danes lahko razdelimo po treh kriterijih (Forbiči idr. 2010, 9): • Vsebinski kriterij, kjer ločimo vsebinske povezave, ki združujejo organizačije z istega ali zelo podobnega področja delovanja, ter horizontalne povezave, ki jim je ključ nastanka skupna pravna oblika. V Sloveniji horizontalne povezave predstavljajo Zveza društvenih organizačij Slovenije (zdos), Združenje slovenskih ustanov (zsu), Skupnost privatnih zavodov (skup) in Center nevladnih organizačij Slovenije (cnvos). • Glede na trdnost povezav nevladnih organizačij, kjer ločimo krovne zveze in mreže. Pri prvih gre za reprezentativno oziroma predstavniško povezovanje. Drugačno je delovanje mrež, ki je načeloma bolj ohlapno, praviloma pa tudi nimajo predstavniške funkčije. • Glede na teritorialnost, kjer lahko govorimo o načionalnih, regionalnih in lokalnih zvezah in mrežah. V preteklosti je bila pozornost usmerjena predvsem v načionalne zveze, z ustanavljanjem pokrajin pa se preusmerja na regionalne mreže. Primerjava podatkov med letoma 1996 in 2004 kaže na 39-odstotno rast skupnega števila registriranih nevladnih organizačij, v katere je vključenih več kot 900.000 ljudi. Pri tem se delež zaposlenih kljub povečanemu številu organizačij ni pomembno spremenil in zdaj predstavlja 0,74% delovno aktivnega prebivalstva, kar Slovenijo uvršča na dno evropske lestviče. Prihodki organizačij predstavljajo 1,92% bruto družbenega proizvoda (bdp). Slovenija tudi po tem kazalniku močno zaostaja za drugimi državami eu, saj je že leta 1995 povprečen delež prihodkov nevladnih organizačij v 22 državah sveta znašal 4,7% bdp (Operativni program razvoja 2008, 62). Razvoj nevladnih organizacij v Sloveniji Neprofitne organizačije v post-sočialističnih državah kažejo skupne značilnosti, vendar se istočasno močno razlikujejo. Te notranje po- dobnosti in zunanje razlike je mogocce razložiti v okviru državnega socialisticnega sistema, ki je za skoraj pol stoletja prevladal v teh družbah. Po spremembi socialisticnega sistema so te družbe doživele eksplozijo razvoja neprofitnih organizacij, vendar nevladni sektor v postsocialisticnih državah še vedno ostaja precej nerazvit (Kolaric in Rakar 2010,16). Tako lahko recemo, da v Sloveniji še vedno prevladuje model dominacije države. Država ima primarno vlogo pri financiranju in produkciji javnih dobrin in storitev, vloga zasebnega neprofitno-volonterskega sektorja pa je omejena na zapolnjevanje vrzeli v storitvah javnega sektorja. Država najvec financira javne zavode. Zasebne neprofitno-volonterske organizacije imajo obrobno vlogo, za njihovo dejavnost pa država prispeva le minimalna sredstva. Slovenija spada med države, kjer sta znacilni velika oddaljenost v komunikaciji in sodelovanju ter nizka stopnja nadzora države nad zasebnimi neprofitnimi-volonterskimi organizacijami (Kolaric, Crnak-Meglic in Vojnovic 2002, 131). Stanje na podrocju nevladnega sektorja v Sloveniji v današnjem ccasu ni prav rožnato, saj se nevladne organizacije sreccujejo s številnimi težavami ((Crnak-Meglic; 2009, 20-24). Zaradi želje po razvoju nevladnega sektorja v Sloveniji je v letu 2002 fundacija »Trust for the Civil Society in Central and Eastern Europe« izbrala štiri projekte krepitve nevladnega sektorja. Namen tega procesa je bilo oblikovanje strateškega okvira za sistemski razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji, opredelitev skupnega poslanstva in vizije nevladnega sektorja ter opredelitev prednostnih po-droccij delovanja (Vrecko 2003, 5). V letu 2003 je bila v smeri reševanja težav nevladnih organizacij tako napisana Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003-2008, v letu 2005 pa je Vlada Republike Slovenije pripravila Strategijo sodelovanja Vlade Republike Slovenije z nevladnimi organizacijami. Ta dva dokumenta sta bila odlicna podlaga za razvoj nevladnega sektorja v Republiki Sloveniji. Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003-2008 Strategija je nastajala v odprtem procesu, ki je bil razdeljen na tri faze. Prva faza je bila faza regijskih delavnic po razlicnih slovenskih regijah. Sledila je druga faza v obliki foruma nevladnih organizacij, ki je bil programska konferenca v pomocc nastajanju dokumenta strategije, nato pa še faza zapisa strategije. Proces je temeljil na analizi omejitev in slabosti ter hkrati možnosti in potencialov nevladnega sektorja. V sam proces je bilo povabljeno veliko število nevladnih organizacij. Tako je nastal dokument z namenom, da bi za določeno obdobje usmerjal razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji. V dokumentu so zapisani skupna vizija, poslanstvo, skupne globalne strategije in strateška razvojna področja nevladnega sektorja (Vrečko 2003, 5-19). Vrečko (2003, 36) navaja, da globalne strategije nevladnega sektorja pomenijo glavne strateške usmeritve in cilje sektorja nevladnih organizacij (preglednica 1). Skupno je definiranih 23 strateških usmeritev in ciljev, ki so razdeljeni na področje »pogojev« (v njem so zapisane strategije za izboljšanje oziroma ureditev možnosti delovanja nvo) in področje »odnosov« (v njem so zapisane razvojne strategije nvo glede na njihovo sodelovanje z drugimi organi in organizacijami). Te usmeritve in cilji so bili izpostavljeni in prednostno ocenjeni na regijskih delavnicah in na 1. forumu nvo. Napisana Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003-2008 naj bi tako pripomogla k ureditvi celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, in sicer uredila bi zakonodajo, vzpostavila kakovostnejši razvoj sektorja in s tem odpravila številne skupne težave, s katerimi se soočajo posamezne nevladne organizacije, vzpostavila aktivnejše sodelovanje z drugimi sektorji ter vzpostavila pogoje za kontinuirano rast in razvoj sektorja. Nastali dokument je tako bil podlaga za začetek realizacije potrebnih projektov, ki so temeljili na povezovanju strateškega in projektnega managementa v enoten proces, ki upošteva vplive sprememb, in je pomenil pot do zastavljenih ciljev (Vrečko 2003, 36-57). Izvajanje strategij je ključno za uveljavljanje strategij v vsakdanjem življenju, zato je nevladni sektor v Sloveniji veliko truda namenil procesu nastajanja strategije. V Sloveniji je bilo v preteklosti nekaj poskusov izboljšanja položaja nevladnih organizacij, ki pa so bili žal prav zaradi nepovezanosti in vodenja poskusov zunaj nevladnega sektorja razpršeni in parcialni ter niso dali pravih rezultatov. Tako je bil to prvi večji poskus skupnega delovanja nevladnega sektorja za uresničitev strategije in posledično krepitev sistemskih ukrepov na področju njihovega delovanja. Z navdušenjem sprejeta strategija je takrat vlivala upanja nevladnim organizacijam, saj bi pripomogla k sistemski ureditvi nevladnega sektorja v Sloveniji, in sicer k ureditvi zakonodaje, vzpostavitvi kakovostnejšega razvoja sektorja, vzpostavitvi aktivnejšega sodelovanja z drugimi sektorji ter vzpostavitvi pogojev za kontinuirano rast in razvoj sektorja. V letu 2009 je bilo konec obdobja izvajanja strategije, v katerem so avtorji načrtovali rast nevladnega sektorja v Sloveniji. Kljub odlično Analiza izvajanja strategije razvoja nevladnih organizacij preglednica 1 Pregled strateških področij in strategij Strateško podrocje Strategije Zakonodaja in nvo g o p je A? o r rd o Po gs 1 Statusna in podrocna zakonodaja gs 2 Davcna zakonodaja Financiranje in nvo gs 3 Proraicunski viri gs 4 Gospodarski viri gs 5 Samofinanciranje gs 6 Mednarodni viri Infrastruktura in nvo gs 7 Kadri gs 8 Podporne storitve gs 9 Informacijske tehnologije Standardi in nvo gs 10 Kakovost gs 11 Klasifikacija gs 12 Etika Državni in lokalni organi ter nvo gs 13 Partnerski odnosi gs 14 Nacionalni program razvoja nvo gs 15 Nacionalna konferenca gs 16 Mednarodne delegacije nvo in nvo gs 17 Mreženje gs 18 Mednarodne in slovenske nvo gs 19 Forum Mednarodne organizacije in nvo gs 20 Mednarodne organizacije Splošna javnost in nvo gs 21 Mediji gs 22 Sistem vzgoje in izobraževanja gs 23 Festival nvo opombe Povzeto po Vreicko (2003, 36). zastavljenim strategijam pa so te brez vrednosti, ce ostajajo neure-snicene, zato smo se odlocili, da zaradi pomembnosti strategije za nevladni sektor ter razvoj sektorja v prihodnosti, razišccemo, ali se je strategija izvajala uspešno in ali je izvajanje organizacijskih nalog strategije vplivalo na uspešnost izvajanja strategije. Iz tega sta sledila ugotavljanje cilja prispevka, tj. prouccitev uspešnosti izvajanja strategije sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji po naccrtih, ki so si jih zastavili avtorji strategije, in raziskovalno vprašanje, ali sta spremenljivki uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije povezani. Empirična raziskava Namen empiricnega dela raziskave je prouati realizacijo napisane strategije po preteku zastavljene strategije ter predlagati dejavnike, ki bi prav gotovo doprinesli k hitrejšemu razvoju nevladnih organi- zacij v Sloveniji. Do zdaj je bila v Sloveniji izdelana pilotska raziskava (Mevlja 2007, 67-100) o uspešnosti razvoja strategije. Ker je bila pilotska raziskava opravljena v casu izvajanja strategije, nas je zanimalo stanje po preteku obdobja izvajanja zastavljene strategije. Ker izvajanje omenjene strategije prav gotovo vpliva na celoten sektor in posledicno na vse organizacije, ki ta sektor tvorijo, bo zato pricujoca raziskava prav gotovo pripomogla k razvoju nevladnega sektorja v Sloveniji. metodologija Za namene raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga poslali nevladnim organizacijam, ki so sodelovale na 1. forumu slovenskih nevladnih organizacij od 17. do 19. oktobra 2002 v Ljubljani. Ta forum je bil del strateškega programiranja in planiranja razvoja nevladnega sektorja v Sloveniji, in sicer je šlo za obravnavanje in sprejemanje strategije. To je bila t. i. strateška konferenca. Naslove nevladnih organizacij smo dobili od organizacije organizatorice foruma, to je od Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij cnvos in iz posodobljenih baz na osnovi interne-tnih strani organizacij. Raziskavo smo izvedli januarja in februarja 2010. 