Paitnlna plačana v gotovini.
V Celju, dne 25. marca 1026.
Leto I., Ste v. 2.
Izhaja enkrat na mesec.	1"\	|3	A	\f \1 ¥	Upravništvo : Celje,
Cena pos. Številke 2 Din.	I\	£j	t\	V II 1	Cankarjeva ulica št. 11/11.
| TnA|7A [P\lPr> °*"*1-
U^JLINCL “S-
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
Še druga številka se pošlje tudi tistim članom, kateri še niso plačali članarine za prvo polletje 1926. Priložili smo jim pripravljene položnice, na katere naj plačajo skrajno do 5. aprila 1926, ker bi jih morali drugače črtati kot člane in list ustaviti (§ 7 in 8 pravil).
NAČELSTVO.
Popravek tiskovne pomote. V 1. številki pod naslovom »Društveno poročilo«, drugii odstavek, se mora glasiti drugi stavek: »Dogovorjena je bila izročitev društva o novem letu 1925, in ne v novembru 1926.
Društveno poročilo.
Glede pri našem društvu pod prejšnjim imenom »I. splošno društvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani« obfctcječega podpornega sklada je načelstvo na svoji seji dne 7. t. m. sklenilo, da takoj prevzame podporni sklad v svojo upravo, kadar mu predložijo njegovi člani glede tega sklada:
1.	od oblastva odobrena pravila; 2. od odbora odobrene račune za vsa pretekla leta; 3. podporni sklad sam v gotovini ali vrednostnih papirjih in 4. točen seznam vseh članov tega sklada z imenom, stanovališčem, rojstnim krajem, dnem in l'etom in d etičnih prijav v izvirniku za vsakega posameznega člana.
Na podlagi pismenega protesta naših članov v Kranjski gori je sklenilo in poslalo načelstvo vlogo na ministrstvo'sa obrača ja, katero objavimo na drugem mestu. Prepis te vloge se je postal ministrskemu podpredsedniku na razp. dr. Antonu Korošcu in ministru na razp. dr. Gregorju Žerjavu s prošnjo, da se zavzameta za čimprejšnjo ugodno rešitev.
Za ustanovitev krajevne skupine v Mariboru se določi 9. maj t. 1., skupine v Kranjski gori pa 16. maj t. !.; na ta dan bo tudi zborovanje krajevne skupine v Jesenicah na Gorenjskem, zvezano z volitvijo novega načelstva. Teh zborov se udeleži predsednik osebno.
Zborovanje upokojenih železničarjev v Celju dne 7. t. m. so posetili
odborniki gg. Z upa nek, Ferk in Kopač, razi ožift smer našega društva ifn dobili zagotovilo, da nas bodo v našem stremljenju podpirali.
V »Jutru« im »Slovencu« v Ljubljano, Gosposvetska cesta 14 sklicanega sestanka predsednikov in tajnikov vseh društev upokojencev dne 7. t. m. se je udeležil predsedniink in kot pooblaščen tajnik g. Havi‘iček. Sestanek je bil sicer zelo slabo pripravljen, pa prav dobro obiskan. Izmenjali so s« nazori o ujedimjenju vseh društev, ni pa moglo priti do sklepov, ker niso imeli udeleženci potrebnih pooblastil. Začetek obeta sporazum in končni uspeh. Nižji morajo zaupati višjim, ti pa nižje z enako silo zastopati. Ujedi-njenje je lahko mogoče, ker moremo in moram« vsi zahtevati kot podlago za ureditev naših pokojnin edino le po novih zakonih iz leta 1923. določene plače naših aktivnih vrstnikov. Nadejamo se, da se skliče v najkrajšem času drug, od vseh ljubljanskih društev upokojencev dobro pripravljen, sklepčen shod ter kličemo: »Ljubljana, iz-edini se!«
Povodom manifestačnega zborovanja SDS v Celju dne 30. januarja t. 1. smo poslali k ministru na razp. in narodnemu poslancu g. Svetozaru Pribi revic u deputacijo, obstoječo iz gg. Logar, Pogačar in Sadu, kateri so mu izročili naše zahteve v spomenici z dne 11. oktobra 1925 pismeno. Na ustno priporočilo govornika g. Logarja je omenjeni gospod odgovoril, da uvide-v a upravičenost zahtev upokojencev, ni se pa spuščal v daljši razgovor radi zelo omejenega razpoložljivega časa.
