aasgM-a GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. '0 5 i 1 Stev. SO_ , 212. jn -n i j a, 1901. Leto 3Z2S »v 17 mrtvih. Razstrelba v Patersonu, N. J. Včeraj dne 21. t. m. razstrelil se je v Patersonu smoduik in rakete, ki ao bile pripravljene za praznik n odvisnosti dne 4. julija. Razstrelba je imela žalostne posledice, kajti razun skladišča, kjer je bil smodnik shrAnjen, je tudi več sosednih hiš poškodovanih. K sreči so delavci bili pri luncliu, tako da je nesreča manjša, kakor bi bila v nasprotnem slučaju. Tudi v soseščini* stoječe šolsko poslopje je skoraj popolno-ma razdejano. Uzrok razstrelbe je neznan ; takoj po razstrelbi se je poslopje podrlo in pričelo goreti. Sedemnajst osob je usmrtenih, 3 se pogrešajo, mnogo je ranjenih. Daleč na okrog so vsa okna popokala, ljudje, ki so bili doma, so na vse strani bežali, temu se je pridružil šum in ropot gasilnih in bolniških vozov, tako da je nastala nepopisna zmešnjava. Koliko mrtvecev je še pod razvalinami, ni z Liano. Razstrelba in požar. St. Louis, Mo., 20. junija. V čet-veronadatropnem poslopju tvrdke „1 B. Sickles Saddlery Co." na vogalu Washington Ave. in 21. ul. se je danes zjutraj iz nepoznanih uzrokov pripetila razstrelba. Poslopje je popolnoma razdejano. Tri sosndne hiše so zelo poškodovane. Skoda preseza svoto $400.00». R izstrelba seje pripetila v sprednjem delu hise. Takoj na to je bilo poslopje v plamenu, kterega gasilci niso mogli omejiti »n je razširil tudi na sosedno poslopje, ki je last „Revnold Carriage Co." ter ,,Lambert Pharmac\ Co." Konečno se je posrečilo požar pogasiti. Ponesrečil ni nihče. Zopet mrtvec ponesrečenega par-nika Northfield. Minolo sredo zvečer našli so v bližini potopljenega parnika ,,Nort-hli^ld" v newyorški luki truplo Charles Dickersona, kterega je njegov svak spoznal. Nezgoda vsled poulične železnice. Minoli četrtek zvečer je povozil voz poulične železnice na 2. Avenue in 93. ulici v New Yorku Tletno dekletce Emo Gerland, ktera bode vsled zadobljenih ran najbrže umrla. Takoj po nesreči je več ogoreče-nih mož naskočilo vez, raz kteri so vrgli motormana Joe Fitzgeralda in ga pričeli pretepati. Konečno so ga vendar rešili policaji iz rok razburjene množice. Ko so smrtno ranjeno dete izvlekli iz pod voza, nabralo se je na tisoče ljudi na ulici. Množica je klicala: ,,Linčajte mo-tormaual" Policija je prišla z vosom in hitro odpeljala Fitzgeralda na postajo v 88. ulici, kamor je tudi množica sledila. Policaji so konečio dobili pomoč in pregnali ,,would be" linčarje. Mehikanska vojaška ladija se je potopila. Austin, Tex., 20. juuija. Iz Oaxa-ke, Mexico, se poroča, da se je na Rio Hondo potopila vojaška pre vozna ladija. Pet vojakov in 20 Icaiche Indijancev je utonilo. Med utopljenci je tudi indijanski glavar Tamays, kteri je preprečil, da bp Icaiche Indijanci niso pridružili Maya Indijancem, kteri so se uprli proti vladi. Maya se še vedno vspešno bojujejo in jim vojaštvo do sedaj de ni moglo priti do živega Ker je glavar Tamays utonil, bodo ostali glavarji njegovega rodu naj brže mnenja, da so ga beli umorili na kar se bodo pridružili Maya In dijaucem. Ako se to zgodi, bode mehikansko-indijanska vojska še več let trajala, kajti oba rodova sta mnogoštevilna in i zborno oborožena Nevihte ob jezeru Ontario in v Indiani. Lyons, N. Y., 20 junija. Danes so razsajale v Wayne County r vifct'. Dež in sneg sta napravila na polju mnogo škede. Telefuiska in brzojavna zveza je na mnogih krajih pokvarjena. Sadje ob bregovih jezera Ontario je večinoma uničeno. Indianapolis, Ind., 20. junija. Včeraj popoludne razsajala je v našem mestu nevihta. Strela je ubila tri osobe. Na mnozih krajih se je nevihta spremenila v pravi orkan. Največ škode je v Marion, Green-town, Roachdale, Monticello in Hartford City. Parnik ,,Northfield" vzdignili. Dne 20. junija, so potopljeni parnik ,,Northfield" v newyorški luki vzdignili in ga odveli k pomolu ob 49. ulici South Brooklyn. Med pot jo je bilo videti le gorenji krov, dočim je dolenji še pet čevljev pod površino vode. Parnik, kakor tudi obe ladiji, na kteri je bil „North-liald" privezan, vlekli so štirje pr-robrodi čez East River. Za ladijan i vozili so se policaji, da bi vjeli še eventuelne mrtvece. Ob deveti uri dopoludne našli so ob pomolu štev. 7 truplo generala Charles G. Bartletta iz Hart Park, Livingston, Staten Island. General je bil star G5 let. V Panameriki. BulYalo, 20 juuija. Današnji dan je bil v pan&meriški razstavi posve-Č9u državi Connecticut. Kljub slabem vremenu prišlo je vee polno jz i5države muskatnih orehov". Governer McLean je vodi i dobrosrčne Connecticutčam in sot-nijo milice, ktera je že 126 let stara. Običajni govori so se vršili v palači Nove Anglije. — William Jennings Bryan je danes pisal po proste vBtopne listke za sebe in svojo družino. Vodstvo razstave je nje-govej želji takoj ugodilo, čeravno Bryan ni postal predsednik. Ki--tajski poslanik Wu'Ting Fang je danes obiskal razstavo. Miljonar proti gostilničarju. Tarrytown, N. Y., 19. junija. John D. liockefeller v družbi „Anti Saloon Lige" vprizoril je pravo gonjo proti gostilničarju .lohu Me linu, kteri ima poleg Rocknfeller-jevega zemljišča svojo gostilno. V minolem tednu je Rockefeller izpo-sloval prepoved nadaljuega izvrševanja gostilniškeobrti v hiši Meliua. Vendar je pa gostilničar takoj nato dobil zopet novo dovoljenje, kterega mu hoče miljonar zop»t odvzeti. $7000poneveril. Jersey City, N. J., 21. juuija. V trgovini kokosovih orehov E. A Graefa prišli so včeraj na sled prevari, ktero je izvršil kmigovodja Charles Voigt. Slednji, ki ima le 830 tedenske plače, poslal je svojo ž*uo in otroka na zabavno potovanj", kar ga je stalo $500. Ker je to pri taki plači skoraj nemogoče, pričel je gospodar sumiti, pregledal knjige in našel, da manjka 87000. Voigta so zaprli. Pravda za bakreni rudnik. Butte, Mont., 18. juuija. Sodnik Harney je danes v pravdi August Heima proti Miles Finelanu glede posesti rudnika ,,Minnie H« aly* razsodil v prid Ileinza. Slednji je kupil imenovani ruduik za $54 0C0 od Miles Fiuelaua. Kasneje so pa v rudniku našli novo žilo, tako da je rudnik sedaj vreden 810,0O0.00O Tekom pravde je Finelana podpiral trust za baker. Umori in samomori. Rodbinska žaloigra. Po polunoči dne 19. junija ustrelil je 401etni premožni trgovec James F. Ahearn na Ave. U. in St. Nicholas St. GraveBend, L. J. svojo 38 let staro soprogo in Bamega sebe. Iz morilčevega pisma, kterega so pri njem našli je razvidno, da se je na krvni čin že preje pripravil in da ga j« žena od početka do konca zakonskega življenja varala in mu zatajila, da je imela otroke. Obleka mrtve žene je bila raztrgana, kar znači, da sta se pred smrtjo bojevala. Bila sta tri leta poročena, in kmalu po poroki je Ahearn zvedel, da je bila že preje omožena, in da je mati treh otrok. Kljub temu jej je prevaro odpustil in celo preživel njene otroke. Kasneje sta se ločila, ko je pa te dni zvedel, da je njegova žena vslužbe-ua v neki plesni dvorani na Coney Island, jo je obiskal in je pregovoril, da je odšla z njim domov, kjer jo je ustrelil. Osveta ljubezni. Boston, Mass., 19. junija. Ana Pif-tze je danes ustrelila svojega bivšega ljubčeka Harven Blanchar da. Slednji je v minolem letu razodel dekletu svoje srčne tajnosti, toda kmalu potem je našel drugega dekleta v Walpole. Vsled tega je Ana postala ljubosumna in Be je danes osvetila. V to svrho se je zvečer skrila v grmovje ob cesti, po kt9rej je Blanchard navadno prihajal. Kmalo na to se je Blachard pripeljal na kolesu in Aua ie dva-irat nanj ustrema. kjuu Krogli sta pogodili, prva prodrla je nesrečniku prsi, druga glavo. Po storjenem činu, pomerila je dekle na sebe in si prestrelila glavo. Tudi ona je namestn umrla. Samomor v sodni dvorani. V dvoraui newyorškega Yorkvil-le-p"licijskega sodišča se je dne 19 juuija s karbolno kislino zastrupil 271etni Charles I. Ryan. Samomorilca je njegova soproga tožila, ker jo