67 nevladnim organizacijam smo poslali vprašalnike s dopisom, v katerem smo opisali svoj namen, poudarili, da je anketa anonimna in da so odgovori zaupni ter da bodo uporabljeni izključno v raziskovalne namene. Od poslanih vprašalnikov smo dobil vrnjenih 51 vprašalnikov. V letu 2010 je bilo v Sloveniji delujoah 22.700 nevladnih organizacij (ajpes 2010). Vprašalnik vsebuje štiri sklope oziroma 22 vprašanj, 20 zaprtih vprašanj in dve odprti. Odprta vprašanja se nanašajo na informacije, ki so lahko specificne za vsako nevladno organizacijo posebej. Vprašanja, ki so imela odprte odgovore, smo obdelali tako, da smo izpisali vse odprte odgovore, jih numericno opredelili ter jih vstavili v besedilo in po vsakem sklopu odgovorov napisali komentar. Vprašanja, ki so imela odgovore številcnega tipa (npr. število zaposlenih), smo obdelali kot številčne spremenljivke in izracunali osnovne statistične parametre. Za oceno posameznih trditev tretjega in cetrtega sklopa smo uporabili 5-stopenjsko Likertovo lestvico, pri cemer je vrednost 1 pomenila »vzroki/dejavniki/ukrepi imajo zelo majhen vpliv«, vrednost 5 pa »vzroki/dejavniki/ukrepi imajo zelo velik vpliv«. V odvisnosti od dimenzije, na katero se je nanašala trditev, je višja vrednost pomenila višjo oceno vzrokov/dejavnikov/ukrepov ob posamezni trditvi, pri drugih pa nižjo. V prvem delu anketnega vprašalnika so splošna statisticna vprašanja o organiziranosti, podrocju dela, številu clanov, številu let delovanja ter številu zaposlenih ob ustanovitvi in danes. V drugem delu so vprašanja o razvoju strategije v preteklosti in vplivu na organizacijo. Tretji sklop vprašanj se nanaša na vzroke ter podrocje neizvajanja strategije. Četrti del ugotavlja, kakšni so lahko dejavniki in ukrepi za spodbujanje uresniccevanja strategije v prihodnosti. Anketne vprašalnike smo obdelali s statisticcnima programoma spss in Excel ter izvedli iskanje povezanosti med posameznimi spremenljivkami. Izpisali smo odgovore vseh posameznih vprašanj, tako da smo lahko izkljual napake, ki so nastale zaradi napacnih odgovorov ali zaradi napake pri vnosu podatkov. Napake smo popravili, pregledali rezultate in doloali naan obdelave posameznih vprašanj. Za preverjanje domneve o povezanosti med dvema nominalnima spremenljivkama na osnovi vzorccnih podatkov smo uporabili test x2 (Ferligoj 1995, 162-163). predstavitev vzorca V raziskavi je sodelovalo 51 nevladnih organizacij, ki so sodelovale na 1. forumu slovenskih nevladnih organizacij v Ljubljani leta 2002. Med anketiranimi tako prevladuje najvecje število društev (72%), sledijo zasebni zavodi (14%) ter zveze društev (8%), ustanove ter druge oblike organiziranosti (vsaka po 3%). Najvec nevladnih organizacij deluje na podrocju izobraževanja in usposabljanja, to je 31%, sledijo podrocja kultura in umetnost s 17%, delo z mladimi in študenti s 14%, varstvo okolja, strokovna združenja (7%). Za ostala podrocja so organizacije registrirane v manjšem deležu. Med anketiranimi ni bilo nobene, ki bi imela podrocje dela cclovekove pravice, politike zaposlovanja, verstva ali duhovnosti ter enakost med spoloma. Med vprašanimi je relativno velik delež organizacij, ki delujejo vec kot osem let, kar 68,6%. Delež organizacij, ki deluje od tri do osem let, pa znaša 31,4%. V raziskavi nas je zanimalo tudi število zaposlenih. Podatki kažejo, da vecina nevladnih organizacij (66,7%) ob ustanovitvi ni imela nobenega zaposlenega. Zaposlene ob ustanovitvi so tako imeli le v 33,3% organizacijah. V anketiranih organizacijah je bilo povprerno število zaposlenih ob ustanovitvi 0,64 (aritmeticna sredina). Iz podatkov je razvidno, da ima danes vecina oziroma 72,5% nvo vsaj enega zaposlenega, dobrih dvajset odstotkov nevladnih organizacij pa še vedno nima nobenega zaposlenega. V anketiranih organizaci- preglednica 2 Mnenje organizačij o vplivu uresničevanja strategije na delovanje nevladnih organizačij po področjih (v odstotkih) Področje (1) (2) (3) (4) (5) (6) Zakonodaja nvo 3,9 15,7 39,2 35,3 5,9 3,24 Finančiranje nvo 0 7,8 37,2 41,2 13,8 3,61 Infrastruktura nvo 0 21,6 41,2 33,3 3,9 3,19 Standardi in nvo 0 9,8 31,4 38,9 19,6 3,69 Odnosi z lokalnimi in državnimi organi 0 17,6 41,2 41,2 0 3,24 Odnosi med nvo 1,9 31,4 54,9 5,9 5,9 2,82 Mednarodno sodelovanje 0 31,4 41,2 25,5 1,9 2,98 Prepoznavnost nvo v javnosti 0 7.9 25.5 52,9 13.7 3.72 opombe Naslovi stolpčev: (1) zelo malo, (2) malo, (3) srednje, (4) veliko, (5) zelo veliko, (6) aritmetična sredina. jah je bilo povprečno število zaposlenih ob anketiranju 1,11. Če primerjamo število zaposlenih ob ustanovitvi in danes, podatki kažejo na to, da se je število zaposlenih v anketiranih organizačijah povečalo. Iz vrnjenih vprašalnikov je razvidno, da so vse organizačije (51) sodelovale na 1. forumu slovenskih organizačij, ki je potekal v Ljubljani, v Cankarjevem domu od 17. do 19. 10. 2002. Ugotavljamo, daje od 51 organizačij, ki so sodelovale na 1. forumu slovenskih organizačij, 44,4 % odgovorilo, da so sodelovale pri razvoju strategije in njenih dejavnostih. 55,6% jih pri razvoju ni sodelovalo. rezultati raziskave V drugem delu raziskave so nas zanimala vprašanja uspešnosti izvajanja strategije strategije v preteklosti in o vplivu uresničevanja strategije na delovanje nevladnih organizačij po področjih. Ugotavljamo, da večina organizačij meni, da se strategija ne izvaja uspešno (86,3%). Le 13,7% organizačij meni, da se izvaja uspešno, kar kaže na to, da organizačije niso zadovoljne s samim izvajanjem strategije. Prav tako je iz dobljenih odgovorov razvidno, da je mnenje organizačij glede hitrosti izvajanja strategije zelo kritično. Kar 88,2% organizačij meni, da je majhna, zelo majhna ali je sploh ni. 7,8 % jih meni, da je srednja, in 4 %, da je velika. Nobena organizačija ni odgovorila, da je hitrost izvajanja strategije zelo velika. Organizačije menijo, da je hitrost izvajanja strategije kritično majhna. V pregledniči 2 so prikazana mnenja organizačij o vplivu uresničevanja strategije na delovanje nvo po področjih v odstotkih. Izračunana je tudi aritmetična sredina mnenj. Na podlagi rezultatov arit- preglednica 3 Neizvajanje organizacijskih nalog strategije kot vzrok, zakaj se strategija ne izvaja Neizvajanje organizacijskih nalog (1) (2) (3) (4) Ni pomembno 0 0 0 0 Manj pomembno 4 7,8 7,8 7,8 Srednje pomembno 20 39,2 39,2 47,0 Pomembno 21 41,2 41,2 88,2 Zelo pomembno 6 11,8 11,8 100,0 Skupaj 51 100,0 100,0 Ni odgovora 0 0 Skupaj 51 100,0 100,0 opombe Naslovi stolpcev: (1) frekvenca, (2) delež v odstotkih, (3) veljaven delež v odstotkih, (4) kumulativa deleža v odstotkih. meticne sredine lahko sklepamo, da organizacije menijo, da je ure-snicevanje strategije na njihovo delovanje najbolj vplivalo na podrocju prepoznavnosti nvo v javnosti (3,73). Sledita odgovora standardi in nvo (3,63) ter financiranje nvo (3,61). Ker smo ugotovili, da nevladne organizacije niso zadovoljne s samim izvajanjem strategije, nas je tudi zanimalo, ali izvajanje organizacijskih nalog strategije vpliva na uspešnost izvajanja strategije in ali sta uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije povezani (preglednica 3). Pri odgovorih organizacij o neizvajanju organizacijskih nalog strategije kot vzroku za neizvajanje strategije 7,8% nevladnih organizacij meni, da je neizvajanje organizacijskih nalog strategije manj pomembno za neizvajanje strategije. 33,3 % jih meni, da je srednje pomembno, 41,2 % pa, daje pomembno, in 17,7%, daje zelo pomembno. Preglednica 4 nam tako prikazuje mnenja organizacij, ki se nagibajo v smer, daje neizvajanje organizacijskih nalog strategije pomembno, da se strategija ne izvaja. V nadaljevanju smo tudi ugotovili, da obstaja povezava med mnenjem o uspešnosti izvajanja strategije ter neizvajanjem organizacijskih nalog strategije kot vzrokom, zakaj se strategija ne izvaja.1 V tretjem delu raziskave smo se usmerili predvsem v prihodnost in spraševali, kaj nevladne organizacije menijo o tem, da bi strategijo revidirali oziroma spremenili. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da je zelo velik delež organizacij, ki so na vprašanje odgovorile pozitivno. Tako jih kar 88,2% ocenjuje, da bi bilo strategijo treba revidirati oziroma spremeniti. Le 11,8% organizacij meni, da strategije ni treba spreminjati. Pri odgovorih o dejavnikih in ukrepih za spodbujanje strategije se preglednica 4 Mnenje organizacij o pomembnosti dejavnikov in ukrepov za spodbujanje uresničevanja strategije v prihodnosti (v odstotkih) Podrocje (1) (2) (3) (4) (5) (6) Dolocitev mocnega subjekta, ki bo 0 11,8 45,1 31,3 11,8 3,43 skrbel za razvoj strategije Projektno usmerjen proces 2 21,6 31,3 23,5 21,6 3,41 uresnicevanje strategije Projektno usmerjen proces razvoja 2 25,5 37,3 27,4 7,8 3,14 nvo v Sloveniji Povecanje dialoga med nvo 0 0 37,3 58,8 3,9 3,67 Uveljavljanje eu z možnostmi in 0 33,3 25,5 33,3 7,8 3,16 pritiskom na proces razvijanja nvo Težnje velikih nvo k cimprejšnji 5,9 47,1 27,4 11,8 7,8 2,69 ureditvi razmer Aktiven dialog med nvo in državo 0 0 11,8 52,9 35,3 4,23 Prihod mlajše generacije na vodilne 5,9 11,8 56,9 15,7 9,7 3,12 položaje Sodelovanje na razpisih eu in države, 0 33,3 37,3 29,4 0 2,96 ki zahtevajo povezovanje Seznanjanje javnosti z vsebinami o 0 7,8 27,4 52,9 11,8 3,69 procesu, možnostih in priložnostih razvoja nvo Povecanje zaupanja vladnih 0 0 11,8 56,9 31,3 4,20 organizacij nvo Razvoj ikt 2 27,4 51 11,8 7,8 2,96 Boljše povezovanje med nvo 0 2 33,3 52,9 11,8 3,75 Zgledovanje po podobnih primerih 2 33,3 33,3 27,4 3,9 2,98 strategij v tujini opombe Naslovi stolpcev: (1) ni pomembno, (2) manj pomembno, (3) srednje pomembno, (4) pomembno, (5) zelo pomembno, (6) aritmetična sredina. predlagane ocene dejavnikov oziroma ukrepov