Od 20. februarja do 15. marca t. 1. je pristopilo 46 novih čfanov; dva sta umrla: eden je neznan in en zaje je ufikočil neznano v kateri grm, vrnil r.am pa japse list.
Odborova seja. Ker je Velika noč na prvo nedeljo v aprilu, bo prihodnja odborova seja v nedeljo 11. aprila t, 1. ob 9. uri dopoldne v javnem skladišču (carinarnici) Savinjsko nabrežje št. 6 v Celju. Vabljeni so vsi člani naceMva ter namestniki gg. Lah, Kopač in Lavrač.
♦
Posl tol (Hscrimina rentni: Po dolgi trnjevi poti: kronski upokojenci — propadli. — Dnevnika »Jutro« in »Slovenec« prinašata v tej zadevi nastopna poročila iiz Beograda:
/Jutro st. 48 z dne 27. februarja 1926: Pričetek špecijalne budžetske debate. Predlog SDS za prevedbo kronskih upokojencev.
Narodni poslanec dr. Paleček zahteva, da naj država vendar enkrat izvrši svojo dolžnost napram kronskim upokojencem, ki ginejo od gladu. Sveta in človeška dolžnost vlade je, da popravi krivico, a je tudi naša mednarodna obveznost, sprejeta v mednarodnih pogodbah, da seto vprašanje pravično reši. Dr. Paleček predlaga v timenu SDS amandma, da se s pričetkom novega proračunskega leta, t. j. s 1. aprih l’om 192G kronski upokojenci prevedejo na dinarske. Predsedujoči dr. Subotič konstatiira, da so Svetozar Prihičevic in tovariši pravočasno predložili amandma glede partij 47 in 58, da pa finančni odbor o tem še ni ničesar sklepal, vsled česar predlaga, da se ti dve partiji rezervirata za pozneje. Sprejeto.
»Slovenec« st. 48 z dne 27. februarja 1926: Proračunski govor nar. poslanca Vlad. Pušenjaka.
Nato govori o upokojeneih. Citira, resolucije upokojencev in državnih nameščencev. Zahteva, da se v resolucijah navedene zahteve sprejmejo, ker so minimum zahtev upokojencev.
»Jutro< st. 57 z dne 10. marca 1026. Kako deluje finančni odbor. — Samostojni demokratje so predlagali prevedbo kronskih upokojencev v dinarske,
Beograd, 9. marca. — Na današnji plenarni seji finančnega odibora so samostojni demokrati zahtevali, naj se vsi kronski upokojenci prevedejo s 1. aprilom t. 1. v dinarske in naj se potrebni zneski vstavijo v proračun. — Ta predlog je bil odklonjen.
*Slovenec« št. 57 z dne 10. marcu 1926:	Vladne	stranke proti ubogim
fipokojenoem. — Minister Uzunovič priznava bedo upokojencev., toda odklanja prevedbo.
Belgrad, 9, marca. (Izv.) Današnja seja finančnega odbora je bila važna, ker je finančni odbor razpravljal o predlogu prevedbe kronskih upokojencev v dinarske. Samostojni demokratje. ki so predlog Jugoslovanskega kluba prevzela in stavili amandeinente v tem oziru, seji niso prisostvovali!, da bi branili predlog, ko se je odločalo o njem in o usodi kronskih upokojencev. Poslanca Pivko in Žerjav nista v Bel-gradu, V imenu opozicije sta govorila poslanca dr. Polic in Žebot. Poslednji je ostro pri jemati' vlado in ji očital, da zavlačuje rešitev tega važnega vprašanja. ko ji je vendar beda upokojencev znana.
Belgrad, 9. marca. (Izv.) Današnja seja finančnega odboi*a .je bila zelo slabo obiskana od poslancev vladne večine. Opozicija je bila v začetku seje v večini. Zato je predsednik sejo ukinil za toliko časa, da je priklical člane vladne večine. Razpravljali so o kreditu 50 tiisoč dinarjev iz 7-odst. posojila za neko cesto v Bosni. Ta kredit je bif z glasovi vladne večine sprejet.