je samovoljno ostavil, vsled česar so Ryana odvedli v zapor. Na stopnicah je nesrečnik popil karbolno kislino in kmalo na to umrl. Samomor sibirskega načelnika. Barney Vilinski je nedavno pri-iz Irkutska, Sibirija, v New York. Ker pa ni mogel dobiti dela, polastilo se ga je domotožje po Sibiriji in se je 18. t. m. v Tompkins Square parku zastrupil. Ko so ga našli je bil že mrtev. NAJBOLJE Umoril svojega prijatelja. Berkeley, Cal., 18. juuija. Bivši duhoven episkopalne cerkve Rgv. Charles Adams je včer^ ustrelil svojega prijatelja zobozdravnika dr. J. G. Jessupa. Adamsova hči je telefonično poklicala JesBupa, da je brani proti njenem očetu, kteri jej je v pijanosti pretil. Ko je Jes-sup prišel in .jel Adamsa miriti, zgrabil je slednji revolver in smrtno zadel svojega prijatelja. Adams, | ki je star 50 let, bil je rojen v Delaware County, N. Y. Samomor v ječi. Dne 18. t. m. zjutraj so GOletne- Izrael Cohen na vogalu Houston m Suffolk ulice v New Yorku VBled pijanosti aretirali ter ga zaprli v malo sobico na policijski postaji na Sldridge ulici. Tu se je Izrael Cohen na žepnem robcu obesil. Ko eo prišli po njega je bil že mrtev. Newyorčanka skočila iz vlaka. Stroudsburg, Pa., 10. junija. Gospodična Spring iz New Yorka se je po Delaware, Lackawanna Western železnici peljala v Dans ville, N. Y. Med najhitrejšo vožnjo j ? odprla vrata in skočila iz vlaka. Č udno je, da ni bila na mestu usmrtena. Težko poškodovano so pripeljali v bolnico v Henryville. Linčali dva zamorca. Shreveport, La., 20. juuija. V minolej noči vršilo se je tukaj dvojno linčanje, kterega žrtve sta bila dva zamorca: zamorski potujoči duhoven „Prophet" Smith in nje gov prijatelj T. D. McLaud. Za- rorca sta baie v družbi več tovarišev umorila uugatega puBOdbuiao nasadov Fosterja. Pozno zvečer napadlo je 200 dobro oboroženih linčarjev mestr.e ječe, kjer so pred VBem vjeli šerifa in paznike. Na to so odvedli oba zamorca na cesto, ki vodi v Arkansas in ju tu obesili. Oba sta zaman zatrjevala, da sta nedolžna. „Prophet" je molil, ko so mu dejali vrv krog vratu, dočim je njegov tovariš molčal in se udal osodi. Po zatrdilu linčarjev je bilo linčanje neobhodno potrebno, kajti drugače bi beli ne bili nikdar varni pred zamorci. LinČani „Prophet" Smith je v bližini Fosterjevega nasada sezidal zamorsko cerkev, v kteri je baje hujskal proti belim. Pravi morilec Fosterja, „Prince' Edward, je naravno brez sledu zgi-nol. Samomor v Central Parku. Dne 20. t. m. zjutraj ustrelil je v Central Parku blizo 8. Ave. Iz delavskih krogov. Štrajk delavcev tovarn za stroje. Predseduik „Int. Machinists Association" je dne 19. t. m. pričel pogajanja s posestniki tovarne Hydraulic Works, da se doseže sporazum med 700 štrajkarji in tovar niškim vodstvom. Kljub dolgom zborovanju ni prišlo do Bprave. V Elizabeth, N. Y., je stanje štrajka nespremenjeno, bosi ne zamorijo dobiti dovolj skabov. Milwaukee, Wis., 19. juu. Olaui tukajšnje ,,Molders Union" izvolili so delegate za zborovanje, ktero se bode vršilo prihodnji ponedeljek v Cincinnati. Pri zborovanju bodo delegatje razmotrivali kako naj §e pomaga štraj kuj očim delavcem tovarn za stroje. Strajk vsled jednega zamorca. Iudianapolie, Ind., 17. jun. Delavci jednega oddelka ,,Indiana Iron Mills" v Muncie so dane* pričeli štrajkati, ker je predstojnik dotič nega oddelka vzel v službo necega zamorca. Tudi nočni delavci bo z delom prenehali, vsled česar bodo morali tovarno zapreti. Proti milici. Washington, 19 junija. Tukajšnja ^International Printing Press men's Convention" je pri današnji seji sklenila, da njeni člani od slej v na dalje ne smejo več pristopiti k. milic:. Velik štrajk v Kanadi. Toronto, Out, 19. junija. Delavci na progi ^"strajkajo."l^e-stvari kaže na to, da se bodo štraj-karjem tudi strojevodje, izprevod-uiki, brzojavni in tudi drugi urad-uiki pridružili. Vsi so dobro orga-uizirani in ako prično v reenici štrajkati, bode to največji štrajk, kar jih je bilo dosedaj v Kanadi. Vsi služabniki zahtevajo povečanje plače. Vancouver, B. C., 19. junija. V Itevelstok pripetili so se danes nemiri med štrajkarji in železniškimi policaji. Štrajkarji bo napadli policaje b palicami in kamenjem. Konec štrajka v Dayton, 0. Dayton, O., 19. junija. Strajk delavcev tukajšnje ..National Cash Register Co." je z današnjim dnevom končan. K delu se je javilo še 600 novih delavcev, ktere bode pa tovarniško vodstvo le potem sprejelo, ako bi pcmaujkovalo prejšnjih delavcev. je denarje po šiljati po posredovanju F. Sakser, 109 Greenwich St. N :w York, ker to stori najhitreje in aajsolid-■ij*. se in 90. ulice v New Yorku 551etni Emil Tradelius bivši žitni trgovec v Stettinu na Nemškem. Samomorilec ima štiri sinove in dve hčeri, kteri so ga denarno podpirali. Vendar mu pa niBO hoteli dati mn^go denarja, ker ga je običajno kmalu zaigral. Svoje premoženje v Nemčiji je zgubil na borzi. Ko je svoje imetje zgubil, poslali so ga njegovi bratje v Ameriko, da prične tukaj „na novo živeti." Hoteli zastrupiti dobrotnika. Wilkesbarre, Pa., 19. junija. Danes je prišel Frank Samuels iz Buf falo, da iztirja od S. F. Darlinga, slednjemu poBojeni denar. Darling in njegova soproga sta upnika povabila k zajutreku in sta mu dala piti zastrupljeni čaj. SamuelB je moral v bolnico, toda le malo je upanja, da bode zopet okreval Darlinga in njegovo obitelj bo sa prli. Po zapadnem običaju. Memphis, Tenn., 20. junija. V Waynesboro, Mississippi, sta A. M. Skabje bežali. Leary in J. L. Davis danes prav po Rochester, N. Y., 19. junije zapadnem običaju poravnala svoja Štrajkujoči stavbeni dninarji so nasprotstva. Med nasprotnikoma Janes uprizorili po ulicah, kjer de sicer nikoli ni prišlo do osobne|iajo skabje, parado. Kakor hitro Streljali na štrajkarje Mate wan, W. Va., 20. junija. Čuvaji skabov tukajšnjih Maritime rudnikov, so danes streljali na štrajkarje in tri ranili. Na to je prišel še ,,stotnik" Hatfield s 50 možmi iz gorovja. Njegovi ljudje so izborua milica in možje, kteri bi za 25 centov celo svoje očete po-streljali. On se je bahavo izrazil, da bode napravil mir, in da bodo streljali, dokler imajo kaj smodnika i 11 k rogelj. Delavci tukajšnjih rovov že dalj časa štrajkajo in zahtevajo povečanje plače in bolje delavne pogoje. Ko družba njihovim zahtevam ni ugodila so pričeli štrajkati. Vsi so doma iz gorovja, kjer so vsled krvne osvete in sličnih pobojev zgubili svojce. Nihče ne zna brati in pisati, vsi so zelo nevarni ljudje. Mnogo akabov so je pridružilo štrajkarjem, danes so skušali zabra-niti skabom uhod v rov, t<>da skabje ?o o tem pravočasno zvedeli in do-l>ro oboroženi pričakovali prihod štrajkarjev. Kakor hitro so slednji prišli v bližino, pričelo se je streljanje s posledico, da so trije štrajkarji smrtno ranjeni. Njih tovariši so povabili vse rudarje Mingo okraja v M ate wan ; slednji so takoj obljubili, da bodo prišli. Bodo li skabje tudi potem pričeli streljati, je pač drugo vprašanje. Matewan, W, Va., 21. junija. Tukajšnji štrajkarji so se že danes osvetili morilcem svojih tovarišev, ki so včeraj streljali na štrajkarje. Z naskokom so prepodili skabske stražnike, ki so čuvali vhod v rov. S streljanjem so naravno zopet karji odgovorili. Koliko osob je usmrtenih oziroma ranjenih še ni znano, vendar pa mora biti mnogo ranjenih, kajti streljalo se je baš kakor v Kentuckyju. Skabje in njihavi čuvaji bo kmalu na to jeli bežati, da si rešijo svoje več ali manj vredno življenje. Družba je sodnim potom hotela zapoditi štrajkarje iz stanovanj v družbinih hišah, za kar se pa seveda nihče ne zmeni, kajti ako bi jih kedo hotel s silo zapoditi, ne bilo bi streljanju ne konca ne kraja. Seja delavskih zastopnikov železne obrti. Cleveland, Ohio, 18. juuija. Danes so zborovali zastopniki „Amal-gamated Association" in posestniki tovarn železne obrti. V vzporedu je a nova plačilna lestvica za prihodnje leto. Delavci uo zahtevali 5odstotno povišanje plače. sovražnosti, vendar sta se