gibljejo med srednje pomembnim in pomembnim (aritmetična sredina odgovorov vseh predlaganih posameznih ukrepov oziroma dejavnikov je 3,37). Organizacije menijo, da so trije najpomembnejši dejavniki in ukrepi za spodbujanje uresnicevanja strategije v prihodnosti aktiven dialog med nevladnimi organizacijami in državo (4,25 - aritmeticna sredina), povecanje zaupanja vladnih organizacij do nevladnih (4,17), boljše povezovanje nevladnih organizacij (3,72). Ti trije dejavniki se nanašajo predvsem na vec dialoga in izboljšanje zaupanja med nevladnimi organizacijami in državo, ki bo sledila le po povezanem delovanju nevladnih organizacij. Med tremi najmanj pomembnimi dejavniki in ukrepi za spodbujanje uresnicevanja strategije v prihodnosti pa organizacije izpo- stavljajo težnje velikih nevladnih organizacij po cimprejšnji ureditvi razmer (2,67), razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij (2,92) in zgledovanje po podobnih primerih strategij v tujini (2,94). Sklepne ugotovitve Delovanje nevladnega sektorja v Sloveniji danes je posledica skoraj 50-letnega življenja v socialisticnemu sistemu, ki je v osnovi zavra-ccal neodvisno delovanje nevladnih organizacij. Po osamosvojitvi je Slovenija prednostno vzpostavljala svoje javne ustanove in s tem zamudila veliko priložnosti za krepitev nevladnega sektorja. Posledica tega je sistem, v katerem danes živimo, kjer država dominira nad zagotavljanjem storitev državljanom in financiranjem. Zaradi tega nevladne organizacije ne morejo opravljati predvsem svoje politične funkcije, kar se kaže predvsem v tem, da je participacija državljanov prek nevladnih organizacij pri upravljanju države in družbe zelo omejena oziroma je ni. Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij je bila napisana z namenom presegati to stanje in krepiti državo. Raziskava je pokazala, da veana nevladnih organizacij meni, da se Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003-2008, ki je bila napisana po regijskih delavnicah in forumu nevladnih organizacij, ne uresnicuje uspešno. Prav tako organizacije menijo, da je hitrost izvajanja strategije zelo majhna oziroma je ni, in to kljub dejstvu, da so vse sodelovale na 1. forumu slovenskih organizacij, ki je potekal v Ljubljani, in imele možnost sodelovati pri samem izvajanju. V samih pripravah in na omenjenem forumu je bilo v strategijo vložene veliko energije in upanja za razvoj nevladnega sektorja. V veliki želji po dialogu z državo in želji po rasti nevladnega sektorja pa, kot kaže, po sprejetju strategija ni obrodila želenih sadov. Kljub neizvajanju strategije se organizacije razvijajo naprej in menijo, daje napisana strategija pomembna za razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji. Pri ocenjevanju povezave med mnenjem o uspešnosti izvajanja strategije in vzrokom za neizvajanje strategije, tj. neizvajanjem organizacijskih nalog strategije, se je pokazala kljucna povezava, ki je po našem mnenju posledica pomanjkanja sistema skrbništva projekta, kjer je cutiti, da vloge managementa projekta in projektnega managerja ni. Treba je poudariti, da je naloga sistema skrbništva vodenje izvajanja celotnega projekta od njegovega zaccetka do konca, ki ga dolocci glavni sistem. Poglavitni vlogi sistema skrbništva pa sta vodenje projektov in usklajevanje vseh ciljev in rezultatov projektov s koncnimi namenskimi in objektnimi cilji projektov. preglednica 5 Povezava med uspešnostjo izvajanja strategije ter neizvajanjem organizacijskih nalog Uspešnost izvajanja strategije x2 m P Pomanjkanje finančnih sredstev 12,960 4 0,011 opombe i2 - vrednost preizkusa i2, m - število stopinj prostosti, p - statistična značilnost. Iz raziskave je razvidno mnenje nevladnih organizacij, da bi bilo treba strategijo revidirati oziroma spremeniti, saj se jim zdi, da je razvoj strategije pomemben za razvoj sektorja. Tako predlagamo nekaj ukrepov oziroma dejavnikov, ki bi lahko spodbudili uresničevanje strategije v prihodnosti. Trije najpomembnejši predlagani dejavniki in ukrepi za spodbujanje uresničevanja strategije v prihodnosti so aktiven dialog med nevladnimi organizacijami in državo, povečanje zaupanja vladnih organizacij do nevladnih ter boljše povezovanje med nevladnimi organizacijami samimi, ki jih lahko dosežemo samo z institucionalnimi in organizacijskimi spremembami. Raziskava, opravljena na vzorcu 51 nevladnih organizacij, ki so sodelovale na strateški konkurenci, je bila prva na tem področju v Sloveniji. Sam vzorec sicer zadošča za prvo sliko o uspešnosti strategije, vendar bi celostno sliko dobili, če bi raziskavo razširili na večji vzorec delujočih nevladnih organizacij v Sloveniji. Vendar se pri tem postavlja vprašanje, kje dobiti primeren večji vzorec, saj je pri nastajanju strategije sodelovalo omejeno število nevladnih organizacij, ki smo jih večinoma že zajeli. Zato je smiselno v prihodnje raziskavo razširiti na ostale nevladne organizacije in se usmeriti na spremenljivke posameznih specifičnih strategij, kijih obravnavana strategija prinaša. Tako bi lahko ugotovili, pri katerih od specifičnih strategij je opaziti napredek in ali je bila strategija tista, ki je pripomogla k razvoju nevladnega sektorja. Ugotovitve te raziskave bi lahko bile dobra pot v smeri prepoznavanja ustreznih ukrepov na institucionalni in organizacijski ravni ter ugotavljanja posameznih prednostnih nalog nevladnega sektorja. Opombe 1. Zato smo postavili naslednji hipotezi: ho Spremenljivki uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije nista povezani. hi Spremenljivki uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije sta povezani. Razultati so prikazani v preglednici 5. Preizkus i2 nam je prinesel naslednje vrednosti. Vrednost p je manjša od 0,05, kar pomeni, da lahko zavrnemo ničelno hipotezo, ki pravi, da ne obstaja povezava med uspešnostjo izvajanja strategije ter vzrokom, tj. neizvajanjem organizacijskih nalog strategije. Zato hipotezo potrdimo. Tako lahko trdimo, da sta spremenljivki uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije povezani in da je uspešnost izvajanja strategije odvisna od tega, kako se izvajajo organizacijske naloge strategije. Oziroma z drugimi besedami, ce se organizacijske naloge strategije ne izvajajo, se strategija ne izvaja uspešno. Literatura ajpes. 2010. »Podatki o številu poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovnem registru Slovenije na dan 31. 12. 2010.« Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (ajpes), Ljubljana. http://www.ajpes.si/prs/ Crnak-Meglic, A. 2009. Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. (Crnak-Meglic, A., in M. Vojnovic. 1997. »Vloga in pomen neprofitno-volonterskega sektorja v Sloveniji.« Družboslovne razprave 13 (2425): 152-178. Dahrendorf, R. 1989. »Die gefährdete Civil Society.« Europa und die Civil Society, ur. K. Michalski, 247-264. Stuttgart: Klett-Cotta. Ferligoj, A. 1995. Osnove statistike na prosojnicah. Ljubljana: Samozaložba Zenel Batagelj. Habermas, J. 1992. Faktizität und Geltung: Beitrage zur diskurstheoriedes Recht un des Demokratischen Rechtsstaats. Frankfurt: Suhrkamp. Klenovšek, T., B. Grafenauer, T. Divjak, M. Verbajs, T. Strojan, S. Vrbica in P. Šporar, P. 2006. »Celovita analiza pravnega okvira za delovanje nevladnih organizacij: koncno porocilo.« Pravna fakulteta, Maribor. Kolaric, Z., A. Crnak-Meglic, L. Rihter, R. Boškic in T. Rakar. 2006. »Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji.« Raziskovalni projekt v okviru CRP-celovita analiza pravnega in ekonomskega okvirja za delo nevladnih organizacij, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Kolaric, Z., A. Crnak-Meglic in M. Vojnovic. 2002. Zasebne neprofitne-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kolaric, Z., in T. Rakar. 2010. Obseg, struktura in vloga/funkcija slovenskih civilno-družbenih organizacij. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Mevlja, B. 2007. »Model uresnicitve strategije razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji.« Magistrsko delo, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj. Operativni program razvoja cloveških virov za obdobje 2007-2013. 2008. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Rakar, T., T. Deželan, S. Vrbica, Z. Kolaric, A. Črnak-Meglic in M. Nagode 2011. Civilna družba v Sloveniji. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Salamon, L. M., in H. K. Anheier. 1996. The Emerging Nonprofit Sector: An Overview. Johns Hopkins Nonprofit Sector Series. Manchester in New York: Manchester University Press. Šporar, P. 2004. Poročilo o položaju nevladnih organizacij 2003/2004. Ljubljana: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij. Šporar, P., in T. Studen. 2000. Nevladne organizacije v Sloveniji: poročilo 2000. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij. Tavcar, M. 2005. Strateški management nepridobitnih organizačij. Koper: Fakulteta za management. Vrecko, I. 2003. Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizačij v Sloveniji za obdobje 2003-2008. Ljubljana: Združenje za projektni management Slovenije. Walzer, M. 1995. »The Concept of Čivil Society.