Davek in davčna osnova 2 odločbo zvezne ]>jkem dohodiku &mo našlii tefonično metodo iiraouuavainja doAiodkov iz kme-lijstva na osnovi povprečttih pogojev za. proizvodajo vsakega ¦kmetijskega proizvajailca. Tako se v bistvu ©bdavčuje do-hodek, toda ne tisti realizirani, temveč povprečno normalni za neko zemljišče in podnebne pogoje na eni strani in gospo-iareke pogoje na dragi straiH. Samo dejstvo, da služi katasirski dohodek že štdrj leta ivot osnova za obdavčenje približno treh milijcnov davčnih zavezaneev, pa raznih osnovah lastnikov aJi uprarljavcev ?fmlje, pove, kako važno je, da je katastrski dohodek dobro pTavilno izračvman. Saino tako je mogoče zagotoviti, da ~:a vsak kmetijski proizvajalpc pravično odmerjene obvez- >?ti do skupnasti. Eden izmed prvih pogojev zato je, da je lsifikacija zemljižč dobro opravljena, to je, da je v okviru "kega katastrskega okraja zemljišče dobro razvrščeno po ^.ravnih in gospodarskih pogojih tistega področja. V tem pogledu niso bile pri nas izvedene "v^e s.premembe, vendaT ne na škodo individiMlnih kmetijskih proizvajalccr, tcmveč nasprotoo na škodo skiipnosti. Ker s prvim izračunanjem katastr&kega dohodka iii bilo mogoče zagotoviti izvedbe rseh tehiniopih del, da bi pri^H izraza vsi proizvodni pojoji, se je z odločbo zvezne ljud-ske skupš-čine katastrski dohodek nanovo izračunal. Z^iradi potrebe po čim hitrejšem izračunu katastrskega dohodka in spremembe davčnega sistema je bil v 1. 1953 in 1954 oprav-ljen izračun katastrskega dohodka samo za vzorne okraje in na temelj.u rezultatov, ki so jih dobili v vzornih okrajLfr, in predvojnega katastrskega oistega dohodka, je bil izračunan katastrski dohodek, ki je-shižil kot darčna osnova vse do letos. Pri tem je treba upoštevati, da je davčna komisija že hia 1928 prevcdla katastrski dohodek s kron in filirov na dinarje. Tako so bile vse napake in težnje starega katastr-skega čistega dohodka prenežene tndi na prej izračunaa ka-testrski dohodek. Novi katastrski dohodek je bil izračunan za rsako področje po strarnih proizvodtiih pogojih — a to pameni po kulturali in razredih. po povprečno realiziranih donosih v posameznih razredih, po cenah, ki se dosežejo na teh področjih vn po običajnih povprečnih proizvodnih stroških. Okrajne, repnbliške m zvezna komisija za Ujgotavljanje katastrskega dohodka so oprarile to veliko tehnično delo, državni sekretar za finance pa je predpisail s svojim odlokom nove lestTioe katestrskega dohodka. SpreTnemba v TazTnerju do starih lestvic Lzrira iz spremenjenih pogojev in metod iz-računa. Cene kme.tijskih pridielko-v so se precej povečale v |>rimerjavi s cemami, ko je bilo opravljeno prvo izračunavanje kate^trskega doliodka. Nadalje so cene v noTem izračunu rajoniraine in ?o vplivale na višino lestvic. Tudi v novem iz-računu so cene pri najvažnejšili pridelkih pod tržnimi ce-naani. Tako je bila cena pšcnice v izračnnu upoštevana z 25 (io 31 din, dčja^ttske cene pa 90 35 do 45 din za kg. Upošte-ranje dej.aTiskej?a plodoreda je pri izračunavanju dohokov oA njive t vsakem razredu povzročilo resne spremembe v razpomi Jestvic med prvim in o?mim razredoin, in fo ne samo pri njivskih knkurah. terriTeČ tudi pri drugiTi knlturah. Dr>-hodek od živimoreje ni razdeljen proporcionalno na vse kata-strske kulture knkor prej. iemveč samo na krmno osnovo in 1 njo izračtrnane indnstrijske rastlrne so bile upoštevane v izračunu kcvt dohodek od koruze. a suho vrtnarstvo kot do-hodek od krompirja. Niti -novi kaftastrs-ki dohodek ne. obsrsra (iohodkoT od domaoe obrti, pemtnvnars^va, razlike v doiiodku pri indiTftrijskni kuMnraii in suhem -vTtnarfstvii. dohodke od čehelarsiva in sviloprejkp ifd. Kolikor so tp dejavnosti v posa-meanih rajTneni moč-no stinralaeijo za inienzifi'kacijo proizvodnje. Skrarni reznltat izračntia novega katastrskega dohodka je, 1 so dohodki. oe ramemo JiiEroslaviio v celofi. od njiv. traT- kHtsi1 na pora^deliteT davčnih osnov med rajoni. s iem samitn med <;amiiTni proirvaialci. Sed«i izdehijeio novi izraoun v katestrskih uprarah in bo nporabijen pri odTnpri davkov v i^hodnje-m lp^u. T->rpr je -fo prvič. da jp lvi opravlien izračun 1 deraT)