pa njihova sedaj mrtva očeta pred 151 leti Bprla, kar je vsekako dovolj povoda zanadaljevauje sovražnosti. so skabje ugledali štrajkarje, so jel i bežati in niso prišli več na delo Nekteri so se štrajkarjem pridružili Takoj na to so stavili podjetuiki štrajka, dasiravno niso zmenili. se preje za t< Ko »ta danes dopoludne pila Bku- štrajkarjem pogoje za končanje paj whiskey, sta se naenkrat spomnila, da morata poravnati račun svojih očetov. V to svrho sta potegnila oba svoje revolverje. DaviB trikrat ustrelil na svojega ] sprotnika in vbo trikat smrtno zadel. V zadnjih trenotkih 'svojega življenla je imel Leary še toliko moči, da je na zemlji ležeč ustrelil svojega morilca v srce. Par trenot-kov kasneje bila Bta oba mrtva. Uvedba 9urnega dnevnega dela. New Haven, Conn., 20. junija. Mestna uprava v Waterbury, Conn, uvedla je z današnjim dnem pr vseh mestnih delih 9urno dnevno delo. To je storila iz zgolj politič nih nagibov, da pridobi delavce na svojo stran. Ženske mesto možkih. New Orleans, 20. junija. Vod ski bodo v kratkem pričeli graditi I stvoHernsbeimove tovarne je daneB novi železnico, ktera bode vodila 1 odslovilo Bvoje delavce in najelo iz Iljamna zaliva ob južnem obrežju I na njihova mesta dekleta. Podjet-Alaske do Nome City, Teller City I uiki bo bili sicer z moškim delom in do Beringove ceste. Načrte je iz-1 zadovoljni, toda ker bodo dekleta delal Norman R. Smith. Podjetje j delale za polovico moške plače, je last iztočnih kapitalistov. Žele*-1 morali so delavci svoje Blnžbe niča bode dolga PQ0 milj. dostaviti. Železnica v Alaski. Seattle, Wash., 18. junija. V Ala- Rockefeller obljubil 50 milijonov dolarjev. Pri slavnostih, ki so bo vršile po-četkom tega tedna v chicaškem, ali bolje Kockefellerjevem vseučilišču, naznanil je dr. Harper, da je vseučilišču 50 miljonov dolarjev ob-Ijubeuih, ktero svoto bode dobilo tekom prihodnjih 50 let. Takoj na to je govoril John D. Rockefeller; iz njegovega govora je bilo razvidno, da bode najbrže on podaril vseučilišču 850,000.000. Tatovi morali pustiti svoj plen. Mino'o sr»;do nameravali so ta-ovi okrasti 301elno Rusinjo Eleo-uoro ITulse, ki je prišla iz San Francisco, Cal., in je odpotovala s parnikom „L'Aquitaine" v Evropo. Na Pearl ulici v New Yorku Cedilo jej je več dvomljivih mož, kteri so je nameravali napasti. K sreči je neki policaj vso stvar pravočasno zapazil in odvel Eleonoro na postajo ter od tu v hotel, kterega ni mogla sama najti. Rusinja je imela pri Bebi 890 zlatega denarja, par papirnatih st^takov in nakaznico na petrogradsko banko za xne-sek 3600 rubljev. Ko so lopovi ugledali policaja, bo sbeiali. ...... ^ -iV, SSi I^SS&iB i- ts^-s« ■■ . . i. T J Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post offica October 2. 1893. „GLASNARODA . u»t slovenskih delavcev v Ameriki. tsdajatslj in urednii: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Nm leto velja list za Ameriko $8.—f "*olleta..... L\ Evrope sa vse leto . „ pol leta . .. četrt leta 3.60, 1.75. Evropo pošiljamo list tkupno dve Številki Glas Naroda" Uhaja vsako sredo *— BOOUtO. in glas naroda" („ Voice or the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements'on agreement. Za oglase do 10 vrstic te plafca 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnouti ■e ne natisnejo. Deuar naj se blagovoli poslati pc Mon^y Order. Pi i spremembi kraja naro6niko\ nosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslDvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ■aslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Preprečene nade, nikov, se nam VBili vprašanje, kake bodo posledice označenega tekmovanja ? Vsled obojestranskega tekmovanja bode tudi proizvod vedno večji in cena vedno nižja, dokler se slabeji tekmec močnejemu ne umakne. Nikakor pa ni izključeno, da Ee po velicih obojestranskih gospo iarskih zgubah obe stranki zjedi lite, na kar se trustov delokrog podvoji, a trust sam se poveča in mo nopolizacija je gotova. Da se bodoči povečani trust ogne še nadaljnem skoraj nemogočem tekmovanju, bode ceno svojih izdelkov kolikor mogoče znižal, dasiravno je to pri kapitalistih takorekoč nemogoče. Na ta način bodo trusti prenehali izkoriščati odjemalce. Kot iz-koriščevslci odjemalcev truBti na prijateljstvo delavstva, malega in srednjega meščanstva kakor na kupujoče" ljudstvo, sploh ne smejo računati. Delavci so se bojevali in še bojujejo proti trustom na strani malega meščanstva, toda pri vsem tem škodujejo v prvej vrsti odjemalcem in ne trustu, kajti slednji jednostavno podraži svoje izdelke, kar pred vsem odjemalci in tudi delavci Bami občutijo. V vseh druzih ozirih je pa nakup početkom omenjenih livarn po Pennsylvania železnici kot najnovejši tekmovalki trusta, le malega pomena, kajti posledice slednje kupčije bodo le dvojne vrste: železnica bode izdelke svojih livarn ali sama porabila, ali pa v slučaju prevelike količine izdelkov slednje tudi prodajala. Ako se slednji slučaj uresniči, bode to le neznaten trustov tekmec, ako pa obvelja prvi slučaj, pa tudi ne pomenja kaj dru zega, kakor da trust s tem zgubi najboljšega odjemalca, kteremu je mogoč« že daneB osoda namenila, da se tekom časa utopi v žrelu trusta. ska trgovina preseza 5 odstotkov vesoljne trgovine; uvoz zavzema v Philadelphiji prvo mest. V minolem fiškalnem letu se je vrednost izvozne trgovine New Orle-ansa za 28, a ona Galvestona za 7 milijonov pomnožila in bode v slučaju dobre žetve na jugozapadu in primeroma dobrega pridelka bombaža gotovo še neprestano rasla. Galveston kot pomorsko meBto bode najbrže že prihodnje leto preko silo Baltimore, dočim bode Newport News skoraj dohitelo staro luko ob Chesapeake Bay. New York in Boston bodeta morala vsekako del svoje ogromne pomorske trgovine prepustiti svojim tekmecom solnč nega jugj* 40 vstašev ranjenih. Manila, 20. junija V bojih, ki so se vršili minoli teden v pokrajinah Alhuy in Soregon, bilo je 40 vstašev deloma ubitih, deloma ranjenih. Sodišče je ukazalo tudi več prič v pravdi proti poneverjencem v vojaškem OBkrbovališču, zapreti, ker so priče istotako kradle, kakor Dolenjske železnice. Nedavno smo poročali, da je Pennsylvania železnica kupila delavnice in livarne od „Pennsylvania Steel Company". S tem korakom postala je imenovana družba za bodočnost povsem neodvisna od truBta za jeklo, kajti lastno potrebo jekla in železa bode v bodoče za-čuda, da je v trustu za jeklo sovražnih krogih zavladalo veselje, ktero je našlo odziv in razne ko-mentare tudi v kapitalističnem Časopisju, koje je to novico pozdravljalo in smatralo dokazom, da trust kljub svojega bogastva še ne more mompolizirati pridelek železa in jekla naših držav. Osobito je pa bilo opažati veselje v takozvanih srednjih državljanskih krogih, kteri so v Btrahu pričakovali posledic, ki morajo slediti iz-vanrednc hitremu razvijanju ogromnega trusta. To nikakor ne velja o ,,malem meščanstvu" in njegovem časništvu. Ne, celo važni kapitalistični listi, ki zastopajo važne kapitalistične koristi, niso v prvem času vedeli ,,kako se bode vsa stvar zaključila" m so tudi oni bili prepričani, 'i doba vseobčne monopo-lizacije jeklene obrti nikakor ni več daleč. Dogodki v trustovem delokrogu, kakor tndi oni izven njegovih okvirov, so omenjeni strah srednjega meščanstva tekom zadnjih mesecev pregnali in skoraj dokazali, da je absolutna monopolizacija takorekoč nemogoča. To se je zgodilo na povsem jednostaven način ako pomislimo, da dandanašnji tudi največje podjetje dobi svojega tekmeca, pa bilo na kteremkoli polju obrti in niti malo ne dvomimo, da Be b<>de tekom časa tudi največji trust mo ral pričeti boriti proti tekmovanju in sicer toliko časa, dokler bodo njegovi proizvodi prinašali kaj dobička. Zgoraj omenjeno časopisje je v novejšem času pričelo dokazovati, da so vrata splošne-nu tekmovanju kljub ogromnemu trustu še vedno odprta, seveda je tekmovanje le tedaj mogoče, ako se prične s tem baviti veliki kapital. To dejstvo nam pa vendar dovolj jaano dokazuje, da je položaj na polju železne obrti sedaj ravno tak kakor pred ustanovitvijo trusta, kajti prejšnje tekmovanje stopa dan za dnevom bolj v ospredje, seveda le med v e-1 i k i m i kapitalisti. Opazujoč delovanje trusta in njegovih, še vedno mogočnih nasprot- Napredek na jugu. Takoj po državljanski vojski se je mnogo govorilo o takozvanem novem jugu naše republike, ljudstvo si je od južnih držav prezgodaj in preveč o^^ta^P^da izrazynpvi fraza. Oduševljenje za južne države prikipelo je krog 1. 