Jv ato je prišel v razpravo predlog, da se prevedejo kronski upokojenci v dinarske. Ta predlog je podpirala cela opozicija. Minister Uzunovič je bil primoran izjaviti, da je od deputacije upokojencev izvedel, kako težaven je njihov položaj. Zato je dal" naročilo, da se izdela poročilo, koliko bi znašal finančni efekt in se hoče zavzeti, da se takoj začne z reševanjem tega vprašanja. Za sedaj pa tega predloga ne more sprejeti. Predlog je propadel z 12 proti 10 glasovom. Proti so glasovali radikali in radičevci.
Propadli smo toraj kronski upokojenci, toda boj za naše prislužene pravice se bo sedaj še intenzivneje nadaljeval, dokler si ne bomo izvojevali istih pokojnin, kakor jih dobivajo naši vrstniki novoupokojenci.
O načinu pa, kako se je sedaj' ta zadeva razpravljala, človek res ne ve, ali bi se jezil ali se smejal.
Gospod finančni minister Stojadi-rtovič je vendar na interpelacijo nar. posl. 'Franja Žebota pismeno odgovoril (glej št. 1. tega lista pod »Staroupo-kojenci«), da je na svojo odredbo, da se zbirajo potrebni statistični in finančni podatki, te podatke že prejeli im da je načrt zakona izvršen, katerega sedaj proučava. — To je biiDo meseca novembra 1925. — Namestnik še odsotnega fin. min. gospod minister Uzunovič pa je na seji fin. odbora dne 9. t. m. izjavil, da je od deptitacije upokojencev izvedel — mi smo mu našo spomenico vposlali že meseca oktobra 1925 — kako težaven je naš položaj in je zato dal naročilo, da se izdela poročilo, koliko bi znašal finančni efekt. — Za božjo voljo, ali gosp. min. Uzunovič nič ne ve o tein. da se izvršeni načrt zakona o prevedbi kronskih upokojencev v dinarske že nahaja v rokah gosp. fin. min, StojadiiLioviča, ki: ga že proučava? Kolikokrat se pa bodo potrebni statistični in finančni podatki še zbirali? Pa vendar ne tako dolgo, da ne bo nobenega kronskega upokojenca več na tem svetu?
Dificile est, satiram non seribere!
*
Dne 15. marca t. 1. je odposlalo naše društvo na
Mmistrstvo Saobračaja
Beograd
sledečo prošnjo:
Naši člani upokojeni železniški čuvaji, preddelavci in delavci ter njih vdove in otroci do 16 let so imeli pravico do neomejenih režijskih vozovnic na državnih železnicah. Te pravice so si prislužili šele z desetletnim težkim in nevarnim delom. Bile so pa potem od prejšnjih železniških uprav vedno upoštevane im se niso nikdar kratile. Tvorile so sestavni del njih prejemkov in so ostale tudi upokojencem ter nji*-hovira vdovam in otrokom v slučaju smrti uslužbenca.
7 veljavo od 1. januarja 1926 jun je bila ta pravica brez vsake utemeljitve kratkim potom ukinjena. Odvzete so jim bile prejšnje legitimacije in izročene nekakšne poprej nepoznane platnice s fotografijami, pa brez vrednosti m posebnega pomena, Pismenega obvestila niso dobiti in so jim predstojna mesta le ustno razložila, da v bodočnosti nimajo več pravice do neomejenih režijskih vozovnic na državnih železnicah in jim ostanejo le tri proste vozovnice in tudi te le na posebno prošnjo na železniško direkcijo. Vsi prizadeti stanujejo daleč od mest., so navezani na mestna tržišča in ne zmorejo nikakor sedanjih viisokih polnih voz-nih cen,
Ta odredba pa ni v skladu z železniško upravo sklenjeno, po še merodajnem splošnem državnem zakonika veljavno ustno pogodbo. Ne odgovarja pa tudi členu 209. oziroma 210. zakona o državnem prometnem os ob ju’ 'z dne 28. oktobra 1923, ker oba ta člena izrečno in določno odredita, da ostanejo prej upokojeni uslužbenci oziroma rodbine z istimi prejemki, med katere je spadala tudi omenjena ugodnost do neomejenih režijskih vozovnic na državnih železnicah. Ker niso dobili o tej ukinitvi pismenega obvestila, se niti ne morejo proti njej pritožiti z uspehom in si izvojevati svojo tako težko prislu-ženo pravico pravnim potom.