« V Toward a Global Civil Sočiety, ur. M. Walzer, 7-27. Oxford: Berghahn. Od e-kompetentne šole do e-kompetentnega maturanta? viktorija florjanCiC Univerza na Primorskem, Slovenija Kljub prizadevanjem na podrocju uvajanja sodobnih tehnologij v douniverzitetno izobraževanje na fakultetah opažamo pomanjkljive sposobnosti uporabe racunalnika in interneta. V prispevku poleg statisticnih podatkov prikazujemo tudi rezultate raziskave o sposobnostih študentov glede uporabe nekaterih osnovnih programov ob vstopu na fakulteto. Z raziskavo smo ugotovili, da študenti više ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe racunalnika, ce je srednja šola, iz katere prihajajo, imela dinamicno spletno stran in ce so na šoli uporabljali spletno ucilnico. Raziskava je tudi pokazala, da pri pismenosti ni statisticno znacilnih razlik glede na spol. Pri ucinkoviti rabi ikt na srednji šoli ni bilo zaznati regionalno statisticnih razlik. Ključne besede: racunalniška in internetna pismenost, e-kompetenca, visoko šolstvo V Sloveniji z razlicnimi projekti že od leta 1994 spodbujamo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (ikt) v izobraževanju. Prvi tovrstni projekt, Računalniško opismenjevanje (ro projekt),1 je podpiral opremljanje šol in usposabljanje uateljev za uporabo ikt. Vendar je pri pregledu spletnih strani Ministrstva za šolstvo (mšš)2 zaslediti predvsem prizadevanja za opremljanje šol. Z izjemo projekta E-gradiva,3 ki spodbuja nastajanje e-vsebin za razliccna vsebinska in predmetna podrocja. Nekateri uanki omenjenih projektov so razvidni iz Gerliceve (2010) raziskave. Kakovostni premik na podrocju uporabe ikt v slovenskem šolstvu nedvomno pomeni projekt E-šolstvo,4 ki deluje na podrocju svetovanja in na podrocju didak-ticne in tehnicne pomoci vzgojno-izobraževalnim zavodom (viz) (t. i. e-podpora) ter na podrocju usposabljanja uateljev in drugih strokovnih sodelavcev na šoli. Eden od pomembnih ciljev projekta E-šolstvo je priprava (in uvedba) standarda e-kompetentnega ucitelja, e-kompetentnega raccunalnikarja ter e-kompetentnega ravnatelja5 in prek tega prehod v t. i. e-kompetentno šolo, kot jo predvideva projekt E-šolstvo.6 V skladu s projektom E-šolstvo (prav tam), bi e-kompetenten uatelj/ravnatelj razvil šest temeljnih zmožnosti uporabe ikt, in sicer bi: Uvod • bil zmožen kriticcne uporabe ikt; • bil zmožen komuniciranja in sodelovanja na daljavo; • bil zmožen iskanja, zbiranja, obdelovanja in kriticcne presoje podatkov, informacij in konceptov; • se zavedal varne rabe spletnih in mobilnih tehnologij, ob upoštevanju pravnih in eticcnih naccel uporabe in objave informacij; • znal izdelati, oblikovati ali posodobiti e-gradiva; • bil zmožen naccrtovanja, izvedbe in evalvacije pouka z uporabo Kljub številnim naporom glede uvajanja ikt v izobraževanje pa v praksi že nekaj let opažamo, da v visokošolsko izobraževanje iz srednjih šol, kjer postajajo ucitelji in ravnatelji vedno bolj e-kompetentni (pomeni, da tudi šole postajajo bolj e-kompetentne), vstopajo študenti s pomanjkljivo raccunalniško in internetno usposobljenostjo oziroma manj e-usposobljeni oziroma manj e-kompetent-ni študenti, kar je v nasprotju s prizadevanji eu, o ccemer pišemo v nadaljevanju. E-kompetence maturantov, ki vstopajo v terciarno izobraževanje, so vse preveckrat omejene le na uporabo razliccnih socialnih omrežij, kot na primer Facebook, Twitter, My Space. Zaradi tega smo že pred tremi leti v obvezni predmet poslovne šole na 1. bolonjski stopnji, Poslovna informatika, znova uvedli vaje s podrocja uporabe osnovnih racunalniških orodij. Da bi preverili obsežnost problema pomanjkljive raccunalniške in internetne pismenosti prihajajoccih študentov, smo na zacetku študijskega leta 2010-2011 opravili raziskavo med prvic vpisanimi študenti dodiplomskega študija poslovne šole. Z raziskavo smo želeli preveriti, kakšno je poznavanje osnovnih racunalniških orodij. Zanimalo nas je, ali obstajajo kakšne razlike glede na koncano srednješolsko izobraževanje in na regijo, iz katere dijaki prihajajo. Anketiranci prihajajo iz vseh 12 statisticnih regij, vendar smo zaradi ugotavljanja ucinkov in organizacije projekta7 E-šolstvo anketirance razdelili le na dve regiji - vzhod in zahod.8 Podrobnejša regijska primerjava bi bila z metodološkega vidika zaradi majhnega odziva anketirancev in njihove razpršenosti neustrezna. Z raziskavo želimo potrditi naslednje hipoteze: H1 Računalniška pismenost študentov 1. letnika je podpovprečna. H2 S šol, ki imajo dinamične spletne strani in uporabljajo spletne učilnice, prihajajo računalniško in internetno bolj pismeni študenti. ikt. H3 Obstajajo statistično značilne razlike v računalniški in internetni pismenosti študentov glede na spol. H4 Obstajajo statistično značilne razlike v pismenosti glede na končano srednjo šolo in regijo. H5 Mladina veliko pogosteje komuničira prek sočialnega omrežja Fačebook kot prek e-pošte ali sistemov za neposredno sporočanje. Takšen način komunikačije je bolj prisoten med mlajšimi študenti. Raziskava je bila opravljena s pomočjo elektronskega vprašalnika. Zbrane podatke smo obdelali s programom spss. Pri tem smo uporabili metode opisne statistike ter korelacijsko analizo. Rezultati so prikazani v preglednicah. Informacijska družba in e-pismenost Informacijska družba, družba, temeljeca na intenzivni uporabi informacij na vseh podrocjih družbenega življenja (Chaffey 2007,185), zahteva racunalniško in internetno pismene državljane. Le ustrezno raccunalniško in internetno pismeni (e-pismeni9) državljani se bodo sposobni enakopravno vkljucciti v hitro spreminjajoco se družbo ter ohraniti delovna mesta, katerih narava dela se zaradi intenzivnega uvajanja ikt spreminja. Eurostat10 vodi podatke o e-vključenosti11 (angl. e-inclusion), ki jo ugotavlja na osnovi razširjenosti dostopa in uporabe interneta med prebivalstvom (gospodinjstvi). Tako smo Slovenci leta 2010 na osnovi podatka o e-vkljucenosti (Eurostat 2011) uvršcceni na raven povprecja držav eu 27 (65% posameznikov uporablja internet vsaj enkrat na teden). Še leta 2009 smo zaostajali za povprecjem držav eu 27 za 2 odstotni toccki (58% glede na 60%). Seveda pa še vedno zaostajamo za povprecjem držav eu 15, kjer vsaj enkrat na teden do interneta dostopa 69 % posameznikov (prav tam). Dostop in uporaba interneta sta osnova za uporabo elektronskih storitev (e-storitev), ki jih eu uvršca v skupino kazalnikov za ugotavljanje e-vkljucenosti posameznega dela populacije. Uporabe e-storitev si ne moremo predstavljati brez ustrezne ravni e-pismenosti, zato je izboljšanje e-pismenosti kot enega od sedmih podrocij strategije Evropa 2020, vključeno v evropsko digitalno agendo.12 Pomembnost e-pismenosti za družbo se kaže tudi v drugih pobudah eu, saj je e-pismenost kot zmožnost uporabe ikt (e-kompetenca) opredeljena kot ena od kljucnih kompetenc vseži-vljenjskega ucenja (European Communities 2007; European Commission 2008, 4). E-pismenost se predlaga kot ena od prednostnih nalog evropskih socialnih skladov za obdobje 2014-2020.13 Digitalna agenda eu (European Commission 2010) do leta 2013 predvideva pripravo enotnih kazalnikov za merjenje digitalne in medijske usposobljenosti, ceprav Eurostat za preverjanje doseganja ciljev informacijske družbe ter medsebojno primerjavo držav eu že leta spremlja različne kazalnike, ki jih objavlja pod »informacijska družba« (angl. Information Society).14 Benchmarking Digital Europe 2011-2015 (i2010 High Level Group 2009) predvideva kazalnike na treh stebrih - ponudbe ikt, uporabe ikt in učinkov uporabe ikt. Ugotavljanje uporabe ikt se vrši na dveh skupinah - posamezniki/gospodinjstva ter podjetja. Med obema skupinama uporabnikov se meri način dostopa do interneta. Pri posameznikih/gospodinjstvih se spremlja pogostost uporabe ikt, kjer se za redno uporabo naprave/omrežja ali storitve upošteva vse, ki so te uporabili v zadnjih treh mesecih (i2010 High Level Group 2009, 7). Na vsaki dve leti se spremljajo kazalniki o uporabi ikt za osebno komunikacijo, zabavo, dostop do informacij, civilno in politicno sodelovanje, ustvarjalnost, ucenje, e-zdravje, urejanje osebnih financ, e-trgovanje, profesionalno delovanje, e-vključenost in e-spretnost (prav tam, 7-8). Med podjetji se spremlja integracija poslovnih procesov, povezanost med dobavitelji in odjemalci, e-trgovanje, odnosi s strankami in varnost transakcij (prav tam, 10-11). V testiranju je tudi kazalnik, vezan na uporabo odprtokodnih rešitev. E-spretnosti15 (angl. E-skills) oziroma spretnosti uporabe računalnika in interneta ali e-pismenost so ena od najpomembnejših prednostnih nalog informacijske družbe (prav tam, 9). Največkrat se e-spretnosti ugotavljajo z naborom nalog (opravil), ki jih je mogoče opraviti z računalnikom (računalniške spretnosti) ali prek interneta (internetne spretnosti). Primerjavo slovenskih uporabnikov s povprečjem eu prikazujemo v preglednici 1. (Čeprav je pri računalniških spretnostih v Sloveniji večji delež uporabnikov računalnika, ki znajo izvesti 5-6 opravil, pa je skupni delež posameznikov, ki znajo izvesti kakršno koli računalniško opravilo, nižji (61%) od povprečja eu 27 (64%) in eu 15 (67%). Prav tako so slovenski uporabniki manj vešči pri uporabi interneta (70% uporabnikov zna izvesti eno ali več opravil) od uporabnikov v eu 27 (72%) in uporabnikov v državah eu 15 (74%). Uporaba računalnika in interneta med mladino raCunalnik in internet med 10. in 24. letom Uporaba računalnika in interneta je med slovenskimi otroki in mladino zelo razširjena. Tako po podatkih surs16 iz leta 2010 skorajda preglednica 1 Primerjava e-spretnosti (v odstotkih) E-spretnosti eu 27 eu 15 slo Na računalniku zna izvesti (2009)* ... 64 67 61 1-2 opravili 14 13 12 3-4 opravila 25 27 21 5-6 opravil 25 27 28 Na internetu zna izvesti (2010) ... 