MODERNI CEHI
Za obrt kot specifičen način proizvodnje je značilno, da ne teži k masovni proizvodnji, pač pa deluje v manjših, največkrat osebnih ali družinskih okvirih. Majhno ima veliko prednosti - fleksibilnost, preglednost, prilagodljivost (...), pa tudi slabosti. Paziti je treba, da veliki ne 'povozijo' malih. Že v fevdalni dobi so se manjše manufakture združevale v cehe, ki so posameznikom zagotavljali politično in ekonomsko zaščito. Branili so skupnc interese članstva in se bojevali za politični vpliv. Danes cehov ni več, obstajajo pa oblike združenj obrtnikov, katerih cilj je v globalu isti - poskrbeti za svoje pravice. V občini Moste-Polje deluje Obrtna zbornica Moste, ki je vključena v Zvezo obrtnih zbornic Slovenije. Pogovarjal sem se s predsednikom, G. Dušanom Kravosom. • Kako dolgo že to združenje ob-staja?
Prvi entuziasti so se začeli povezo-vati že v 60. letih. Stvar je bila takrat še zelo neprofesionalna in vse je te-meljilo na prostovoljni bazi. Kasneje je stvar začela delovati bolje, nastala so združenja na republiški ravni in se organiziralo po t.i. zborničnem si-stemu. To pomeni, da članstvo ni bilo več pTostovoljno, pač pa obvezno. Vsi, ki so imeli obrtno dovoljenje. so avtomatsko postali člani obrtnega združenja. Drugi obliki organizirano-sti lahko rečemo 'cehovska' (po de-javnostih), kjer članstvo ni obvezno. Glede na to, da ima Zveza obrtnih zbornic zelo dobre odnose z Bavarsko zborntco, smo tudi pri nas prevzeli pretežno njihov način organizacije. Izdelan pa je že predlog novega obrt-nega zakona, ki bo predvidoma v skupščini že spomladi, tako da se bodo stvari na temn področju še spre-minjale, organiziranost zbornice pa bo ostala približno ista.
# Kalcšne so povezave z Bavarsko obrtno zbornico?
Predvsem gie tu za oiganizacijsko podobnost ter za odlične osebne stike med ljudmi, ki v teh institucijah že tradicionalno delujejo. Omeniti je se-
veda treba še dejstvo, da je Bavarska obrtna zbornica slovenski podarila. 2 milijona nemških mark, namenjenih za postavitev računalniške mreže ter za izobraževanje Ijudi, ko bodo s tem delali. Projekt, ki se imenuje Info Handv, je zelo obsežen in bo radi-kalno olajšal in razširi] delo obrtnih zbornic. Dokončno naj bi bil izveden v letu ali dveh.
• 5 čim konkretno se ukvarja Obrtna zbornica Moste?
Trenutno je pri naši zbornici regi-striranih okoli 1600 članov, kar nas uvršča med najmočnejše v Sloveniji. Kljub izredno obsežnemu administTa-tivnemu delu, saj je bilo samo v letu 1993 okoli 8000 raznih sprememb pri obrtnih dovoljenjih, skrbimo za pri-pravnike in pripravniške izpite, tečaje iz varstva pri delu, za obrtnike in delavce organiziramo zdravniške pre-glede, postrežemo z vsemi podatki, ki jih člani vsakodnevno potrebujejo (prometni davki, kilometrine, pla-čilne liste, dnevnice itd.). Zaposlu-jemo samo dve vslužbenki, kar je glede na število članov izredno malo - celo premalo.
Ker smo že pred nekaj leti ugoto-
vili, da nam sedanji najemniški kletni prostori nikakor ne ustrezajo, smo se odločili, da gremo v izgradnjo lastnih prostorov, ki bodo veliko bolj pri-merni, še posebno zato, ker bomo prešli na delo z računalniki. Vključili smo se v izgradnjo obrtne cone ob novi Zaloški cesti in pri Gradisu vpla-čali en 'boks' s površino 167 kvadrat-nih metrov. Ta prostor naj bi nam zadoščal za nekaj let. Poleg pisarni-ških prostorov bomo imeli še manjšo dvorano, kjer bodo potekali tečaji iz varstva pri delu, razna predavanja in seminarje. Na izobraževanje obrtni-
kov in delavcev dajemo velik pouda-rek. V nove prostore se bomo predvi-doma vselili spomladi. Preselili bi se že prej, vendar smo del sr^htev pora-bili za kreditiranje naših članov. S po-močjo občine in banke razdelili 82 kratkoročnih kreditov v višini 4000 nemških mark. Poleg računalnika vi-soke zmogljivosti, ki smo ga dobili v dar od Bavarcev prek zveze obrtnih zbornic, pa smo kupili še en manjši računalnik za lastne potrebe, ki bo občutno olajšal in pospešil delo - evi-dence, statistike...
0 Kakšen je odnos zbornice do politike?
Naše prvo načelo je, da težimo k apolitičnosti zbornice. V prejšnjem sistemu je v okviru Obrtnega združe-nja obstajal partijski aktiv (edini v Sloveniji), ki pa ni prinesel prav nič koristnega. Zavzemamo se za to, da je naše delovanje omejeno zgolj na stroko. Obrtniki bi sicer lahko formi-rali kar lepo volilno telo, vendar osebno mislim, da tako delovanje ljudi odvrne od prvotnega cilja in je zato neproduktivno.
# Kakšna bo prihodnost?
Pomembna stvar, ki se bo zgodila kmalu, bo sprejetje novega Obrtnega zakona. Ta bo redefiniral nekaj os-novnih stvari, tudi to, kdo sploh spada v kategorijo obrtnika oz. po-djetnika in kdo ne. Vprašanje je, če bodo k nam spadali tudi trgovci, avto-prevozniki (...), potem je tu vpraša-nje d.o.o.-jev... Predlog zakona, ki
ga je izdelala Obrtna zbornica Slove-nije, sem prebral, in če bo tak tudi sprejet, lahko rečem, da nam je pisan na kožo. V prihodnosti bi lahko več pozornosti posvetili rokodelstvu, ki je bilo sedaj nekoliko zapostavljeno. Trendi kažejo, da je perspektiva ravno v majhnih obratih. Zaradi iz-gube jugoslovanskega trga je konku-renca kar naenkrat postala velika, povpraševanje je manjše, zato bodo ravno zbornice tiste, ki bodo soobli-kovale trg. Veliki problemi, s katerim se spoprijemamo, so tudi predrage najemnine, šušmarstvo, nelojalna konkurenca, prenizki prispevki, ileza-varovanje plačil, stečaji podjetij, za katere obrtnik dela, povišane davš-čine itd. itd.
Kakorkoli že, vedno setn optimist - obrtnik ali podjetnik bo preživel, smo pridni, delovni in ne nazadnje dobro OTganiziiani.
Na koncu naj vsem, posebno pa našim članom, zaželim obilo zdravja in uspehov v letu 1994. In nasvidenje v novih prostorih.
I.S.