Načelstvo podpisanega društva predloži njihovo pritožbo itn podpise ter prosi v smislu 8 8. društvenih pravil, da ministrstvo to uredbo razveljavi in vsem prizadetim zopet pripozna staro pravico do neomejenih režijskih vozovnic neokrnjeno, oziroma, da prizadele o ukinitvi pismeno obvesti, da si bodo mogli te pravice izvojevati pravnim potom.
To vlogo in prilogi kolkujemo in pritožimo kolek po 20 Din za rešitev v smislu določb zakona o taksah, katero pričakujemo v najkrajšem času.
Celje, dne 7. marca 1926.
K temu še pripomnimo, da je minister saobračaja gospod Krsta Miletič na seji Narodne skupščine dne 13. marca t. 1. izjavil, da se za neurejene pokojnine posebno zanima. (»Jutro z dne 14. marca 1926.)
*
Rodbinske pokojnine. Ministrstvo pravde jt izdalo sledečo rešitev: »Miiii-starstve pravde, Br. 1305, 22. januarja 1926. god., Beograd. Referat.
Prema umrlici župnog ureda u . .. od £. 11. 1925. god. umro je dana 5. 11,
1925.	god...........  kancelarijski	rav-
natelj.
Pokojnik venčao se je dana 19. 11. 1877. god. sa Ivanom (Johanom) rodj.
.............. što proizlazi iz venčanice
župnog ureda Št. Ilj kod Turjaka od
11.8. 1884. god., sa kojom je on živeo u kučnoj zajedniici do svoje smrti.
Pokojnik stavljen je bio u trajno stanje sa rešenjem Ministarstva Pravde od 25. 9. 1911. god., B. 25.097/11, što proizlazi iz dekreta Predsedništva
Okružnog Suda u..................od	8.	11.
1911. god. Preds. 2678/12/11, sa pen-zijom od 3.800 K godišnje.
Dekretom od 10. 8. 1884. god. Br. 15.631 c. kr. namestništva v Gradcu dozvoljena mu je bila promena pre5>-imena...............u	.....	.
Obzirom na propise čl. 145 u vezi sa čl. 148 zak. o čin. pripada udovici
.	. .50% lične penzije
pokojnog ji muza, t. j. 475 Din go-dišnjc.
Na osnovi izloženog Rešavam:
Da pripada.......................udavi	po
penzionitsanom kaneelarijskom ravnatelj u u.......................  porodična
pcnzija u iznosu od 475 (četiri stotine sedemdeset pet) Dingodcšnje počev od 1. decembra 1925. god. dalje sa pripada jueima dodacima.
Ministar Pravde, Dr. Gjuričič 1. r.
Vdova dobi toraj z dragiinskimi dokladami mesečno 839 Din. Stara je 73 let, bolehna, potrebuje postrežnico podnevi in ponoči, s čim naj plača stanovanje, hrano i. t. d.? Ko bi bila ona prevzeta pri prevratu kot udoviea, bi dobivala z draginjskimi dokladami mesečno le 825 Din.
Ko bi umrli mož bil preveden na dinarske plače po zakonu z dne 14. marca 1922, bi dobivala vdova z dravinjskimi dokladami mesečno 900 Din. Če bi bil mož preveden na plače po novih zakonih, bi dobivala vdova z dra-ginskimi dokladami mesečno 1.181 dinarjev 50 par.
Upokojenci, ali ne zahtevajo take razlike odpomoči in ujedinjenje vseh -organizacij upokojencev v eno enotno društvo? Zavedajte se vaše dolžnosti, da morate skrbeti za vašo rodbino. Ne stojte ob strani iin ne čakajte, da bodo vaši zavedni kolegi izbojevali ureditev pokojnin na podlagi z novimi zakoni določenih plač. Prispevaj vsak upokojenec k stroškom tega. delovanja. Prosimo vse naše člane, da pridno nabirajo nove člane. Le z združen immi močmi bomo kaj dosegli.