72 74 70 1-2 opravili 32 33 30 3-4 opravila 30 31 28 5-6 opravil 10 10 12 opombe * Zadnji dosegljivi podatki so le za leto 2009. ni mladega človeka med 10. in 24. letom, ki računalnika še ne bi uporabljal (delež uporabe je nad 99%).17 Zelo velik je tudi delež redne uporabe18 računalnika (v skupini med 10. in 14. letom 99,1 %, v skupini med 16. in 24. letom pa 98,0%). Velik je tudi delež redne uporabe interneta (96,4% v mlajši skupini in 97,5% v starejši opazovani skupini). Več kot 90 % populacije v obeh skupinah (91,0 % v skupini od 10 do 14 let in 92,8 % v skupini od 16 do 24 let) redno uporablja internet doma. Mladina internet uporablja za različne namene (preglednica 2). Najpogosteje se internet med slovensko mladino uporablja za ko-munikačijo po e-pošti. Tako v skupini med 16. in 24. letom po e-pošti komuničira kar 91,8% rednih uporabnikov interneta (pregledniča 2). Tečaji prek interneta (t. i. online tečaji) med slovensko mladino še niso tako pogosti, čeprav se je delež mladih, ki so se vključili v kakršen koli online tečaj, povečal. Dvakrat (indeks 204,1) oziroma trikrat (indeks 383,1) večji je delež mladih, ki ureja lasten blog, kar je nedvomno poslediča uvajanja spletnih dnevnikov (blogov) v pedagoški pročes.19 Kot je iz pregledniče 2 razvidno, se je uporaba interneta v obeh starostnih skupinah v zadnjih dveh letih povečala (indeksi nad 100), z izjemo sodelovanja na forumih in v klepetalničah, v starostni skupini med 10. in 14. letom. Delež mladih, ki sodelujejo na forumih in v klepetalničah, je tudi med starejšimi mladostniki le za 0,2 % večji, kar kaže na to, da ta način komuničiranja, kot bomo videli v nadaljevanju, izgublja na pomenu. Podobno kot komunikačija prek e-pošte. Kot smo že v praksi opazili, so med mladimi zelo priljubljena so-čialna omrežja. Delež populačije, ki ima svoj profil na vsaj enem so-čialnem omrežju, se je od leta 2009 do leta 2010, v starostni skupini od 16 do 24 leta povečal za 12,1% in za 38,6% v starostni skupini osnovnošolčev.20 preglednica 2 Uporaba interneta v starostnih skupini od 10. do 14. leta in v skupini od 16. do 24. leta Namen uporabe 2008 (v odstotkih) 2010 (v odstotkih) Indeks 10.-14. 16.-24. 10.-14. 16.-24. 10.-14. 16.-24. E-pošta 72,4 83,8 73,8 91,8 101,9 109,5 Sodelovanje na foru- 38,4 50,6 35,0 50,7 91,1 100,2 mih in v klepetalničah Branje blogov 21,5 41,1 38,5 52,6 179,1 128,0 Komentiranje blogov 9,4 17,4 31,6 31,1 336,2 178,7 Urejanje lastnega bloga 5,9 7,4 22,6 15,1 383,1 204,1 Za izobraževanje 66,1 73,1 75,1 81,4 113,6 111,4 Opravljanje tečaja online 3,9 6,1 13,7 9,1 351,3 149,2 Spremljanje novič, ča- 28,1 56,9 30,7 59,2 109,3 104,0 sopisov, revij informatika v srednjih šolah Predmet informatika je vključen v kurikulum slovenskega gimnazijskega in poklicno-tehničnega srednješolskega izobraževanja. Dijaki lahko informatiko izberejo tudi kot izbirni predmet splošne mature (»Maturitetni izpitni katalog« 2009, 60-61). V srednjem poklicno-tehničnem izobraževanju je informatiki namenjeno 68 ur (Najdič, Podbršček in Osojnik 2007). V skladu z učnim načrtom (prav tam) si dijaki v učnem pročesu pridobijo znanja vseh sedmih modulov ecdl21 spričevala (prav tam). V prenovljenem programu Ekonomski tehnik predmeta Informatika kot takšnega ni, lahko pa iz čiljev programa razberemo, da se bodo dijaki »usposobili za uporabo sodobne informačijske tehnologije« (prav tam). Vsebine ikt se največkrat vključujejo v modul 1 (Poslovni projekti). Na gimnazijah je za informatiko kot obvezni predmet predvidenih najmanj 70 ur,22 za izbirni predmet pa 210 ur (Zavod rs za šolstvo 2008a). Dijaki naj bi pri predmetu razvili temeljne digitalne kompetenče23 (pravtam). Upoštevajoč učne načrte srednješolskih programov bi učitelji višjih in visokih šol pričakovali, da bodo na višje in visoke šole (fakultete) prišli e-pismeni študentje (Zavod rs za šolstvo 2008b). Pričakovali bi, da znajo študenti s poljubnim urejevalnikom besedil oblikovati daljše besedilo, na primer seminarsko nalogo, s poljubnim programom za delo s pregledničami izvesti osnovne izračune ter izdelati ustrezen grafikon in informačije predstaviti s poljubnim programom za pripravo elektronskih predstavitev. Namensko uporabljamo izraz »poljubni program«, saj ugotavljamo, da se v našem šolskem prostoru še vse preveč spodbuja in predpostavlja uporaba pisarniške zbirke ms Office.24 Glede na to, da si vecina šolajocih ne more pri-vošciti šolske razliace ms Office za domacco uporabo,25 jih z omejitvijo na uporabo ms Office v šoli silimo v nelegalno uporabo licenccne programske opreme. Rešitev tega problema vidimo v uporabi odpr-tokodne alternative pisarniške zbirke programov OpenOffice.org,26 ki je lokalizirana v slovenšcino. Poleg tega programski paket Ope-nOffice.org omogoca uporabo vecjezicnih razliac le z namestitvijo jezikovnega paketa, ne pa, kot je obiccajno pri drugih zbirkah, z namestitvijo razlicnih (jezikovnih) razliac programov. raCunalniška in internetna pismenost novincev poslovne šole Predstavitev vzorca Anketiranje novincev poslovne šole je potekalo s pomoccjo e-vprašal-nika,27 ki smo ga v izpolnjevanje posredovali 288 študentom, ki so ob vpisu v zacetni letnik navedli svoj e-poštni naslov. Anketiranje je potekalo oktobra 2010. Čeprav se je na anketo v 10 dneh odzvalo le 27,8 %28 k anketi povabljenih, prvic vpisanih študentov, je vzorec po spolu reprezentativen - v vzorec je vkljucenih 61,3% žensk. Po podatkih referata se delež žensk v 1. letniku giblje od 64% do 67% (visokošolski strokovni in univerzitetni študijski program). Anketirani študenti prihajajo iz vseh 12 statisticnih regij, vendar smo jih za potrebe prispevka (povezava s podporo E-šolstva) združili v 2 regiji - zahod in vzhod. Iz regij, ki so vkljucene v vzhodni del države, je v raziskavo vkljucenih 33,8 % anketirancev. Najvec anketiranih študentov prihaja iz štiriletnih srednjih strokovnih šol (52,5%). Iz splošnih gimnazij prihaja 23,8% anketirancev, 18,8% pa iz t.i. programov »3 + 2« ter 5% iz strokovnih gimnazij. Struktura anketirancev je vezana na vpisane pogoje študijskega programa - 73,8 % anketiranih študentov študira na visokošolskem strokovnem študijskem programu, za katerega se, kot vstopni pogoj za vpis, zahteva opravljena poklicna ali splošna matura, 26,3% pa na univerzitetnem študijskem programu, kjer mora kandidat za študij imeti opravljeno maturo ali poklicno maturo in izpit iz dodatnega maturitetnega predmeta. Povprecni anketiranec je star 21 let (sd = 3,2), s cimer lahko delno pojasnimo nižji odziv anketirancev, saj se nekateri študenti v 1. letnik pogosto vpisujejo le zaradi statusa študenta, ki prinaša številne ugodnosti. Uporaba ikt na srednjih šolah anketirancev V raziskavi nas je zanimala opremljenost srednje šole s spletno stranjo in uporaba spletnih ualnic na srednji šoli, ki so jo anketiranci preglednica 3 Spletna stran in spletna učilnica (v odstotkih) Postavka Vzhod* Zahod** Spletna stran Nima spletne strani 3,7 3,8 Ima statično spletna stran 48,1 41,5 Ima dinamično spletna stran 48,1 54-7 Spletna učilniča Ne vem, kaj je to 33,3 49,1 Smo jo imeli, vendar je učitelji niso uporabljali 33,3 28,3 Smo jo uporabljali pri posameznih predmetih 25,9 20,8 Smo jo uporabljali pri večini predmetov 7.4 1.9 opombe * n = 27;** n = 53. končali. Podatkov, prikazanih v preglednici 3, sicer ne moremo jemati kot prikaz realnega stanja v slovenskih srednjih šolah, so pa podatki zanimivi z vidika izkušenj, ki so jih dijaki prinesli iz srednje šole. Na šolah z dinamičnimi spletnimi stranmi so dijaki že imeli izkušnjo s spletno učilničo (statistično značilna povezanost; koefičient 0,28, sig. = 0,01). Ti študenti tudi svoje sposobnosti očenjujejo više od študentov, ki prihajajo iz šol, kjer se ikt ne uporablja tako učinkovito, zaradi česar lahko sprejmemo trditev (h2), da iz šol, ki imajo dinamične spletne strani in uporabljajo spletne učilnice, prihajajo računalniško in internetno bolj pismeni študenti. Uporaba računalniških orodij V raziskavi smo preverili sposobnost uporabe osnovnih računalniških orodij - urejevalnika besedil, urejevalnika razpredelnič, programa za pripravo elektronskih prosojnič (e-prosojnič) in programa za odjem e-pošte. Anketirančem smo ponudili različna opravila, ki jih je mogoče opraviti s posamezno skupino programov. Tako smo za urejevalnik besedil predvideli 28 opravil, za urejevalnik pregle-dnič 20 opravil, za program za pripravo e-predstavitev 10 opravil in za program za odjem e-pošte 7 opravil. Naj poudarimo, da so vsa predvidena opravila osnovna (temeljna) in naj bi jih dijaki spoznali že v srednji šoli.29 V našo raziskavo torej nismo vključili (zahtevnejših) opravil, ki jih spremlja Eurostat in smo jih predstavili v poglavju 2. Pri vsakem ponujenem opravilu so anketiranči lahko izbrali med tremi možnostmi »Ne znam (1)«, »Sem že delal/-a, vendar pozabil/-a (2)« in »Znam (3)«. Sešteli smo vrednosti in anketiranče glede na njihove sposobnosti (e-spretnosti), razvrstili v 5 enakovrednih razredov - v 1. razred (očena 1) so tako prišli anketiranči, katerih računalniška pismenost je bila v primerjavi s kolegi najniže očenjena (opraviti znajo najmanj opravil), v razred 5 (ocena 5) pa so bili uvršceni anketiranci, ki izkazujejo najvišjo raven pismenosti (znajo opraviti najvec opravil). Razvrstitev seveda temelji na subjektivni oceni anketirancev, kot temeljijo tudi ocene e-spretnosti, ki jih spremlja eu. Pri tem bi želeli podati še komentar k presoji dobljenih razvrstitev. Ker so anketiranci svoje sposobnosti presojali na 3-stopenjski lestvici,30 bi na primer anketiranec, pri urejevalniku besedil, kjer je presojal poznavanje 28. opravil in ne zna opraviti niccesar, dosegel 28 tocck. Anketiranec, ki zna opraviti vsa opravila, predvidena tudi z ucc-nim nacrtom srednjih šol (ocena 3), pa bi lahko dosegel 84 tock. Izra-ccunov povprecja v tako izpeljanih razredih ne moremo obravnavati kot obicajno povprecje, saj so na primer v razred 3 uvršceni anketiranci, ki so opravila znali opraviti in so to pozabili oziroma je obseg opravil, ki jih znajo opraviti precej ozek. Torej uvrstitev v razred 3 ne odraža povprečno pismenega uporabnika. Povprečne ocene 4 dosegajo anketiranci, ki na primer, znajo opraviti polovico predvidenih opravil, polovico opravil pa so znali opraviti, vendar pozabili, oziroma znajo opraviti 2/3 opravil, 1/3 opravil pa ne znajo izvesti. Povprecne vrednosti ocen sposobnosti uporabe raccunalniških orodij prikazujemo v preglednici 4. Poleg ocen posameznih racunalniških orodij so anketiranci podali še splošno oceno sposobnosti uporabe racunalnika. Kot vidimo iz preglednice 4, anketiranci svoje sposobnosti v povprecju ocenjujejo z oceno 3,6. Najviše so ocenili uporabo programa za pripravo e-prosojnic (4,2). Vse ocene so subjektivne, vendar lahko vidimo, da