5-2006
14
5-2006
15
Vodenje po gorah ima dolgo tradicijo. 
Vodniki so bili doma~ini, ki so gore dobro 
poznali (Hanibalov prehod Alp s sloni). 
Pozneje so rudarji, pastirji, lovci in vsi 
tisti, ki jim gore niso bile tuje, pri-
lo`nostno vodili vanje obiskovalce in 
raziskovalce ter s tem dodatno zaslu-
`ili. V Sloveniji {tejemo za za~etek 
gorskega vodni{tva prvi vzpon 
na Triglav l. 1778. Uradno vod-
ni{tvo, ki ga je dr`ava priznala 
za poklic (oblasti so vodnikom 
izdajale dovoljenja za opravlja-
nje vodni{ke slu`be), pa se je za~elo l. 1874 z 
objavo dokumenta Red za gorske vodnike na 
Kranjskem. Z razvojem gorni{ke dejavnosti se 
je razvijalo tudi vodni{tvo. SPD je prvi te~aj za 
vodnike organiziralo l. 1906 v Ljubljani; ude-
le`ilo se ga je 20 slu{ateljev. Poklic gorskega 
vodnika se je ohranil vse do danes. @e pred 
drugo svetovno vojno se je v skavtski organiza-
ciji, katero je vodil legendarni Pavel Kunaver, 
pojavil »prostovoljni vodnik«. Leta 1936 je 
mednarodna gorni{ka organizacija UIAA 
za~ela na~rtno usposabljati svoje ~lanstvo za 
hojo v gore. Po drugi svetovni vojni je PZS 
organiziralo prostovoljno vodni{tvo. 
Za~etek leta 1957
Leta 1957 se je s prvim te~ajem za mladin-
ske vodnike za~ela vzgoja mladinskih planin-
skih vodnikov, leta 1976 pa {e vzgoja planin-
skih vodnikov. »Program snovi za mladinske 
vodnike in osnovno planinsko {olo« {tejemo za 
prvo urejeno gradivo za Mladinske planinske 
vodnike. Iz{lo je l. 1966, izdala ga je Mladinska 
komisija, avtorja pa sta bila Jo`e Melan{ek in 
Danilo [kerbinek s sodelavci. Mladinska komi-
sija je sklenila, da mora vsak mladinski planinski 
vodnik obvladati letno in zimsko hojo v gorah. 
Iz tega sklepa je iz{la delitev te~aja na zimski 
Mladinski planinski vodnik
Nepogre{ljivi sopotnik MK PZS
? Roman Poneb{ek µ Primo` Trop
in letni del. Istega leta 
(decembra 1966) je bil 
na Kalu 1. republi{ki 
zbor mladinskih pla-
ninskih vodnikov, na 
katerem so sprejeli 
odlo~itev, ki velja {e 
danes – namre~, da 
vodnik dobi vodni-
{ki znak, {ele ko 
dopolni 18 let (danes 
kandidat ne sme na 
te~aj pred dopol-
njenim 18. letom). Jeseni leta 1969 je plenum 
Mladinske komisije na Lubniku imenoval 
odbor za vzgojo in izobra`evanje pri Mladinski 
komisiji (OVIZ). Ta odbor je postal strokovni 
organ Mladinske komisije in deluje {e danes. 
Vse do zdru`itve planinskih in mladinskih 
vodnikov je vodil, na~rtoval, izvajal in analiziral 
podro~je mladinskega vodni{tva. Leta 1992 
je za~el veljati nov pravilnik o izobra`evanju, 
kategorizaciji in registraciji vodnikov Planinske 
zveze Slovenije, ki je poenotil mladinske in 
planinske vodnike v vodnike Planinske zveze 
Slovenije. Do ustanovitve Vodni{ke komisije v 
letu 2002 pa je OVIZ {e vedno opravljal vlogo 
izobra`evalca vodnikov Planinske zveze Slove-
nije v okviru Mladinske komisije.
Opisani razvoj prostovoljnega vodni{tva 
v Sloveniji je sledil duhu ~asa; najprej se je 
pojavila potreba po kadru, ki bi vzgajal mlade, 
saj {e danes velja reklo, da na mladih svet stoji. 
Razcvet organiziranega planinstva v drugi pol-
ovici sedemdesetih in za~etku osemdesetih 
let prej{njega stoletja pa je ustvaril potrebo 
po vodnikih za starej{e in tako je nastala {e 
druga vrsta prostovoljnega vodnika, seveda 
pa so vseskozi delovali tudi gorski vodniki, 
ki so na~elno vodili in vodijo za zaslu`ek. 