*
Območje našega društva. Društvo obsega celo ljubljansko in mariborsko oblastvo in zastopa vse upokojence brez razlike panoge, v kateri so službovali. List se razpošilja skoro na vse pošte v Sloveniji, na vsako pa večinoma le v maloštevilnih izvodih. V sledečem podamo v glavnem kratko statistiko, iz katere naj naši člani povzamejo, kje je še veliko neorganiziranih upokojencev. Prva številka »Državni Upokojenec« ge je poslala na sledeče pošte: Celje 91, Ljubljana 50, Kranjska gora
30,	Maribor 30, Slovenjgradec 23, Jesenice na Gorenjskem 17, Bled 13, Beograd 9, Kranj 7, Ptuj 6, Rog. Slatina 6, Bohinjska Bistrica 6, Novo mesto 6, Šoštanj 5, Radovljica 5 i. t. d. Prosimo vse naše člane, da prav pridno nabirajo nove člane posebno v krajih, v katerih je število upokojencev veliko.
Staroupokojenci.
»Naš Glas« je v številki 3. z dne
31.	januarja 1926 prinesel sledeči, zelo zanimivi članek, katerega zaradi važnosti dobesedno ponatisnemo:
.Joža Bekš, tajnik O. Z.:
KRONSKI UPOKOJENCI IN ŠE KAJ.
Minister prosvete g. Radič je zastopnikoma Osr. Zveze ob zadnji priliki v Ljubljani na vprašanje, v kakšnem stadiju se nahaja prevedba kronskih pokojnin v dinarske, izjavil, da se je s stvarjo že bavil ministrski svet, ki je nujnost prevedbe načeloma odobril. Koncem novembra 1925 so se — kakor znano — vršile v Beogradu širše seje upravnega in nadzornega odbora Glavnega Saveza, ki so se jih udeležili tudi delegati vseh pokrajinskih zvez. Kot eno prviih in glavnih vprašanj se je na teh sejah in pozneje pri ministrskem predsedstvu tretiralo tudi vprašanje kronskih penzijonistov. Predsednik Osr. Zveze gosp. Lilleg je prejel v Beogradu na najkompetentnejšem mestu zagotovilo, da je m in istrski svet o prevedbi kronskih upokojencev v dinarske v resnici že razpravljal, da pa mora finančni minister, preden to aktualno vprašanje dozori, preko svojih delegacij ugotoviti še finančni efekt, s drugo besedo, pretehtati breme, ki bi nastalo s prevedbo kronskih penzij v dinarske za državno blagajno.
[ Lilleg v Beogradu, sicer bistveno do-| cela krije, samo da g. Radič ni poudaril pridržka glede finančnega efekta, tako da bi optimist na prvi pogled lahko vzkliknil: Vprašanje kronskih upokojencev je rešeno!
Na žalost temu ni tako, marveč je nasprotno verjetno, da je morda gosp. Radič zavil pridržek glede finančnega .efekta v nadvse diplomatski plašč besedic »načeloma odobril«, kar še davno ni istovetno s storjenim sklepom ali z donešenjeni rešen ja. Jasno je samo to, da kronski penzijonisti načelno odobritev rešitve tega vprašanja hvaležno odklanjajo in da žele samo »mo-nete«, ki je združena šele z donešenjem dotičncga rešen ja. Ne smemo pa tudi po drugi strani prikrivati dejstva, da kronskih upokojencev na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije sploh ni, in da to vprašanje vladi že radi te okol-nosti ni posebno simpatično. — Ako še dodenemo, da. vsaj finančna delegacija za Slovenijo doslej prav od nikogar ni prejela naloga za ugotovitev finančnega efekta, ki bi bil v zvezi s prevedbo kronskih penzij v dinarske, smo si lahko povsem na jasnem, kakšno iskrenost posveča vlada temu vprašanju, ki je univ um prve vrste ali pa, če že hočete, ne najzadnjl evropski škandal. — Prav nobenega razloga ni, misliti, da se je vprašanje kronskih penzij oniiStov od vsega početka pa do danes le malce premaknilo z mrtve točke, in če tudi mu je Glavni Savez s pokra-
Izjava g. ministra Radiča se z zadnjim zagotovilom, ki ga je prejel g.
jinskimi Zvezami vred ob vsaki priliki posvečal največjo pažnjo.
| Zdravilišče 1 Rogaška 1 Slatina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Styrla, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona : maj — september«
Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
Prešernova ul. 10 v Celju Prešernova ul. 10
== v poslopju starega okrožnega sodišča
vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k Svoji k svojim!	zadrugi	kot	člani,	Svoji	k	Svojim!