so anketiranci podali kar relativno primerljivo splošno oceno. Naš izracun povprecne ocene (ponderirano povprecje posameznih pov-preccij - 3,8) je celo višji od splošne povprecne ocene študentov (3,6), kar pomeni, da anketiranci svojih splošnih sposobnosti niso precenjevali. Kot je razvidno iz preglednice 4, je povpreccna sposobnost uporabe racunalnika komaj kaj nad povprecjem, predvsem glede na to, da smo v anketi zajeli le osnovna (temeljna) opravila, ki jih je mogocce izvesti s posameznimi programi in, kot smo pojasnili, so v 3. razred razvršcceni anketiranci, ki so nekoc znali izvesti posamezno opravilo, zdaj pa tega ne znajo vec, kar pomeni, da so e-nepismeni. Tako bi od anketirancev pričakovali višje povprecne ocene, vsaj nad 4. Zaradi tega trditev (h1), da je računalniška pismenost študentov 1. letnika podpovprečna, sprejemamo. Kot smo priccakovali, anketiranci najpogosteje uporabljajo programe iz pisarniške zbirke ms Office.31 Le po en anketiranec uporablja OpenOffice.org in zbirko iWork.32 Je pa opaziti težave pri razpoznavanju namembnosti programov, saj so nekateri anketiranci za Viktorija Florjančič preglednica 4 Sposobnost uporabe računalnika Program m Urejevalnik besedil 4,1 Urejevalnik preglednic 3,3 Program za pripravo elektronskih preglednic 4,2 Program za odjem e-pošte 3,7 Povprečna ocena (ponderirano povprečje) 3,8 Splošna očena sposobnosti uporabe računalnika 3,6 preglednica 5 Delež očen 4 in 5 po srednjih šolah (v odstotkih) Srednja šola (1) (2) (3) (4) (5) Splošna gimnazija 52,7 79,0 42,1 84,2 57,9 Strokovna gimnazija 100,0 100,0 75,0 100,0 50,0 4-letna strokovna šola 42,8 71,4 38,1 73,8 54,8 Program 3+2 53.3 73.0 66,6 73.8 53.3 Skupaj 50,0 75.1 46.3 77.6 55.0 opombe Naslovi stolpčev: (1) splošna očena, (2) Word, (3) Exčel, (4) PowerPoint, (5) E-pošta. program, ki ga uporabljajo za urejanje preglednič, navedli PowerPoint ali Word (10% odgovorov). Težave je opaziti tudi pri razumevanju pojma »program za odjem e-pošte«, saj so anketiranči večinoma navajali spletne rešitve (Gmail,33 Hotmail34). Od študentov bi pričakovali, da so iz srednje šole prinesli vsaj osnovna znanja, ki so potrebna za pripravo seminarskih nalog. Tako pa na primer 41,3% anketirančev ne zna izdelati avtomatskega kazala v Wordu, 31,3 % jih ne zna pripraviti seznama slik/preglednič ter skoraj poloviča anketirančev (48,8%) ne zna vstaviti sprotne opombe. Vse to so dejavnosti, ki so v uporabi pri pripravi seminarske naloge in naj bi jih dijaki znali izvesti. Neznanje vstavljanja kazal in seznamov preseneča, saj jih kar 76,3 % meni, da znajo uporabljati sloge, ki so osnova za pripravo kazal in seznamov. V nadaljevanju smo raziskovali, ali obstajajo razlike v pismenosti študentov glede na končano srednjo šolo. V pregledniči 5 prikazujemo deleže anketirančev, ki so svoje spretnosti očenili z očenami 4 in 5. Svoje sposobnosti so najviše očenjevali študenti, ki prihajajo iz strokovnih gimnazij. Za maturante teh šol bi lahko rekli, da izkazujejo nadpovprečno računalniško pismenost in so e-kompetentni, čeprav te trditve zaradi nizkega vzorča35 nikakor ne moremo postaviti. Poskušali smo ugotoviti, ali obstajajo kakšne statistično značilne razlike glede na regijo, iz katere prihajajo anketiranči. Tudi teh (sta- preglednica 6 Medsebojna povezanost spremenljivk Spremenljivka 1. 2. 1. Urejevalnik besedil 2. Urejevalnik razpredelnic 3. Priprava e-prosojnic 4. Odjemalec e-pošte 5. Sposobnost uporabe racunalnika 6. Starost 0,72** 0,60** 0,41** 0,72** 0,56** 0,32** 0,64** 0,51** 0,44** 0,47** -0,42** opombe ** Statisticno znacilna korelacija pri p = 0,01. tisticno znacilnih) razlik zaradi relativno nizkega odziva anketirancev in razpršenosti anketirancev po šolah in regijah nismo ugotovili. Tako trditve (H4), da obstajajo statisticno znaalne razlike v pismenosti glede na končano srednjo šolo in regijo, ne moremo sprejeti. Preverili smo še, ali obstajajo statisticno znacilne povezave med številom poznavanja opravil v posameznih programih in nekaterimi drugimi proucevanimi spremenljivkami (preglednica 6). Kot je razvidno iz preglednice 6, je število opravil, ki jih študenti znajo izvesti v posameznem programu, medsebojno povezano - študenti, ki znajo dobro uporabljati en program, so vešci uporabe tudi drugih programov. Čeprav je bilo leta 2003 v raziskavi med slovenskimi devetošolci ugotovljeno, da deccki pogosteje uporabljajo racunalnik (Podovšov-nik Axelsson 2009,189), v naši raziskavi nismo ugotovili statisticno znacilnih povezav med sposobnostjo uporabe racunalnika in spolom. Tako da trditve (H3), da obstajajo statistično značilne razlike v pismenosti študentov glede na spol, ne moremo sprejeti. S starostjo pa je bila ugotovljena le ena statisticno znacilna korelacija, in sicer mlajši študenti znajo izvesti vec opravil v programu za pripravo e-prosojnic (-0,42 v preglednici 6). naCin komuniciranja Komunikacija je pomembna sestavina izobraževalnega procesa, tudi ko se v pedagoški proces uvaja ikt (Fee 2009, 86). Seveda je za informacijsko družbo pomemben predvsem nacin komunikacije, podprt z ikt. V anketi smo študentom v presojo ponudili šest razlicnih nacinov (poti) komuniciranja, katerih pogostost uporabe pri komunikaciji s prijatelji so ocenjevali na 5-stopenjski lestvici.36 Že pri predstavitvi podatkov surs o uporabi interneta med mladimi (preglednica 2) smo opozorili, da se iz leta v leto poveccuje delež uporabnikov interneta za druge storitve, ne pa za, na primer, komuniciranje prek forumov in klepetalnic. Pri opazovanju študentov v preglednica 7 Pogostost komuniciranja Naicin komuniciranja (1) (2) (3) E-pošta Objave na Facebook zidu Facebook sporoccilni sistem Programi za neposredno sporoccanja (npr. msn, Skype) Mobilni telefon Osebno 4,7 0,0 75,0 4-6 1,3 67,5 2,6 11,3 3,8 3,1 18,8 20,0 2,9 22,5 15,0 2,5 31,3 8,8 opombe Naslovi stolpcev: (1) m, (2) ne komunicira (v odstotkih), (3) redno (v odstotkih). praksi smo opazili, da so za študente zanimiva predvsem socialna omrežja. Vecanje deleža uporabnikov socialnih omrežij je zaznal tudi surs, po podatkih katerega je leta 2010 76,8% mladih od 16. do 24. leta imelo svoj profil na vsaj enem socialnem omrežju. Zanimivo je, da je komunikacija prek mobilnega telefona najbolj priljubljen naan komuniciranja anketiranih študentov. Kar 75,0% anketirancev mobilni telefon redno uporablja za komunikacijo s prijatelji, nikogar pa ni, ki tega naana komunikacije ne bi uporabljal (preglednica 7). Preseneca podatek, da 1,3% anketirancev s prijatelji sploh ne komunicira osebno. E-pošta se ne uporablja za redno komunikacijo, ceprav je po podatkih surs to najpogosteje uporabljena internetna storitev (preglednica 2). Raziskava medsebojne odvisnosti posameznih spremenljivk je pokazala statisticno znaalno povezanost med starostjo in pisanjem objav na Facebook zid. Starost je v statisticno znacilni povezavi tudi s Facebook sporoalnim sistemom (-0,29). Obe spremenljivki uporabe Facebooka (pisanje objav na Facebook zid in uporaba Facebook sporocilnega sistema) sta medsebojno, statisticno znaccilno, mocno pozitivno medsebojno povezani (0,67). Trdimo lahko, da je komunikacija prek spletnega omrežja Facebook pogostejša predvsem med mlajšimi anketiranci (korelacijski koeficient-0,38). Mlajši anketirani študenti imajo na omrežju Facebook tudi vecje število prijateljev kot starejši kolegi (-0,25). Zaradi tega lahko našo trditev (H5), da mladina veliko pogosteje komuničira prek sočialnega omrežja Fačebook kot prek e-pošte ali sistemov za neposredno sporočanje ter da je takšen način komunikačije bolj prisoten med mlajšimi študenti, sprejmemo. Uporaba mobilnega telefona je statisticno znaalno povezana s starostjo - mlajši anketiranci mobilni telefon uporabljajo pogosteje (0,35). Zanimivo, da ženske pogosteje uporabljajo e-pošto kot moški (-0,24), prav tako pogosteje pišejo na Facebook zid (0,24). Obe povezavi sta statisticno znacilni. Še ena ugotovitev, ki na proučevanem vzorcu odpravlja razlike med spoloma, ki so jo ugotavljale nekatere druge raziskave med slovensko mladino (Podovšovnik Axelsson 2009; Činkole in Brecko 2010). Sklepna razmišljanja E-kompetenca postaja vse pomembnejša za enakopravno vključenost državljanov v informacijsko družbo, zaradi cesarje e-kompetenca kot prednostna naloga vključena v številne evropske pobude, raziskovalci in statistični uradi pa spremljajo podatke o e-vkljucenosti (izkljucenosti) posameznih delov populacije ter ugotavljajo vzroke za razhajanja. Veliko napora je vloženega tudi na področju oblikovanja kazalnikov za spremljanja informacijske družbe, tako na podrocju ponudbe, uporabe, kot na podrocju ucinkov uporabe ikt. S prispevkom smo želeli raziskati nekatere ucinke projektov za spodbujanje uporabe ikt v slovenskem šolstvu. Pričakovali bi, da se napori za vzpostavitev e-kompetentne šole kažejo tudi v e-kompetentnih maturantih, ki takšne šole zapuščajo in se vključujejo v terciarno izobraževanje. Res je, da smo raziskavo naredili le na vzorcu prvič vpisanih študentov 1. letnika poslovne šole, vendar nam je obdelava rezultatov dala nekaj zanimivih rezultatov. Zanimivi pa so tudi statistični podatki o digitalni vključenosti in e-pismenosti slovenskega prebivalstva, predvsem mladih (podatki Eurostata in surs). Medtem ko se Slovenija glede e-vključenosti v letu 2010 uvršča med povprečje držav Eu-27, pa še vedno zaostajamo za vodilno pet-najsterico držav eu. Kljub primerljivi e-vključenosti slovenskih prebivalcev pa podatki Eurostata kažejo zaostajanje slovenskih uporabnikov računalnika in interneta v usposobljenosti uporabe računalnika in interneta za državljani Eu-27 in EU-15 (preglednica 1). Dostop do interneta in deklarativna uporaba računalnika in interneta tako ne kaže dejanske usposobljenosti za uporabo računalnika in interneta. Slovensko povprečje uporabnikov računalnika in interneta je visoko predvsem na račun mladine (od 14. do 24. leta), saj so v