1880. do vrhunca in napotilo Chauncey M. De-pewa, da je zložil posebno himno „Go south, young mani" Kakor hitro pa so se oglasili premogarji in rudarji, stroji in slične pojave obrti na jugu, potem se je seveda tudi tam mnogo spremenilo. Tam kjer bo stale haziende bogatih posestnikov nasadov in živinorejcev, sedaj vspeva poljedelstvo in Bicer tako hitro, da tamošnjim poljedelcem pomanjkuje delavskih moči. Se večjega pomena za napredek našega juga je neprestano naraščajoča izvozna in uvozna trgovina, kakor tudi gradenje železnic, ktere spajajo osrednje pokrajine južnih držav z lukami atlantiškega oceana in mehikanskega zaliva. Za New Yorkom je bilo glede inozemske trgovine meBto Boston na prvem mestu, toda v primerno kratkem času je mesto New Orleans pustilo Bostou za seboj, kajti z 31. mar-com kcnčanim fiškalnim letom vkrcalo in izkrcalo se je v New Orleansu 12 odstotkov vse izvozne in uvozne trgovine naše republike. Vrednost izvoznega blaga, ktero se je v neworleanBki Inki nakrcalo za inozemstvo tekom prvih devetih mesecev označenega fiškalnega leta znaša $122 234.609, dočim je vrednost istega blaga bostonske lu -:e označena le s svoto $81,173 051. Tudi v pristaniščih Galveston in Newport NewB Be je promet Bkoraj podvojil v znatno škodo izvoznih luk Boston in Baltimore; istotako je na korist južnim lukam prepustil New Yne 6. avgusta bode rezervacija uradoma prepuščena naselnikom, kteri že sedaj čabajo na meji. Governer Jenkins iz Oklahome zatrjuj«--, da bode najmanj 100.000 osob zahtevalo zemljišča v rezervaciji. Osodepoina ura. R chmcnd, Va., 20. junija. V tukajšnjem mestu imamo uro, ki je bila že dvema zločincema osodepoina. Prvi, ki jo je nekoč ukradel, moral je iti v ječo, kjer so ga kasneje vsled neke druge lopovščine obesili. Drugi lopov, zamorec Sam. Davis, bil je danes v 35letno ječo obsojen. Z^mor^r ne je moral zagovarjati proti aedmim kazenskim obtožbom, toda le v dveh slučajih se mu je dokazala krivda. V jed-nem slučaju se je zagovarjal vsled imenovane ure, toda le slabo. Davis je specialist" za tatvino žepnih ur, kterih je že brez števila pokral. Vjeli glavarja roparjev. San Antonio, Texas, 20 junija. Iz Columbia ob mehikanaki meji se poroča, da so rangerji po ljutem boju z Mehikanci vjeli roparskega glavarja Corteza, ktsri je umoril šerifa Morrisa in Gloverja. ostalimi kubanskimi lukami, tekom | jednaka pravila, enak^Bolžnosti in pravice kakor sedaj * usmrtnino. Prosim gg. delegate in posamezna jednega leta gotova. Nezadovoljni Kubanci. Havana, 20. junija. Takoj bol je ustavni kubanski odbor sprejilj Plattov predlog, pričeli so radikalni republikanci in nacijonalisti agiti-rati in zahtevati, da se v ustavi Plattov predlog ne omeni. Obe I društva, da se s to zadevo v istini prično baviti, ker čas to zahteva, nujno zahteva. 01 an Jednote. Butte City, Mont., le. junija. Danes imam naznaniti rojakom žalostno vest o smrti našega rojaka stranki sta sprejeli resolucije dotič- Janeza V e r t i n a, kteri je tukaj ne vsebine, kar pa danes ni več umrl dne 10. j unija. Pokojnik je bil mogoče, kajti od 40 članov odbora doma iz Oaojnika, fara Semič na nacijonalistov, je 15 odbornik«.v Dolenjskem. Pokopali smo ga dne s predlogom zadovoljno Kubanc 12. junija in sicer se je sprevod po-seveda ne bodo sprejeli imenovani mikal iz stanovanja rojaka Martina predlog v ustavo iz ljubazni do Rezeka, 509 East Broadway proti Američanov, toda mnogo njih bi v pokopališču. Na čelu Bprevoda je nasprotnem slučaju rgubilos dat, e igrala godba Boston-Montana Band službe, ako se ne uklonijo ameri [ Mendelsohnove žalostinke, sprevo- škem povelju. Današnja številka lista ,,Lucha' je mnenja, da je Američanom j:o vsem lahko izposlovati sprejetje I da Be je udeležilo obilo znancev in prijateljev pokojnika ter mu na ta i ačin skazali poslednjo čast. Pokojni Vertin je bil komaj 32 let Btar Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,HohenzolIern" 19. junija i/ Genove. ,,Teutonic" 19. junija i/. Liverpoola s 712 potniki. „ Pennsylvania'' 21. junija iz Hamburga s 1603 potniki. ,,Columbia" 21. junija iz Hamburga ^ 496 potniki. ,,Beigravia" 21. junija iz Genove s 1S2S potniki. Dospeti imijo: ,,Kuln" iz Hremena. ,,St. Louis" iz Southamptona. ,,Lucania" iz Liverpoola. ,,La Bretagne" i z Havre. ,,Amsterdam" iz Kotterdama. „Barbarossa" iz Bremena. ,,Ken~.ngton" iz Antvverjjena. O d p I j a 1 i so: ,,Grosser Kurfiirst" 20. junija v Bremen, ,,Auguste Victoria" 20. junija v Hamburg. ,,L'Aquitaine" 20 junija v Havre. ,,Hohenzollern" 22. junija v Genovo. „Bulgaria" 22. junija v Hamburg. „Umbria" 22. junija v Liverpool. ,,Rotterdam" 22, jnnija v Rotterdam. »»Ethiopia" 22. junija v Glasgow. Odpljuli bodo: „Kaiser Wilhelm der Grosse" Bremen. ,,Yaderland" 26. junija v Antwerpen. ,»Teutonic" 26. junija v Liverpool. „St. Louis" 26. junija v Southampton. „Columbia" 27. junija v Hamburg. ,,Belgravia" 27. junija v Hamburg. „La Bretagne" 27. junija v Havre-,,VVerra" 29. junija y Genovo. ».Pennsylvania" 29. junija v Hamburg. „Lucania" 29. junija v Liverpool. ,,Amsterdam" 29. junija v Rotterdam. 25. junija * Plattovega predloga, dokler imajo in se tako hudo prehladil, da je še vlado v rokah, toda kakor hitro moral v prezgodnji grob. Janes sadobe Kubanci slobodo, bode vsa j Vertin zapušča v starej domovini stvar zadobila drago lic©. očeta, dva brata in Beatro. Pokoj- ,,Kaiser Wilhelm der Grosse" od-pljuje iz New Yorka v Bremen dne 25. junija ob 10. uri. FarniSki listki so dobiti po izvirnih enah pri FR. SAKSER & CO za« Gretawiok St., New York. imM IK* ■»M" J-WPj;-/!. II! 4 Jugoslovanska Katoliška Jednota. j| | t/ HI Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 S)uth 13th Si., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jožef Aonič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajuik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: i Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; ft John Globokar, Box 371, Ely, Miun.; i George Stefan, Box 1153, Sondan, Minn. IMENA ZASTOPNIKOV. Dosedaj so se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zbo rovanju Jngoslov. katol. Jednote: _ Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16, .Johnstown, Pa., Mihael Štrukelj. Za društvo sv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont., Bernard Shmalz. Za društvo sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., John Germ in Josip Gorišek. ^ Za društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., Josip Videtich. ^P Za društvo sv. Cirila in Meteda, štev. 1, Ely, Minn., Matija Agnitcb, Josip Skala in Janez Loushin. Za društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, Janez Prijatelj in Juri Koce. Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich , Mihael Zunich. Za društvo sv. Barbare štev. 3, La Saile, III., Daniel Badovinac. Za društvo sv. Štefana štev. 11, Omaha, Nf br., in za društvo by. Jožefa štev. 14, Crocket, Cal., Frank Vlahovich. Za društvo sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo., Frank Keržišuik. Za društvo sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Janez Keržišnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i 6. Box 2tki, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže Box 105, ijuly, Minn , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Prva poletna poročila iz Alaske. Port Town send, Wash., 19. jun. Včeraj je pripljul v našo luko parnik „Nome City" iz Cape Nome Pdrobrod je prvi, ki prihaja letošno poletje iz Alaske. Potniki poročajo, da so zlatoiskalci zimo dobro prestali in le malo je bilo bolnih. V maju so požari v Nome City uuičili več poslopij, med njimi tudi Hotel Goldeu Gate. Muogo stanovnikov je zgubilo vse svoje imetje. Dne 20. maja je ušlo 7 jetnikov, tri bo zopet vjeli, dočim so ostali štirje odnesli pete. Zlatoiskalci na Cape Nome eo tudi po zimi delali in nakopali za S500.000 zlata. I* novih zlatih poljev CouDcil in Topkuk prihajajo dobra poročila. V tamošujih ,,claims" bo pridelali t^kom zime za pol miljona dolarjev zlata. V pokrajinah BlueBtone in Kongarok so našli nova bogata zlata polja. Ameriška trgovina na Kitajskem nazaduje. Peking, 18. junija. Dasiravno je Li Hung Chang Američanom obljubil razne ugodnosti gledč trgovine, je stanje kupčije med Zjed. državami iu Kitajsko mnogo slabeje kakor je bilo pred nemiri. Francoski poslanik M. Bean je dobil od svoje vlade nalog preiskati francosko-kitajske trgovske odno-šaje. Francozje hočejo v bodoče v prvej vrsti povspeševati trgovino po vseh pokrajinah cesarstva. Evropejske in druge vesti. London, 18. juuija. Bivši governor Hazen S. Pingree je danes tukaj umrl. (Pingree je bil 30. avgusta 1840 v Denmark, Me., rojen in je do 14. leta cetal oa farmi svojega očeta. Kasneje je delal v tovarni za izdelovanje bombaža v Saco, Me., potem v tovarni čevljev v Hopkinten, Mass. Za časa državljanske vojake je vstopil k severnim četam, po vojski je delal v Detroit, Mich., v tovarni za čevlje. Vsled marljivosti in vztrajnosti je usta-^^ novil svojo delavnico, ktero je V kasneje povečal, tako da je bila največja tovarna za čevlje v zapad- R nih državah. Leta 1889. bil je iz- B voljen mavorjem mesta Detroit. V Bil je siromakom zelo naklonjtn Leta 189C. in 1898. izvolilo ga je ljudstvo govemerjem države Michi-g an. Op. ured.) ^L Berolin, 18. junija. V nedeljo ^.dne 16 t. m. prišel je cesar Viljem ^^^ v Hannover. Ob tej priliki je vjela policija sedem ,,anarhistov"; dva sta bila Avstrijca, ki sta morala t ikoj Nemčijo ostaviti. V Meissen na Saksonskem vje i •o tri Italjane, ki so tudi anarhisti; vsi trije so po zatrdilu nemške po licije bili v zvezi z umrlim anarhistom Brescijem. Dunaj, 18. juuija. Na Tirolskem kakor tudi v gorenji Bavarski je zapadlo toliko snega, da je železniški promet med Monakovem in Italijo pretrgan. Paris, 19. juuija. Po štirinajstdnevni skoraj neznosui vročiui je v Franciji zopet postalo mrzlo. V raznih krajih republike je snežilo, zopet dr.:god j a napravila toča muogo škode. Petrograd, 19. junija. Povodom rojstva hčerke čara Nikolaja je car pomilostil muogo dijakov, kteri so bili vsled nemirov zaprti. Novorojena velika vojvodiuja dobi ime Anastazija. London, 19. junija. Dunajski poročevalec londonske ,,DaiJv Ex press" poroSa, daje praška policija aretirala dva < "aha imenom Orsovič iu Zaro9, ktera Bta baje člana zarote proti avstrijskemu cesarju Fran JoBipu. Rio de Janeiro, Brazil, 19. junija. Družba tukajšnje poulične železnice „Sao < hristovao" je povišala vožno ceno. Ljudstvo je vsled tpga ogorčeno in je v ponedeljek zvečer zažgalo več vozov. V torek so Be nemiri ponovili. Policija in konjiča sta na trgn Ouvidor napadli množico in usmrtili 4 ter ranili 20 0B0b. Nemiri so se zopet danes ponovili; mnogo osob je aretiranih. Berolin, 20. junija. V krogih tukajšnjih članov kraljeve obitelji in ostalih „pl«meuitih" osob zavladala je žalost, kajti na kolodvoru v Bechum, kjer ,,študira*' nemški prestolonaslednik Viljem št. 3., se je pripetil anarhistični napad. Prestolonaslednik se je namreč pripeljal na kolodvor, toda tu je neki pijani trgovski pomočnik s palico udaril po — kočiji. Vsled tega zločina so napadalca takoj zaprli. Požar v Kropi. Piše se ,,Slov. Narodu" iz Krope na Goreujskem 5. junija.: Polu-dau zvoni, Bolnce pripeka, v sredi-šči Krope pa se vzdiguje kvišku gosti dim. Gori! gori! doni na uho. Ljudje begajo sem in tja ter iščejo otroke. Bolnike nosijo izven Krope Kovači, gasilci hite po brizgalue in takoj so v sredi trga, kjer brizgamo vodo. Plamena se vzdigujejo kvišku, ko stolpi visoko. Krik, vik in jok obup se polastuje prebivalcev. Grozen prizori Videl sem že cele kmet ske vasi goreti, tudi ljubljansko gledališče itd. — toda prizora v sredo ne morem primerjati. Vtisuil 89 mi je v dno duše. Gasilci delujejo vstrajno, pa proti takemu elementu je človeška moč ničeva. Veter s sil no močjo piha proti „Kotlu". Ga- silci sprevidijo, da goreča poslopja se ne dajo pogasiti, tedaj omeje ogenj. Potrgajo strehe pri M črički in Vretenu (Globočnik in Gartnar) in s silnim naporom ukrote razbirajoči element na gorenjem koncu. Tri domače brizgalne so tu delovale. Na spodnjem koncu je vse obupavalo. Kdo bi se ne čudil? Štirinajst edno, dvo in tudi tri nadstropnih poslopij v plamenu. Toda pomoč je prišla od vrlih naših Bosedov Kamnogoričanov, kteri gasilci so dospeli s dvema brizgal-nama, pa tudi pridna dekleta b škafi, vsa čast in hvala jim. Ko bi le nekaj trenutkom pozneje dospeli, nenasitljivi element bi nam ugonobil še mnogo poslopij, pa tudi magazine g. Jurija Magušarja v Pib-rovčovi hiši, v kterih je za več vagonov žebljarskih izdelkov. Tudi radovljiške gasilce je aviziral vrli dečko Hrovat mlajši iz Kamnego-rice, ktero je dospelo na pogorišče in pomagalo gasiti. Dela je bilo obilo. Vžigalo se je po vsej Kropi na dvajsetih krajih. To je bil strah in groza. Zal, da moram omeniti tudi nesreče. Kamnogoriški gasilec si je s šipo prerezal na desni roki žile. G. dr. Voves ga je obvezal in poslal v Ljubljano v bolnišnico. Da se jih je veliko opeklo, prste pomečkalo itd., ne bodem razkladal. Ogenj je divjal do noči, pa tudi ponoči in Sv. R jšnjega Telesa dan Be je še gasilo. Dimniki molč kviško slično kot pri velikih tovarnah. Sedaj naj navedem glavno vprašanje. Koliko je škode? To je kočljivo vprašanje. Hiše so pri nas po ceni. 0e pa kdo zida z novega, pa jako drage. Materijal se mora voziti večinoma iz Poduarta. Za 100.000 gld. nihče ne sezida tako velikih stavb in stanovanj. Zavarovanih ie bilo le nekaj posestnik~v za 17.000 gld., 7 posestnikov pa prav nič. Največ škode ima g. Ju rij Magušar. nad 15.000 gld., ktere-mu so tri hiše pogorele. Znatno pomoč morajo dobiti pogorelci, sicer ue more večina posestnikov nikakor sezidati hiš. Nad trideset družin je, ktere nimajo več obleke, kot kar jo imajo na sebi. Več kovačev nima druzega kakor srajco, hlače in cokle. Matere nimajo srajčic in kril, da bi otročiče preoblekle, pa tudi ne novca v žepu, da bi drugo kupile. Tudi kovali ne bedo redno nekaj dni in tako bode beda res velika. Različno obleko tudi radi sprejmejo. Draga čitateljica, dragi čitatelj, pomagaj tem revežpm ! Brez obleke biti, pa glad trpeti, je hudo. Otročiči vpijejo in prosijo: mati, dajte mi kruha — odgovor so trpke solze. Kako lahko Be temu odpomorel Zvečer sedite v družbi, potrudi naj se kdo n nabere naj prostovoljnih doneskov ter dopošlje ,,pomožnemu odboru za pogorelce v Kropi" ali podpisanemu, kteri je tudi v odboru. Prosi m 1 Gladu i bodo hvaležni I Josip Korošec, nadučitelj. Drobnosti. V staro domovino so se podali: •Jožef Kozlevčar iz BJoctona, Ala., v B<»rovu;co; Mat. Ambrožič iz Mi-nrral, Kanšas, v Št. Vid na Dolenj-s keen ; Mike Kapš iz Lorain, Ohio, v Laze; Josip Seme, John Knez in John Povše iz Claridge, Pa., v Ljubljano; John Verderbtr iz Butte, Monc., v Blazovac; Matija Vrebec iz Created Butte, Colo., v Tribučo; •Jakob Debelak iz Caluuieta, Mich., v Dule; Josip Radich iz Kings-bridge, N. Y., v Milun; Josip Ka-lich iz HtndrickB, Ky., v Prezid; Janez A. Gornik in Matija Malnar iz Hendricks, Ky., v Caber. • * Kdor potnje v Buffalo k razstavi naj se nastani vHotel Fox 623 Genesee St. Genesee ali Jefferson kare vozijo k t»mu hotelu ii vseh železniških postaj. V Buffalo živeči rojak priporoča ta hotel. Toraj rojaki, kteri pridejo 30. junija, 1. 