Franc Krnjak1 Nezgodovinsko prilaščanje historiografije ali konverzija resnice o zasedbi Prekmurja Bliža se stota obletnica hrvalke zasedbe oi!roma »'!fthove osvoboditve« Prekmulja (avgust 1919).2 Po tendenciot!'i interpretaciji, oo/av lJeni na hrvalkem ~odovinskem portalu (Hrvat ski povijesni portatJ, je posebd zanimivo to, da je prispevek oo/avIJen brez navedenih virov, vendar sem ob p0t!'dfem raiJskovargu ugotovi~ da je avtor trpal gradivo (razen oo/ave !fjgosanih poftnih t!'amk in bankovcev) iZ spominske k'!ftge, izdane tik pred drugo svetovno vojno (1940), z naslovom Hrvati u borbama za osloboilenje sjevernih kro/eva Jugoslavije: Meilimulja, Prekomulja, Knrufke i Što/erske.' V krgigi so oo/avIJeni spomini, v glavnem na zavzeije Medmulja (br. Meilimulja). O Prekmulju je Zapis o vi/Jostavitvi jinanfne kontrole, JuriJicevem nesrefnem pohodu v Mursko Soboto, vpad jugoslovanske vo/ske iZ Radgone v Prekmulje in zavzeije lendavskega podro{ja Z medmursko in prekmursko posadko pod povelJstvom podpolkovnika Dragutina Perka. Po zasedbi Prekmulja so v vzhodnem, dolinskem podro{ju, s sedef!m v Lendavi, tako/ vi/Jostavili vo/alko in jinanfno oblast Hrvati. To pa ni bilo po godu tnkaj !fjvečim slovenskim Prekmurcem niti v skladu dobrega sosedstva. »Zgodilo« se je lJudstvo, ki je ostro protestiralo proti slovenski politiki, ki je dopustilo takIno tJ9arge Hrvatov. Nera:rJImlJivo jim je bilo prikimavarge Beogradu, po vsem sodecjim je bilo za Prekmulje malo mar. Ce hocemo ra:rJImeti ~odovino Medmulja in nasploh te vpralIJivo strokovne in nekritifne oo/ave na HPPju,je treba tistim bralcem, kijih zanim% takfne teme, kot tndi slovenskijavnosti, osvetliti drugo plat te ~odovinske (pol)resnice. Uvod Za boljše razumevanje zgodovine in v imenu resnice, kateri edino slu!fjm,' se je treba ozreti zaradi medsebojnega spoštovanja in ugodnega soži* dveh sosedskih, po veri (m tudi etniji) bratskih narodov, in se vrniti v preteklost, ki je prepletena z mnoginll podobninll ali enakimi komponentan1i življenja, od ljudskih šeg, navad, posebno pa jezika in še česa, to je na področje hrvaške poselitve severnih krajev - današnje Slavonije (Slovenij eh)' in Medmurja. V kratkih stavkih je treba predstaviti nekaj pomembnih dogodkov iz burne hrvaške zgodovine, skoraj tisoč let v preteklost.V madžarsko okupacijsko sfero je prišla tudi Slovenijeh (br. Slavonija) potem, ko je le-ta zavzela Spodnjo Panonijo in je bila tedaj nekakšno tamponobmočje med Madžari in Hrvati. Bila je to redko poseljena pokrajina med dvema velikima vodama Dravo in Savo, na vzhodu pa Donavo.' Madžari so v te okupirane kraje še bolj razširjevali katoliško vero oziroma jo utrjevali. V tem smislu so proti koncu 11. stole* (1094, kralj Ladislav) ustanovili zagrebško škofijo ali Sveto zagrebecko slovensko Cerkev, ki pa je imela pomembnej šo nalogo kot samo versko - konsolidirati madžarsko oblast med reko Dravo in Gozdom (br. Gvozdom). Kmalu nato je prišlo, prav pri Gozdu, do spopada (1097) med ogrskim kraljem Kolomanom in hrvaškim Svačicem. Koloman je potolkel Dalmatince, med ubitimi je bil tudi zadnji hrvaški kralj Peter Svačic. Po spopadu se je Koloman odpravil proti jadranski obali in se dal v Biogradu okronati za ogrsko-dalmatinskega kralja. Ustanovitev zagrebške škofije je bil eden prviJ1 razlogov, da sta Slovenij eh (br. Slavonija) in Medmurje (br. 1 Franc Kmjak, publicist, Ivanjkovci. 