tej skupini posamezniki, ki še niso uporabljali računalnika in interneta, zelo redki. (Čeprav surs med redne uporabnike uvršča tiste, ki so napravo/omrežje/storitve uporabljali v zadnjih treh mesecih, je iz statističnih podatkov razvidno, da večina teh uporabnikov (čez 80 % oziroma čez 90 % med mladimi) internet uporablja skoraj vsak dan. Najpogosteje uporabljena storitev interneta, tako v celotni slovenski populaciji, kot med mladimi, je e-pošta, čeprav je naša raziskava, izvedena med prvič vpisanimi študenti 1. letnika, pokazala, da je komu- nikačija prek e-pošte in komunikačija prek sistemov za neposredno sporočanje najmanj priljubljen način komuničiranja. Mladina najpogosteje komuničira prek mobilnega telefona. Ta podatek je predvsem pomemben za razvijalče e-vsebin (tudi izobraževalnih), ki naj ponudijo čim več vsebin ravno prek mobilnega telefona. Raziskava na vzorču študentov poslovne šole je pokazala, da študenti dosegajo podpovprečno raven e-pismenosti, kar upravičuje našo odločitev o vnovični uvrstitvi računalniškega opismenjevanja v izvedbeni načrt poslovne informatike. Raziskava je pokazala, da mladina najraje komuničira predvsem prek sočialnega omrežja Fačebook. Zanimivost naše raziskave je, da nismo ugotovili statistično značilnih povezav s spolom, kar na primer ugotavljata raziskavi Podovšovnik Axelsson (2009) ter raziskava Cin-kole in Brečko (2010). Obe raziskavi pri uporabi ikt dajeta prednost moškim. Na vzorču srednjih šol, ki so jih obiskovali anketirani študenti, smo dokazali pozitiven vpliv intenzivne rabe ikt na srednji šoli na računalniško in internetno pismenost dijakov, kar odgovarja na vprašanje, zastavljeno v naslovu prispevka - le iz šol, ki si prizadevajo za intenzivno in učinkovito rabo ikt (t. i. e-kompetentne šole), bodo prihajali tudi e-kompetentni maturanti, kar pomeni, da bi to lahko bil eden od kriterijev za ugotavljanje učinkov projekta E-šolstvo po konču projekta leta 2013. Naš prispevek nikakor ni bil mišljen kot kritika srednješolskih programov, temveč bolj kot razmislek in prispevek k skupnim naporom za intenzivnejše in učinkovitejše usposabljanje mladine pri uporabi različnih računalniških orodij. Le tako bomo k e-kompetent-ni šoli, e-kompetentnemu ravnatelju, učitelju in računalnikarju dodali še e-kompetentnega maturanta (študenta), torej državljana, ki bo lahko enakopravno sodeloval in deloval v družbi znanja. V prihodnje bi bilo zanimivo raziskavo ponoviti še na drugih poslovnih šolah, pa tudi na šolah iz drugih študijskih področij, predvsem pa na večjem vzorču. Na takšen način bi lahko zasledovali dogajanje na področju e-pismenosti in sprejemali ukrepe za njeno izboljšanje. Opombe 1. Http://ro.sio.si/programro.html. 2. Http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/. 3. Http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/e_gradiva/. 4. Projekt E-šolstvo za obdobje 2008-2013, glej http://www.sio.si/sio /projekti/e_solstvo.html. 5. Http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo/projekt_e_kompetentni _učitelj.html. 6. Http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo/opis_e_kompetenč /struktura_pridobivanja_e_kompetenč.html. 7. E-podpora v okviru projekta E-šolstvo se vrši ločeno za vzhodni del Slovenije (prijavitelj projekta je Pia, d. o. o., iz Velenja) in za zahodni del (prijavitelj projekta je Kopo, d. o. o., Nova Goriča). Več o konzor-čijskih partnerjih na http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo /konzorčijski_partnerji.html. 8. V zahodno regijo so uvrščene naslednje statistične regije: notranje-kraška, goriška, obalno-kraška regija, osrednje-slovenska in gorenjska regija, v vzhodno regijo pa: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, spodnje posavska regija in jugovzhodna Slovenija. 9. Nekateri za sposobnosti uporabe računalnika in interneta uporabljajo tudi pojem digitalna pismenost. 10. Http://epp.eurostat.eč.europa.eu/statističs_explained/index.php /Information_sočiety_introdučed. 11. V uporabi je tudi pojem digitalna vključenost, ki izhaja iz digitalne kompetenče. islovar digitalno kompetenčo opredeli kot »znanje, spretnosti, in motivi, ki so potrebni za učinkovito izvršitev določene naloge ali rešitev problema z uporabo informačijske tehnologije«. 12. Https://eč.europa.eu/digital-agenda/. 13. Http://eč.europa.eu/information_sočiety/newsroom/čf/fičhe-dae .čfm?ačtion_id=215&pillar_id=48&ačtion=Ačtion%2057%3A %20Make%20digital%20literačy%20and%20čompetenčes%20a %20priority%20for%20the%20ESF. 14. Http://epp.eurostat.eč.europa.eu/portal/page/portal/information _sočiety/data/main_tables. 15. V nabor računalniških spretnosti so vključena naslednja opravila: a) kopiranje ali premikanje datoteke ali mape, b) uporaba »kopiraj« in »prilepi« za podvajanje ali premikanje podatkov znotraj dokumenta, č) uporaba osnovnih aritmetičnih formul v programu za delo s pregledničami, d) stisnjenje datoteke (zip), e) namestitev novih naprav, f) izdelava računalniškega programa s poljubnim programskih jezikom. V nabor internetnih spretnosti pa so vključena opravila: a) uporaba iskalnikov za iskanje informačij, b) pošiljanje e-poštnih sporočil s priponko (npr. dokumentom ali sliko), č) objava sporočil v klepetalničah, forumih ali novičarskih skupinah, d) uporaba interneta za telefoniranje, e) uporaba p2p za izmenjavo datotek (glasbe filmov idr.), f) izdelava spletne strani (European Commission 2008, 5.) 16. Http://wwwstat.si/tema_ekonomsko_infdruzba_informačijsko.asp. 17. Podobne rezultate kaže tudi raziskava iz projekta »Evalvačija stanja ter ukrepi za izboljšanje ikt pismenosti«, ki ugotavlja, da je delež 15-letnikov, ki ne uporabljajo računalnik zelo majhen - le 0,4 % (Ve-hovar, Brečko in Prevodnik 2008, 84). 18. Uporaba v zadnjih treh mesečih. 19. V katalogu storitev e-šolstva najdemo seminar »Sodelovalno delo v spletniku (blogu)«, glej http://www.sio.si/sio/izobrazevanje/katalog _storitev_e_solstva.html. 20. V letu 2009 je v starostni skupini med 10. in 14 letom svoj profil imelo 51,1 % otrok ter 68,5 % v starostni skupini med 16. in 24. letom. V letu 2010 pa se je delež povečal na 70,8% v mlajši skupini in na 76,8% v starejši skupini (glej http://www.stat.si/tema_ekonomsko _infdruzba_informačijsko.asp). 21. Evropsko računalniško spričevalo (angl. ecdl - European Computer Driving Ličenče) - http://www.ečdl.si/. 22. V ekonomskih gimnazijah dijaki izberejo najmanj dva sklopa (običajno tri) po 35 ur (Zavod rs za šolstvo 2008b). 23. V učnih načrtih informatike za gimnazije se uporablja pojem digitalne kompetenče, ki jih mi opredeljujemo za e-kompetenče oziroma za e-pismenost. 24. Http://www.mičrosoft.čom/. 25. Mičrosoft zbirko ms Offiče Home and Students 2010 prodaja za 139 evrov, medtem ko je programski paket prek spletne trgovine http://www.mimovrste.čom/ mogoče nabaviti za 95,11 evra (kot uradno čeno navajajo 106,15 evra), kar pa je za večino uporabnikov kar prečejšen strošek. 26. Http://sl.openoffiče.org/. 27. Pri pripravi in distribučiji vprašalnika smo uporabili odprtokodno rešitev LimeSurvey (http://www.limesurvey.org/). 28. Na majhen odziv so vplivali neveljavni e-poštni naslovi nekaterih študentov in vpis študentov zaradi pridobitve/ohranitve statusa študenta (t.i. navidezni vpisi). 29. Na primer nastavitev strani, oblikovanje pisave, delo s slogi, izdelava kazala ali pripenjanje priponke k e-poštnemu sporočilu ipd. 30. »Ne znam (1)«, »Sem že delal/-a, vendar pozabil/-a (2)« in »Znam (3)«. 31. 96,3 % anketirančev za urejanje besedil uporablja program ms Word. 32. Http://www.apple.čom/iwork/. 33. Http://www.gmail.čom/. 34. Http://www.hotmail.čom/. 35. Iz strokovnih gimnazij prihaja le 5 % anketiranih študentov. 36. 1 = ne komuničira, 5 = komuničira redno. Literatura Chaffey, D. 2007. E-Business and E-Commerce Management: Strategy, Implementation and Practice. 3. izd. Harlow: Prentiče Hall. Cinkole, T., in B. Brecko. 2010. »Šolajoa in ikt 2010.« http://ikt.ris.org/ uploadi/editor/1271231080solajoci3_report.pdf European Communities. 2007. Key Comptenčes for Lifelong Learning: European Referenče Framework. http://ec.europa.eu/dgs/education _culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_en.pdf European Commission. 2008. "European Commission Working Paper and Recommendations from Digital Literacy High-Level Expert Group."e-Inclusion Ministerial Conference & Expo, 30th November-2nd December, Vienna, Austria. http://ec.europa.eu/information _society/eeurope/i2010/docs/digital_literacy/digital_literacy _review.pdf Eurostat. 2011. »Information Society Statistics.« http://epp.eurostat .ec.europa.eu/portal/page/portal/information _society/data/database. Fee, K. 2009. Delivering E-Learning: A Complete Strategy for Design, Appličation, and Assessment. Philadelphia, pa: Kogan Page. Gerlic, I. 2010. »Stanje in trendi informacijsko komunikacijske tehnologije (ikt) v slovenskih srednjih šolah.« Projekt informatizacija slovenskega šolstva, Univerza v Mariboru. i2010 High Level Group. 2009. "Benchmarking Digital Europe 20112015: A Conceptual Framework."http://ec.europa.eu/information _society/eeurope/i2010/docs/benchmarking/benchmarking_digital _europe_2011-2015.pdf »Maturitetni izpitni katalog za splošno maturo leta 2011.« 2009. Državna komisija za splošno maturo, Ljubljana. Najdic, F., M. Podbršcek in V. Osojnik. 2007. "pti - katalog znanja: Infor- matika.Žavod rs za šolstvo, Ljubljana. Podovšovnik Axelsson, E. 2009. Sočialno-psihološki faktorji in družbene determinante računalniške in internetne pismenosti med slovenskimi osnovnošolskimi maturanti. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Vehovar, V., B. N. Brecko in K. Prevodnik. 2008. »Evalvacija stanja ter ukrepi za izboljšanje ikt pismenosti.« Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Zavod rs za šolstvo. 2008a. »Ucni nacrt: informatika; gimnazija, splošna, klasicna, strokovna; obvezni predmet (70 ur), izbirni predmet (210 ur), matura (70 + 210 ur).