2. in 3. julija v Buffalo naj pridejo 7 ta hotel kjer se snidemo. * * * Za pogorelce v Gorenji vasi nam je doposjal iz Little Falls, N. Y., neimenovan rojak $1. Poslednje dni je več rojakov bi-vajočih sedaj v Zjed. državah postalo v Gorenjo vas svojim sorodnikom večje s vote denarja po Fr. Sakserju 109 Greenwich SL New York. Kako je nastal ogenj v Kropi? V rojstui hiši dež. poslanca Ažma-na je pekla neka kovačica kruh ter šla, ko je grmada gorela, k sosedu. Med tem česom je pričelo v sobi goreti in tc je bilo vzrok nesreči. Izletniki, ki so bili 6. junija v Kropi, so tam čuli pripovedovati, daje ta žena pač videla saje goreti, a v kmetski lahkomiselnosti se ni zmenila za to. Pogorela je c. kr. pošta, vendar je gospodična poštarica pl. Kapus rešila erarični denar, njeno premoženje pa je vzel nenasitni element. V istem poslopju pa je pogorela tudi žandarmerija. * * * Povozil je 7. junija zjutraj brzo-vlak, ki vozi proti Ljubljani, med postajama Trbovlje in Zagorje, 68 let staro Terezino Baloh in ji zlomil obe nogi in levo roko. Ženica je bila gluha in ni slišala vlaka, ki je prišel za njo in se tako ponesrečila. Težko poškodovano prepeljali so v bolnico. * • * Gostilničar „pod skalco", Franc K ... č, se je 8. junija dopoludne v Ljubljani v svojem Btanovanjn obesil. Ko so ga našli, je bil že ves trd. Poklicali so zdravnike, ki s^ ga drgnili, da je res začel spet sopsti. Ali bode ostal pri življenju, to se ne ve. Kaj je vzrok poskuše- nemu samomoru je neznano. * * * Nesreča. V Voljčah na Gorenjskem je posestnik J. Andrejšič klestil lipe za živino. Pri tem pa je padel z visočine lipe na tla ter obležal na mestu mrtev. * * * Strela je užgala dne 29. maja v Selnici ob Muri hišo posestnika A Lešnika. * * * Iz slovenske Koroške se prebivalstvo trumoma izseljuje v Ameriko, ker jim neugoden gospodarski položaj ne nudi sredstev za obBtoj. Tako je v malo letih nad 1500 ljudi moralo zapustiti domovino. * * * Samomor. Pri Muši na Goriškem 89 je vrgel neki Franc Alt pod vlak, vozeč iz Kormina proti Gorici. Ostal je takoj mrtev. * * • Demonstracija v Trstu. Bratovščina sv. Cirila in Metoda in Mari-jira družba sta se udeležili procesije sv. Rešnjega Telesa. 1. junija zvečer je imel obč. svet sejo, v kteri se je sklenilo, da se ne udeleže procesije ne župan, ne občinski svet, ne mestni uradniki, ne mestni uslužbenci, ako Be je udeležita rečeni bratovščini s zastavami. Vzlic temu pritisku Be škof ni udal in sta Be obe imenovani bratovščini udeležili procesije z zastavama na tisoče in tisoče. Pri zastavah je šlo sicer vee polno redarjev, a tudi laško prebivalstvo niti poskusilo ni kakorkoli demonstrirati. Mestni zastop in mestni nradi seveda niso bili zastopani. Za Slovence v Trstu pomeni to velik moraličen uspeh. * * * 20 miljonov kron dolga namerava najeti graška mestna občiua. Ko je bila v ta namen dne 3. t. m. sklicana občinska seja, ugovarjali so nakani socijalno demokratični občinski svetniki tako odločno in hrupno, da so končno sejo razgnali. Pa je tudi nezaslišan pritisk na prebivalstvo, kakršnega ima v ami sliu občinski svet. Istočasno z najemom 20milijonsk6ga dolga se hočejo uvesti tudi novi davki na vsa nujna živila ter na stanarino v znesku celega milijona kron. Odborniki socijalno demokratične stranke so zahtevali za redom, naj se sklepanje o tem preloži na tri mesece dva meseca, eden mesec, končno vsaj za tri tedne, da se razloži na shodih prebivalstvu. Nemško-na cijonalna večina je vse predloge zavrgla. Hude levite pa so morali vendar brezvestni gospodarji slišati od socijalno demokratične opozicije ic galerije. Na hrup je dal župan galerijo izprazniti. Občinski svetovalec Bichl je očital občini kemn svetu, da postopa x neverjetno breevestnostjo. Novo nakano imenuje ,,nizkoten roparski načrt na žepe davkoplačevalcev." Ko so izpraznili galerijo, kričalo seje nad občinskimi odborniki: tatovi, roparska druhal, lumparija itd. — Grafiki naoijonalci britko občutijo nadzorstvo, odkar imajo med seboj socijalne demokrate, ter zavidajo celjskemu in mariborskemu občinskemu zantopu, ki smeta proti volji volilcev in davkoplačevalcev ,,po svoje" sklepati. * * * Leta 2001. Henry AuBtin Adams v Chicagi pričel je prorokovati, kako bode mesto Chicago izgledalo leta 2001. Med drugim je dejal, da bode Chicago tako veliko, da bode mesto Milwaukee ujeno predmestje, a St. Louis bode južni del Cbicage. Tu bedo stanovali tako bogati kapitalisti, da so sedanji miljonarji proti njim le siromaki, dočim bode revno ljudstvo tako revno, da so sedanji siromaki proti njim bogati ni. Konečno bod-) človeštvo tudi tako daleč prišlo, da bodo otroci že ob rojstvu znali brati. * * * Kakor v rajn žive živali v deželi Uganda v angleški ietočni Afriki. Sir Harry Johnston, vladini komisar Ugande poroča, daje v Ugandi velika pokrajina najkrasnejih tro-pifnih pragozdov, kjer so prebivalci vsled neprestanih uadsebojuih bojev izumrli, oziroma bo pridružili drugim rodovom. Vsled tega je dotična pokrajiua postala zbirališče živalstva. Tu je brez števila nosorogov, ceber, kvag in antilop. Tudi levov in druzih roparskih živali je na stotine. Vse živali so tako krotke, da se človeku približajo na na 10 jardov. * * • Bistroumna soproga. Prijateljica: „Ti toraj misliš, da pečenka ui ugajala tvojemu soprogu?"— Mlada žena: „Da, jaz sem tega mnenja, kajti po kosilu je žvižgal — žalno koračnico." Moderna kuharica. Gospa: „Kaj vi hočete izstopiti iz služhe, saj sem vendar polovico' delajazBtorila." — Kuharica: ,,Da, toda z vašim delom niBem bila zadovoljna." KJE JE? Marija GonF.c, stara 24 let, doma 12 fare Krka na Dolenjskem: 15. aprila je odpotovala iz Clevelanda, Češ da gre domu k očetu, a ni tja prišla. Njen naslov bi rad zvedel njen oče in naj ga blagovoli naznaniti ,,Glas Naroda". KDOR VE kaj zanesljivega o slovenskem rojaku Nikolaju Janezu PovIen-u, kteri se je pred kakimi 68 leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivSi precejšno premoženje, je prošen to sporočiti uredništvu tega lista. [jI] Posestvo na prodaj. John M. Vertin proda svoje 1"OSESTVO V DOHLIČA1I na Dolenjskem. Posli ipje je bilo zidano pred tremi leti, vse zemljišče meri I x/i. stertina; gojzda bukovega in jelovega je 5 johov 65 stirjaških seznjev. Več o tem pave: Math. Grahek, 430 7th St., Calumet, Mich. Naznanilo. Podporno društvo sv. Rarbare je sklenilo, da sedaj naprej sprejema člane stare od 18. do 50. leta in je .plačati vstopnino po starosti; plačati je vstopnine od iS. do as. leta $5; od 25. do 35. leta St>: «*! 35. do 45. leta $7; od 45. do 50. leta $9. k
  • r hoče čakati tri mesece, tla je opravičen do podpore mora plačati od iS. do 25. leta *2; od 25. do 35. leta $3; i.d 35. do 45. leta S4: od 45. do 50. leta $7. Društvo plača v slučaju l>olezni si na dan in t<> kolikor dni je kdo l>olnn: v slučaju smrti pa $200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne jx>-krijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. (M meseca junija naprej tx>do sprejeti tudi /ene in otroci. V vsacem kraju Zjed. držav sr lahko ustanovijo postojanke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna jtojasnila da: T. TKLBAN, tajnik, ('• jan.) Box 607, Forest <"ity, Pa. Poročilo občinskega tajnika.....Vsled prepira je nastal pretep, pri k te rem bo Kovač« vem u Florjanu odtrgali njegovo drugo in zadnje uho. Moderno. On : ,,Draga Lavra, midva sva propala. N;hče nam ne-če več posoditi denar — Bedaj mi ne preostaja drugo, kot pošteno delati." — Ona: „Oh, kedo bi mislil, da bodeva tako daleč prišla?!" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.55 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodaj alnico, v kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi ipog'sre'be in odredim vse potrebno za nje, preskrbim krste in kar spada v to stroko. Govori se tudi slovenski in nemški. S spoštovanjem M. C. GLEASON, ELY, MINN. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj ^ St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra> n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom b spoštovanjem * BLAŽ. TURK. Kje je? Jakob Mi šic, doma iz Krasinca, Podzemeljske fare na Dolenjskem; pred 3 leti je prisel-od tam v Steelton, Pa., potem pa odšel v Tower, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: John Sodja, 383 River Street, Reading, Pa. VABILO — k — vese: ,ici, ktero priredi podporno društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 na Calumetu, Mich., o priliki glavnega zborovanja Jugoslovanske Katol. Jednote dne 4. julija 1901 vltaljauski dvorani na 7. nI. Začetek ob 2. uri popoludne. Igrala hode slovenska godba naj-uovejše skladbe. K obilni udeležbi vabi ODBOR: Slovencem in Hrvatom v Rook Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, V kterem vedno točiva sveže piVO, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje Be lahko na na8obrne vsak rojak v bližini gle-dč pošiljanja denarjev v staro domovino in gledfi parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cenm in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Oalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona b posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj Be mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: lirik. Radovich. 702 VermontSt.,San Francisco,Cal. Jacob Stonigh 89 E. Madison St., Chicago, IU. Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole- , sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni 15 kamni 918. Rojaki, kteri želite kupiti dobro aro, se i Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam t spoštovanjem Jacob Stonlch, 89 B. Madison St., Chicago, 111. Vojaški begun. Stotnik devete sotnije pojavil se je na mostovžu vojašnice; njegovo lice je bilo mraftno, kakor vedno, kadar je priSel, da zasliši vojake pri jutranjem raportu. Oni, kteri so hoteli stotnika kaj prositi, so gotovo obžalovali, da niso mogli prošnjo za jeden dan preložiti. Samo jeden prosilcev, prostak Jovan Vukojevič, bil je uverjen, da stotnik njegovej proSnji ne bode odrekel. Stal je na desnem krilu, bil je največji vojak devete sotuije. Bil je fiirocih pleč, črnolaB, njegove oči so bile 6rne, a na licih mu je odsevala dobrosrčnost iu mimoduSnost. Ko je tako stal v vrsti, bilo je v njegovih očeh opaziti žalost, tudi njegov glaB je bil drugačen, skratka, Vukojevič je skoraj jokaje prosil svojega strt' aika : „Pokorno pro ■im," posebno je poudaril besedo „prosim", dvadaevni dopust; jnoja mati je na smrt bolna." ,,Sedaj je nemogoče. Po paradi!'1 Vojak se je radi odgovora svojega stotnika stresel. ,,Gospod stotnik, moja mati jejako bolna; niti ne vem, ako je Se...." „Pet mož naše sotnije je v bolnici, dva Bta bolna pri sotniji, jaz ne morem samo s polovico sotuije priti k paradi. Pojutraujem lahko od-potujefil" Stotnik je odšel k drugemu vojaku. Ob 3. uri popoludue je javil narednik, da je pro3tak .lovan Vukojevič „zginol". ,.Javite to službeno gospodu polkovniku," zakričal je stotnik jezno, ker ga je narednik motil med popoldanskim spanjem, „ia brzojavite takoj v — kje je pa lopov doma?" „V Kninu, gospnd stotnik." „Brzojuvite orožniftkemu povelj-nifitvu v Knin: J van Vukojevič brez dopusta odšel domov; aretirati, semkaj poslati." Med tem je Vukojevi«- sedel v vlaku. Njegove misli bile so edino le pri njegovem cilju, nikakor pa pri začetku potovanja. Bede li še videl ■vrj ■>mater? Bilje skrijr.o razburjea kar je drugače pri pogorskih prebivalcih le redka pojava. Ia voudar je vedel, kaj ga muči in kaj mu srce rani. Svojo mater je nad vse ljubil; ali ni bila ona, ktera ga je Čuvala pred obetom in njegovo jezo? Ali ni imel za vse dobrot*, ktere je v svojem življenju vžil edino le materi zahvaliti? In edino le njej! — Nikoli se ni tega tako dobro zavedal, kakor baš sedaj, ko je vedel, da je prišla za mater zaduja ura. Zaradi tega se ga je polastilo n-p> pisno d<»motožje: videl je njene o« i ktere so bile njegovim podobne, — samo še nkrat v življenju! Skoraj vsuni trenotek je pogledal na uro in računil. Se jedno uro, še tri četrt, — kako pofiasuo je minje-val čas in kako dolga je bila pot Od postaje do doma je še uro h<>da, toda, da bi saj že tam bil! H<>diti je lahko, toda mirno sedeti in na ▼saki postaji Čakati po več minut, to je vendar nečuveno. Lckomotiva je prouzrotala glasen ropot in kolesa bo jednakomer-no ropotala po razvoženem tiru. Jovan je šumenje poslušal, dozdevalo se mu je, da sliši sreJ šumenja in ropota besede, vprašanja in odgovore. Kaj se seda i doma godi? Kake bolečine trpi njegova mati? Ali, morda je že prebolela svoje bolečine? ,,Mogoče, mogoče," odgo varjala so kolesa. Kouečno je prišel do zadnje postaje in bojazljivo ostavil vlak. Ne da bi obiskal svoje znance, pričel je kolikor mogoče hitro korakati po poti, po kterej je v Bvojej mla dosti neštetokrat šel. Čez pol ure ugledal je križ na zvonikcvem stol pu domače vasice, toraj njegov cilj ne more več daleč biti, kajti hiša njegovega očeta stoji malo pred vasjo tik homca, na kterem rastejo bukve in brastje. Tu je par trenot-kov počival in potem odšel po klancu navzgor. Še nikoli ni tako hitro korakal, še nikoli se mu ni klanec dozdeval tako dolg; — evo tam je domaČa lipa in za njo ograja. Pričel je še hitreje stopati. V tem hipu zaklical je nekdo proti vojaku: ,,Jovan Vukojevič 1 Trenotek kasneje stopil je na pot orožnik z nasajenim bajonetom. Na kar Vukojevič med potjo ni mislil, se je hipoma spomnil, Be-daj je zopet vedel, da je vojak, da je brez dopusta odšel domov. Toda naj se li sedaj vrne, ko je prišel na cilj svoje poti, sedaj, ko je takorekoč že kraj b v oje umirajoče mstere? „V imenu postave...." pričel je orožnik govoriti. „V jodnej uri se bodem pri po-veljništvu javil; gotovo ne bodem pobegnil, to vam prisežem; pustite me k materi." Pri teh besedah je hotel oditi dalje, toda orožnik mu je zastavil pot. Jovanu se je zmračilo čelo, pogled mu je postal teman. ,,Jaz grem samo tjekaj; jaz moram iti." ,,Niti jeden korak od tu!" Orožnik je prijel za puško, da — Da je ni več dejal na ramo, kajti v istem <"'asu ga je udaril Vukojevič s tako silo po glavi, da je orožnik na mestu obležal mrtev--- Umirajoča mati se je ozrla proti vratim. , Za Boga! Jovan! Moj -Jovan I Že sem mislila, da te več ne bodem videla — in ti si vendar prišel — tako daleč!" Pri teh besedah je položila suho roko na glavo pred posteljo klečečega sina. ,,Sam Bog ti bode povrnil; Bog ti '•»ode povrnil sinko moj!" Lahkim srcem je umrla. — * * * Ob štirih zjutraj nastala je na dvorišču trdnjave živahnost. Sotni-ja oboroženih vojakov je prišla na dvorišče in ob starem zidu bila so čuti razua povelja. Tu zbrani častniki s d ravnokar pozdravili prišlega generala, a na sredi dvorišča Btalo H šest samo s puškami in bajoneti oboroženih vojakov. Naloga slednjih je bila ustreliti obsojenca, kteri je prišel v spremstvu duhovna, obkoljen z bajoneti na dvorišče. Z sklonjeno glavo in poluzaprtimi ustmi je sledil svojim vodnikom, I? tu pa tam se je ozrl Čez visoki zid. za kterem so se dvigale v da« 1 a vi visoke domače gore proti sinjemu nebu. Sodnik je glasno prebral sodbo, kt^re pa Jovau ni slišal. Na to je •»topil duh vem z razpelom pred bsojeuca in molil molitev za umirajoče, toda tudi tega Jovan ni slišal ; on je saujal. Pred njegovim duševnim očeBom razprostirala se je nizka sobica'v Četovi hiši. Tam, sredi stene je videl Btaro Marijino sliko, pred ktero je gorela mala luč. V kotu sobe stala je široka postelj. In sta re, ljubezni polne materine oči, trudne od bolezni so ga zrle tako milo.... Vojaki so pomirili, •lovan je slišal besede umirajoče »natere: ,,Bog ti bode povrnil.".. »»Ogenj!«« Na obrazu g prestreljen i m čelom ; ojavil se je izraz zadovoljstva in miru.... Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODHE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO, a nHo^ni no nainižii ceni« ' KNJIGE ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine proBto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo Blonove kosti, ali v finem usnju in Be zlato obrezo: Sveta ura po $2.50, S2. Rajski glasovi, $1.25. Nebesa naš dom po 82.70, $2.50 Pravi služabnik Marije 80 ct. Spomin na Jezusa, usnje 55 ct. Jezus na križu, usnje 80 ct. Filcteja, s zlato obrezo §1.20. Rafael, platno 75 ct. ,, usnje 85 ct. „ b zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje SO ct. Zvonček nebeški 55 ct. Drugt knjige: Hitri računar, 40 ct. Angleško-slovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška slovnica, 80 ct. Slovensko-nemški slovarček 40 ct. Grundriss der slov. Gramatik 80 ct. Abecednik (Ranzinger) 20 ct. Prešernove poezije vezane 75 ct. „ ,, broširane 50 ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Marjetica, 50 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 10 ct. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct. Maršal Grof Radecky 20 ct. Baron Ravbar 20 ct-Rurska vojska, 25 ct. Ciganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. Slovenski Šaljivec, 30 ct. Strelec, 25 ct. SpominBki listi iz avstrijske zgodovine, 20 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Posavček, 18 ct. Prve skrbi, 40 ct. Venec slovanskih povestij, I. in II., zvezek po 40 ct. Bogdau, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Črni bratje, 20 ct. 5 prestola na morišče, 20 ct. Vrtomirov prstan, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Pod turškim jarmou 20 ct. Najdenček, 20 ct. Dve čudapolni pravljici, 15 ct. Pavliha, 20 ct. Sveta Genovefa, 16 ct. . Lažnjivi Kljukec, 20 Mirko Poštenjakovič, 75 ct. Sveta Notburga, 18 ct. Mrtvi gostač, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko- časnic itd.] 90 ct. Velike sanjske bukve, 30 ct. Tisoč in ena noč od i do 51 zvezka poštnine pošto S6.50. Boerska vojska, 30 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimBkih pisem, 30 ct. Paulinova augleška slovnica, 40 ct. Paulinov slovarček, 40 ct. Praprotuik, spisje, 30 ct. 6 zvezkov sv. pisma, $6. Prva nemška slovnica, 35 ct. [Posameznih proč. ] zvezkov ne damo MATIJA POGORELO, PRODAJALEC v, verižic, uhaw in drugo zlatnino, Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam po i t n i n e prosi o. Pišite po nj! Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels J6.00 Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham $9.00 Srelirne ure z enim 16 size 7 Jewels $15.00 „ 15 „ SiS.oo $12.00 Boss case 25 let garancije $16.00 16 size 7 Jewels $25.00 *« 17 >• $30.00 V svoji zalotri imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V škatlji 2 ducata,, „ $0.35 0.60 0.75 pokrovom z 2 pokrovoma in višje. Opomba, Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Walthaiu, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D ly- Vse moje hla<;o je garantirano! Math. Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet, 111 Razprodaja« Ker bodem oetavil izdelovanje smodk, prodam vso zalogo ped ceno in sicer: Carniolia Beauty tisoč..........$1S »> >t »1 ..........$13 Vržinke z slamo „ ......... SIS Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., za naročeuo hlago blagovolite poslati g. Fr. Sakserju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F. A. DUSGHEK. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE N«. 11 Willi« Street Prodaja im pošilja ia ne dele sveta deiarme lakaniee. aeiliee, ii d«lž»a pisaa Iiposlnje ia izterjaj« sapi&čiae ia dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik JDjc. Gk I~V~_A_ILT POHEK Slovencem in Hrvatom naznanjam kot Slovan Celi, da sem otvoril lastno NOTARSKO PISARNO 615 Chestnut Str., Allegheny, Pa. ter I'.xlem izdeloval roGBLASTlLA, proda-JAI.NK J 1STINE, OPOROKE, TOŽBE, listine ^leile vojaških zadev in sploh vse zadeve spadajoče v to področje. l)alje zavarujem proti požaru, pošiljam denarje na vse kraje sveta in prodajam parobrodne liste. Ker sem deloval pri g. \Veitershausen nad šest let, sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem F. VEVERKA, notar, (15. ag.) 615 Chestnut St., Allegheny, Pa. sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central & l'ark St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih z mož nos ti j pri tamošnjem ljudstvu. DR. Gr. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih bolez.ij. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega'v^zdravljenju žensk in otrok J v tem je nedosegljiv. -VSI ONI- Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0-1NNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka..................................12.000 ton, ,,LaSavoie", ,, ,, ,, ................. 12.000 ,, „La Touraine", „ ,, ,, ..................................10.000 ,, „L'Aquitaine", ,, ,, ,, ..................................10.000 ,, „La Bretagne",.............................................S.000 ,, ,, La Champagne",............................................................S.000 ,, ,, La Gascogne",..............................................................S.000 ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 4*2 North River, ob Morton Street: 25.000 konjskih moči. 25000 ,, ,, 12.000 ,, ,, 16.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, 9.000 ,, „ 9.000 ,, ,, IO. La Normandie La Bretagne La Champagne 18. julija 1001. 25 julija 1001. 1. avg 1001. La Bretagne 27. jun. 1901. La Champagne 4. julija 1901. La Gascogne 11. jnlija 1901. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. RBD STAR LINB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: „VATERLAND", na dva vijaka, ..ZEELAND"....... „KENSIN&TON", na dva vijaka, 8669 ton Pri cenah za SOUTHWARD' , na dva vijaki, ..FRIESLAND"...... „WESTERNLAND"..... ..KOOBDLANE"...... kateri remorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, is on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine Bmodke. Naznanjam tudi, da poSiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem ▼ sveži z g. Fr. Sakser-jem. S gpoStovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEK A : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me !z hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, HL Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek t — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi ^Asthma) in Vi ste mc dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. m P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek t — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in VaS pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETEK ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše: sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi vala zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan Petkašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite nat DR. 6. IVAN POHEK, medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših 7.a potnike iz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADEIJ'HIJK vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — Oor. Dearborn & Washimrton Str<=,, CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FRA.NCISC0- — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. u*- Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. " ^ Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. ROTTERDAM, p^mPc z dvr.-nim vijakom, 8300 ton. Parniki: MAA3DAM, SFAAENDAH in WEEKENLAY. _ P0T3DAH, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. 3TATENDAH, parnik z dvojnim vijakom. 10500 ton. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. ' Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Is ROTTERDAM A vsak Četrtek in iz NEW YORKA vsako b o b o t o ob 10. uri zjutraj. Holland am 39 Broadway, NEW YORK. e ri š ka 6 86 La Salle St., rta CHICAGO, 111. Poit Offict Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. IL S> ZlttspiUt tt družbi fc tudi FR. SAK5ER, 1Q9 irae$wtab St. New York.