2 Prav za prav je bil s hrvaškimi četami zaseden lendavski, jugovzhodni del Prekmurja. 3 V nadaljevanju HPP. 4 Hrvati v borbi za osvoboditev sevemih krajev Jugoslavije: Medmurja, Prekmurja, Koroške in Stajerske. Zbral in uredil Petar Jelavič, Zagreb 1940; izdalo združenje vojnih prostovoljcev Medmurja, Prekmurja, Koroške in Stajerske v Zagrebu. 5 D. Sanda, Slovencem, str. 8. 6 To ime, kot tudi Slovenski orsag in Slovenska zemla, nam je ohranil Anton Vramec v Kroniki iz leta 1578, prebivalce te pokrajine - Vojvodine pa Slovinci - tudi Slovenci. 7 Srednjeveška Slovenijeh (hr. Slavonija) je obsegala celotno območje od Drave do Jadrana. Vir: Mladen Ančič, Zajednička država, Hrvatsko Madarski odnosi 1102 -1918, Po A. Siško, A. Vramec in Slovenci, str. 268. V nadaljevanju Vramec. 163 Medimurje) več stoletij pozneje postala Hrvaška.' Drugi razlog je bil poraz Hrvatov na Krbavskem polju leta 1493. Po tem letu in pozneje (zaradi turške okupacije področja niže Gozda) se je ostanek brvaškega plemstva priselil v Zagreb, tako da je že v 16. stole~u v Slovenij eh (br. Slavonija) le-to predstavljalo tako močan priselitveni temelj, ki se je že čez nekaj desedetij sprevrgel v hrvaško etnijo. Pri tem opravilu ji je bila v pomoč tedaj še -Sveta Cirkva Zagrebecka Slovenska' (Si}Jeta Cirkva Zagrebecska Szlovenzka), ki je s svojimi duhovniki opravila pomembno delo pri asimilaciji panonskih Slovencev, s tem pa tudi pohrvatenje Medmurja.' Vpliv zagrebške škofije v Prekm~u, kot tudi v vzhodnem predelu Prlekije, se je poznal še vse * do 19. stole*, v katerih najdemo hrvaški lingvonim in etnonim.1O Tre* razlog je bila habsburško-turška vojna 1678 in 1695. Takrat se je iz dalmatinskega zaledja odpravila velika skupina Bunjevcev, ki so poselili vzhodno Slovenijeh (br. Slavonijo), Bačko, Kvarner in Gorski Kotar; in kot četrti pomemben razlog je bila velika selitev Hrvatov po wniku Evgena Savoj skega (1697) 11 iz Bosne.Zato je tem bolj presenedjiva predstava in trditev hrvaške historiografije v predmetu - Zgodovina Medmurja. V kratkem nadaljevanju se bom ustavil pri Poviesti Meilimufja iz leta 1944, hrvaškega zgodovinarja dr. Rudolfa Horvata. Na strani 10 je Horvatov zapis o vojvodi Beliju: »Madžarsko-brvafki kralj Andrej JI,je imenoval svojega sina Belo za vojvodo, ki vlada Hrvafki od leta 1220 do 1226 in nosi naziv Vojvoda vse Slavonije. 