« Zavod rs za šolstvo, Ljubljana. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje /ss/programi/2008/Gimnazije/UN_INFORMATIKA_gimn.pdf Zavod rs za šolstvo. 2008b. »Ucni nacrt: poslovna informatika; gimnazija, ekonomska gimnazija, obvezni in izbirni predmet (105, 70, 35 ur).« Zavod rs za šolstvo, Ljubljana. http://www.mss.gov.si/ fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/ Gimnazije/UN_POSLOVNA_INFORMATIKA_gimn.pdf Abstracts Market Branding of Slovenian Gazelles Gabrijel Devetak and Riko Novak The purpose of the article is to show the global marketing activities, guidelines and management decisions for international business of Slovenian gazelles. The survey was conducted on a sample of 230-s Slovenian gazelles that have been included in the list of 500 fastest growing companies in Slovenia in previous years (2007, 2008, 2009 and 2010). They are also involved in the selection of 'Best Fast Growing Company or a Gazelle.' Slovenian gazelles use the internationalization for many reasons (saturation of the domestic market, lack of demand in the domestic market, etc.). Findings presented in this article may serve Slovenian gazelle in the decision of how to enter a foreign market, in the selection of the initial steps and the comparison of the existing market models used in the company. Key words: globalization, gazelles, management, marketing activities Management 7 (2): 191-204 Management Standards Integration in Service Providing Organizations Anton Peršič and Mirko Markič The purpose of the paper is to define key leadership models, to recognize advantages and benefits, and define influence factors of business success on leadership systems integration in service providing organizations in Slovenia. We use quantitative research with frequent analysis complex questions to present and analyse some factors of leadership standards and build a new regression leadership model of organization. We have sent the questionnaire to 89 organizations, all with certificate system of leadership quality iso 9001 from the field service providing organizations in Slovenia - fields of banking and insurance, consulting and engineering organizations, trade organizations, public municipal services, power distribution organizations and municipalities. The results of the research confirm that the factors of business success are related to the implementation of the appropriate standards and leadership models. The results are intended for those larger organizations, which strive for business excellent performance improvement and corporate social responsibility (for example, model efqm). Key words: social responsibility, integration, quality, model efqm, business success Management 7 (2): 205-220 The Development of Communication and Leading Competences among the Leaders of Technical Expertise Mojča Jermaniš A leader holds an important role in the communication process. His/her way of passing information and of communication continuously influences the employees as it streams their behaviour and builds mutual trust. The purpose of this article is to show the development of communication and leading competences for mid-level leaders. Furthermore, the article defines specific competences and their importance for the efficient management of staff. 152 mid-level leaders working for an automotive company - a worldwide automotive supplier -were involved in the research. They completed the education programme for mid-level leaders. Descriptive statistical techniques and factor analysis were used for data processing. Key words: communication, leading, education, competences Management 7 (2): 221-235 Analysis of the Implementation of the Strategy for a Development of Non-Governmental Organisations in Slovenia Bojan Mevlja The purpose of the article is to examine whether the Strategy for a Systemic Development of non-governmental organisations in Slovenia is being implemented in line with the plans as set forth by its authors. The quantitative research conducted in 2010 is based on a questionnaire, which was sent to non-governmental organisations that took part in the strategic conference within the strategy preparation process and were actively involved in its formation. We have ascertained that the strategy is not being implemented effectively. Since the execution of this strategy influences the entire sector and, consequently, all non-governmental organisations, the present article will contribute to the development of the non-governmental sector in Slovenia. The article also presents suggestions for changes in the field of systemic changes necessary to realise the strategy in the future. Key words: non-governmental organisations, strategy, research, implementation, survey, development Management 7 (2): 237-252 From an e-Competent School to an e-Competent Secondary School Graduate? Viktorija Florjančič Despite efforts in introdučing modern tečhnologies in pre-university edučation, fačulties have been notičing a lačk of čomputer and internet usage skills. Beside the presentation of statističal data, the paper presents results of a researčh on basič software use upon enrolment in a higher edučation institution. Researčh has shown that students rate their čomputer skills higher if their sečondary sčhool has a dynamič web site and if they used an e-člassroom at sčhool. The survey presented no statističally signifičant differenčes in literačy related to gender. Similarly, we found no regional statističally signifičant differenčes related to effečtive ict usage in sečondary sčhools. Key words: čomputer and internet literačy, e-čompetenče, higher edučation Management 7 (2): 253-269 Jezikovna pravilnost in slog. Pričakuje se, da so rokopisi jezikovno neoporečni in slovnično ustrezni. Uredništvo ima pravico, da zavrne prispevke, ki ne ustrezajo merilom knjižne slovenščine. Slog naj bo preprost, vrednostno nevtralen in razumljiv Pregledna (členjenost besedila na posamezne sestavine (poglavja, podpoglavja) naj sledi sistematičnemu miselnemu toku. Tema prispevka naj bo predstavljena zgoščeno, jasno in nazorno, ubeseditev naj bo natančna, izražanje jedrnato in gospodarno. Zaželena je raba slovenskih različič strokovnih terminov namesto tujk. Logične domneve naj bodo utemeljene, sklepi dokazani. Razpravna oblika je praviloma prva oseba množine. Oblika članka. Rokopisi za objavo v reviji morajo biti oblikovno urejeni. Besedilo naj bo oblikovano za tiskanje na papirju formata A4, pisava naj bo Times New Roman velikosti 12 pt, vsi robovi naj bodo široki 2,5 čm, razmak med vrstičami pa 1,5. Na prvi strani rokopisa naj bodo navedeni samo naslov članka (v krepki pisavi) ter ime in priimek avtorja (oz. avtorjev), akademski ali/in strokovni naziv, institučija in elektronski naslov avtorja oz. avtorjev. Za potrebe vpisa v Cobiss se navede tudi letniča rojstva (v članku ne bo objavljena). Na drugi strani naj bodo povzetka v slovenščini in angleščini (vsak po največ: 100 besed) in ključne besede v slovenščini in angleščini (3-5). Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo oštevilčeni (1, 2, 2.1 itn.) in napisani z malimi črkami v krepki pisavi, poudarki v besedilu naj bodo v ležeči pisavi. Daljši navedki so ločeni od drugega besedila, izpusti pa označeni z oglatim oklepajem. Opombe pod črto se ne uporabljajo, končne opombe pa naj bodo pred seznamom literature. Pregledniče in risbe se vstavijo v besedilo, toda v članku naj ne bo pregle-dnič ali risb, ki bi bile v čeloti povzete po že objavljenih delih. Bibliografski skliči in seznam uporabljene literature. Pri navajanju bibliografskih skli-čev med besedilom se zapišejo samo priimek avtorja oz. avtorjev, letniča izida dela in številka strani oz. obseg strani, npr. (Go-mezelj Omerzel, Biloslavo in Trnavčevič 2010, 14-15). Vsakemu bibliografskemu skliču v besedilu naj ustreza navedba dela v seznamu literature, v njem pa naj ne bodo navedena dela, na katera se avtor v besedilu ne skličuje. Pri oblikovanju seznama literature se ravnajte po The Chicago Manual of Style (University of Chičago Press 2010; glejte tudi http://www.čhičagomanualofstyle.org/ tools_čitationguide.html), vendar navajajte samo začetniče imen in upoštevajte slovenska pravopisna pravila: Anderson Analytičs. 2007. »Brands and Countries.« http://www.andersonanalytičs .čom/reports/BrandAndCountries.pdf Catana, S. W. 2003. »Vital Approačh to Transition: Slovene Multiple Case Study.« Managing Global Transitions 1 (1): 29-48. Gomezelj Omerzel, D., R. Biloslavo in A. Trnavčevič. 2010. Management znanja v visokošolskih zavodih. Koper: Fakulteta za management. Kim, J., S. J. Lee, and G. Marsčhke. 2005. »The Influenče of University Researčh on Industrial Innovation.« nber Working Paper Series 11447, National Bureau of Ečonomič Researčh, Cambridge, ma. Mumby, D., in R. Clair. 1998. »Organizational Disčourse.« V Discourse as Social Interaction, ur. T. A. van Dijk, 181-205. London: Sage. University of Chičago Press. 2010. The Chicago Manual of Style. 16. izd. Chičago in London: University of Chičago Press. Oddaja clanka. (Članek se pripravi v programu ms Word ali lAtex, shrani v datoteko, katere ime naj bo priimek prvega avtorja (npr. Novak.doč), in se pošlje na elektronski naslov mng@fm-kp.si. Postopek za objavo clanka. Pred objavo vsak članek pregledata vsaj dva neodvisna rečenzenta. Rečenzije so slepe. Avtorje pozitivno očenjenih člankov uredništvo povabi, da za objavo pripravijo konične raz-ličiče člankov, upoštevati pa morajo pripombe rečenzentov in članov uredništva. Z oddajo prispevka v postopek za objavo v reviji Management avtor zagotavlja, da besedilo še ni bilo objavljeno in da ni v postopku za objavo pri drugi reviji. Information in English is available online at www.mng.fm-kp.si \ -W T I *fl i 3 DPI ^L J! Univerza na Primorskem Fakulteta za management www.mng.fin-kp.si