Cene konkurenčne.
Med kronskimi upokojenci se nete v zadnjem času nezadovoljstvo in protesti proti Osi'. Zvezi, češ da bi bil efekt prevedbe kronskih penzij v dinarske za penzijoniste tako malenkosten, da za to stvar sploh ni vredno lomiti kopja.
Vsem tem gospodom bodi povedano, da je bila prevedba kronskih penzij v dinarske minimalna zahteva njih lastnih organizacij, ki jo je morala Osr. Zveza sprejeti za svojo in kot takšno podčrtavati v vsaki vlogi na Glavni Savez, napram vladi in v resolucijah vseh shodov ter sestankov, kar smo jih doživeli do zadnjega časa. Minimalna zahteva radi tega, ker je takšna prevedba možna že na podlagi sklepa ministrskega sveta in rešenja finančnega odbora potom uredbe ter bi stala, dokler se narodni skupščini ne pred-lože izpreminjevalni predlogi k zakonu o civilnih državnih ■nameščencih e dne 31. julija 1923, izven okvira le-gislative, ki ima pri nas glede uzakonjenja prav vsakega zakonskega osnutka tako velike težkoče. (Dalije prih.)
Razne vesti.
Koliko stane naša skupščina? Gospodi poslanci si dovoljujejo sami odškodnino za svoj odgovoren itn najvažnejši posel v državi »posiavodajo*. Določili so 400 Din za vsak dan. Izplačilo ni odvisno, je-li skupščina zbrana in dela ali ne. Tudi ni odvisno od navzočnosti poslancev v Beogradu itn od udeležbe in sodelovan ja na. sejah. Vsak dan stane toraj 126.000 Din, celo leto pa 45,990.000 Din. En sam poslanec dobi na mesec 12.000 Din, na leto pa 145.000 Din. — Nič bi ne imeli proti! temu, če bi se sorazmerno v procvit države tudi delalo in ne pozabljalo tudi na uboge upokojence.
»Slovenec* št. 54 z dne 6. marca
1926.	»Tle se špeglaj!« Neki mariborski profesor je 10101 v vseučilliški knjižnici na Dunaju shranjene svoje dokumente. 2. t. m. je v priporočenem pismu poslal na Dunaj knjižnici listek s prošnjo, da se mu zrelostno spričevalo pošlje v Maribor. 4. t. m. je zahtevani dokument imel že v rokah. Ne maramo hvaliti tuje uprave, vendar pa naši lah-ko služi za zgled.
OBVESTILO.
Upravičeni dediči po umrli ih društvenih članih I. splošnega društva ju-goslavenskih upokojencev v Ljubljani, kateri se izkažejo, da je bil tudi prispevek za prostovoljni podporni sklad do konca leta 1925. plačan, naj se obrnejo v svrho izplačila podpore na skladnega upravitelja v Ljubljano, Celovška cesta 50. — Bole.
Odgovorna: za izdajatelja in
♦
■ Telefon štev. 16.
Ustanovljena 1. 18SO. Poštni ček 10.533.
♦
■
j Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge In obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnlčnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem
premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodtSča denar nedoletnlh, župnijski uradi cerkveni In občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Posojilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
■
m
■
- ■
;
m	m		MM \fii	insin
Ul	ulil	MfflmlHIi 1 IhlMl'		
Telefon 67.
CELJE, Razlagova ulica. 7.
Ustanovljena 1906.
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture Za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško
Konkurenčne cene!
Lastni kamnolomi.
Telefon 67.
Illlllllllllllll
stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahte- vajte načrte in proračune.----------
Ugodni plačilni pogojil
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Ustanovljeno leta. 1810.
Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan*
uredništvo FRAN LOOAR, za Zvezno tiskarno MILAN ČET1NA, oba v Celju