Mladinski planinski vodniki so `e na za~etku 
morali opravljati lo~ena te~aja za zimske in 
5-2006
16
5-2006
17
letne razmere, planinski vodniki pa so se do 
leta 1991, ko so bila sprejeta pravila o enotni 
kategorizaciji vodnikov, tako za letne kot za 
zimske razmere, izobra`evali na istem te~aju 
(ki je seveda tako pozimi kot poleti navadno 
potekal v nestrnjeni obliki, ob koncih tedna). 
Omenjena pravila so bila prvi dokument, ki 
je omogo~al poenotenje te~ajev. Prinesla so 
tudi pojem permanentnega izobra`evanja; to 
je pomenilo, da se morajo vodniki, ki se `elijo 
registrirati za vodenje, enkrat na tri leta ude-
le`iti izpopolnjevalnega te~aja. Pravila so med 
vodniki in organi Planinske zveze Slovenije 
spro`ila veliko polemik. Ti koraki so bili nujni, 
~e smo se hoteli vklju~iti v primerljive sisteme 
izobra`evanja na ravni dr`ave. 
V sistemu izobra`evanja za mla-
dinske planinske vodnike so bila `e 
pred kategorizacijo (pred letom 1979, 
ko je iz{el priro~nik Izvajanje letnih 
te~ajev za mladinske vodnike) dolo~-
ena merila za ocenjevanje znanja 
mladinskih vodnikov, in sicer: Pomo~-
nik, la`je ture; Samostojno, la`je ture; 
Pomo~nik, te`je ture; Pomo~nik, te`je 
ture/Samostojno, la`je ture; Samo-
stojno, te`je ture. Sistem prehoda na 
kategorizacijo je bil za mladinske pla-
ninske vodnike tako bolj transparen-
ten in la`ji, saj so se omenjeni kriteriji 
vsaj delno ujemali s kategorijami. 
Izobra`evanje in{truktorjev
Spoznanje, da si morajo izobra`e-
valci vodnikov pridobiti nova znanja, 
je vodilo v organizacijo prvega semi-
narja za in{truktorja planinske vzgoje (l. 1970). 
In{truktorji so tako postali nosilci razvoja 
prostovoljnega vodni{tva, saj so spoznanja pri 
prakti~nem izvajanju te~ajev vna{ali v literaturo 
in tako ustvarjali in spreminjali doktrino prosto-
voljnega vodni{tva. Zagotovo je bila mejnik pri 
izobra`evanju mladinskih planinskih vodnikov 
dolina Bav{ice, v kateri je Mladinska komisija 
leta 1980 postavila vzgojno-izobra`evalni center 
(VIC) Bav{ica. Vsi letni te~aji za mladinske 
vodnike so potekali v Bav{ici (razen v letih 1988 
in 1989, ko je v VIC Bav{ica potekala prenova). 
Izobra`evanja in usposabljanja so tako postala 
{e bolj kakovostna, saj je neobljudenost zagotav-
ljala kvaliteto pedago{kega procesa. Gore nad 
dolino Bav{ice so po te`avnosti raznovrstne in 
zato zelo primerne za prakti~no delo. To velja {e 
danes, ko tam ̀ e {esto leto stoji sodoben objekt, 
namenjen za izvajanje planinskih u~nih vsebin. 
Leta 1979 je iz{el priro~nik za in{truktorje 
z naslovom Izvajanje letnih te~ajev za mladin-
ske vodnike; v uvodu je bilo zapisano, da je 
nastal z namenom, da se kriteriji in samo izva-
janje te~ajev poenotijo in uskladijo. Leta 1982 
so iz{le Teze za te~aj za mladinske planinske 
vodnike (do leta 1994 so do`ivele {tiri dopol-
njene izdaje), namenjene predvsem te~ajnikom 
kot opora in vodilo za la`je delo na te~aju, za 
pripravo na te~aj in utrjevanje znanja. Temelj 
teh tez sta bila Program snovi za mladinske 
vodnike in Planinska {ola, katerih dopolnjena 
izdaja je iz{la leta 1969. @e takrat je Mladinska 
komisija v uvodu obljubila izdajo Vodni{kega 
u~benika, ki bo zagledal lu~ sveta ravno v jubi-
lejnem 50. letu obstoja te komisije (po 24-letih 
od prve omembe).
Ugotovimo lahko, da je imela Mladinska 
komisija pri razvoju prostovoljnega planin-
skega vodni{tva vidno vlogo. Sledila je toku 
razvoja gorni{ke stroke in se zavedala, da dober 
vodnik brez vsebin o taborjenjih, pedagogiki, 
dru`abnosti, metodiki in organizaciji dela 
te`ko kakovostno vodi in navdu{uje mlade za 
prostovoljno delo. m