12 Pod imenom Slavonija se je v 13. stoletju raiflmevalo enako, kot je kraljevsko ime »Dalmacija in Hrvafka«. Z o'(!1ako »Slavonija« operira edinole kraljeva pisarna, ki izdaja ukaze; medtem ko se noben madžarsko-hrvafki kralj ne imenuje »kralj Slavonije«. Toda f! v 13. stoletju je ime Slavonija zafelo dobivati zemljepisno o'(!1ako, kajti s tem imenom so Madžari o'(!1acevali najblitie hrvafke kraje - severno ali nekdanjoposavsko Hrvafko, ki se ujema Z obsegom zagrebške škofije . .. Kadar se v listini omenja »vsa S lavonija<<, potem se pod tem imenom raiflme vse tedanje ozemlje Hrvafke, nedvomno pa prav tako tudiMedmufje. <1' Pri tej trditvi zgodovinarja Horvata gre za popoln anahronizem. Še posebej, ko med drugimi nestnisli navaja nekakšno posavsko Hrvaško," ki kot takšna nikoli ni obstajala. Prav tako se pojavlja, v slovenskem in hrvaškem zgodovinopisju, ime Ljudevit Posavski. Posavski nikoli ni bil dokazan, bil pa je Ljudevit. Ljudevit" Posavski, tako dr. Šanda, ni bil hrvaškega rodu, kakor so ga hoteli v zanosu svojega patriotizma prikazati Hrvati, temveč kajkavsko - slovenskega (bezjaško-slovenskega, op. a.). Prebivalci tistega časa, od Kapele in Gozda, so bili slovenskega rodu ( ... ker posavski kajkavci so slovenskega rodu. Op. D. Šanda), kajti hrvaško-dalmatinska država ni nikoli s kakšno suvereniteto segala na panonsko-kajkavsko ozemlje.16 8 Dolnji (vzhodni) del Prekmurja je ob ustanovitvi zagrebAke Akofije (1094) postal tudi njen del z župnijami: Bogojina, TumiAče, Dobrovnik, Dolnja Lendava in pozneje Beltinci (1760). V letu 1777 so se dogajale velike cerkvenoupravne spremembe. Vse Prekmurje: Železna županija, iz zagrebške škofije tudi prekmurski distrikt, vzhodni del Prekmurja (ta je bil del bekAinskega arhidiakonata skupaj z Medmurjem), je odslej pripadlo sombatelski Akofiji. Njena ustanOViteljica je bila cesarica Marija Terezija. Vir: Klavdija Sedar, Poselitvena struktura dolnjega Prekmurja v 17. in 18. stoletju - po lv. Zelko, Zgodovina Prekmurja. 9 Glej Kronika Petra Dajnka župnije sv. Bolfenk na Kogu, 1915. Hrani ZAP. 10 B. Golec, Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. 11 Vramec, str. 307. 12 Pojmi Slovenci, Slovenski orsag itd. so v 16. in 17. stoletju zapisani tudi v latinskem, nemAkem, italijanskem in madžarskem jeziku. V latinščini se je slovenska dežela imenovala Sclavonia ali Slavonija, v nemškem Windischland, italijanskem Schiavonia in madžarskem Tothorszag. Pod pokrovom Škrinje privilegijev ali svoboščin je zapisano tudi Sloueniae. Vir: Šiško, A, Anton Vramec in SlovenCi, str. 506. V nadaljevanju Vramec. 13 "Kad je Andrija bio kralj ugarsko-hrvatski (Andrija 1/), imenuje vojvodom hrvatskim svoga sina Belu (potonjega kralja ugarsko-hrvatskoga). Bela vlada u Hrvatskoj od god. 1220. do god. 1226., a nosi naslov: -vojvoda čitave Slavonije~ pod imenom -Slavonija- razumievalo se u 13. stolje6u isto, što u kraIjevskom naslovu kazuju imena: -DalmaCija i Hrvatska~ Oznakom -Slavonija- služi se jedino kraljevska kancelarija , koja izdaje povelje; dačim nijedan od kraljeva ugarsko-hrvatskih ne nosi naslov "kralj Slavonije-... Kada se ipak u listini veli -čitava Slavonija~ onda se pod ovim imenom razumievaju sve tadašnje zemlje Hrvatske. Pošto dakle vojvoda Bela kroji sud i nad met1imurskom vlastelom, nema dvojbe o tomu, da je Medimurje god. 1225. i 1226. spadalo pod obseg -Slavonije~ tj. tadašnje sjeveme Hrvatske~R. Horvat, Paviest Medimurja, str. 10 14. Avt. poudarek. 15 Pridevniku Posavski je podlegel tudi Šanda. 16 D. Šanda, Slovencem, str. 159. 164 Za dokaz o W1edi navajam slovenski prevod hrvaškega glasila Dom iz leta 1903, z naslovom Ust hrvatskomu se!Jaku za ra:rgovor i nauk, avtorja Antuna Radiča, utemeljitelja hrvaške etnologije in brata, leta 1928 v Beogradu ubitega poslanca S*pana Radiča. V glasilu Dom Antun Radič zanika vse dotedanje trditve o poselitvi Medmurja s Hrvati okoli leta 600. Tako je zapisal: » V starih časih in fe pred 300 do 400 leti ni okrog Zagreba, lVif!vea, Pof!ge itd., lo je sploh na Hrvafkem Z druge strani gore Velebit od morja, v vsej tej deželi ni bilo niti enega Hrvata; Hrvati so bili na drugi strani Velebita, bli?!e morju; a v okolici Zagreba itd. ter na zahod vse čez Ljubljano in dalje naprej ob Savi - vse to so bili Slovinci ali Slovenci. Danes pa so to Hrvati! Kje pa so Slovinci? S o mar Slovinci propadli? - Sodite, so mar propadli: Ko sta hrvafka vlada in država na drugi strani Velebita pri morju propadli, so se hrvafki bani preselili med Slovinee, v Zagreb, vendar so se vseeno imenovali hrvafki bani in njihova vlada se je imenovala hrvafka. In tako so imeli Slovinci hrvafkega bana, vendar jim ta ni bil tuj, saj so tudi Slovincigovorili podobno, ali povsem enako kot tudi Hrvati. Toda ko so imeli hrvafkega bana in hrvafko vlado, so !Jutlie počasi začeli govoriti, da je to hrvafki narod. In tako so se Slovenci po malem ra:rglasili za Hrvate.« 17 Da, prav ugotavlja Ant. Radič, ko zapiše o propadu hrvaške države, da se je med Slovence priselilo hrvaško plemstvo in tako počasi spreminjalo nacionalno sliko, posledično pa tudi asimiliralo tamkajšnje bezjaške Slovence. Skratka, glede Medmurja in njegove pripadnosti Hrvaški že v srednjem veku ni nobenih oprijemljivih dejstev - bilo je le zgodovinski SelavllS Insula ali Slovenski otok, poseljen s panonskimi Slovenci. Hrvaška osvoboditev Prekmurja 1919.leta.18 Razpad avstro-ogrske armade se je začel jasno kazati v septembru 1918, ko so po frontnih položajih začeli krožiti protivojni časopisi in različni letaki, ki so pozivali že tako izmozgano in naveličano vojaštvo, naj se neba bojevati in naj se vrne domov. Kmalu za tem so se peš in z vlaki začele valiti z zahoda proti vzhodu trume madžarskega (tudi medmurskega, kajti Medmurje je bilo pod direktno madžarsko oblastjo) demora1iziranega in lačnega vojaštva, oboroženega ter razjarjenega, ki se je pogosto zapodilo iz stoječega ali počasi vozečega vlaka po bližnjih njivah, iskalo še tu in tam nepobrano repo ter ropalo okoliško prebivalstvo. Veliko jih je bilo pijanih, ki so kar z drvečega vlaka streljali vsevprek. Na ormoški železniški postaji se je navadno vsaka kompozicija ustavila in nato kmalu za tem izsilila, s streljanjem in z grožnjami, odhod proti Središču in Čakovcu." V tem smislu je narodna vlada v Ljubljani konec prvega tedna v novembru izdala strog razglas, naj se tam, kjer je treba ustanovijo priročne kuhinje za vojaške begunce, da bi se tako ublažila kaotična situacija. Strogo je bilo zaukazano, da prebivalstvo ob teh cestnih in železniški koridorjih ne sme z vojaštvom barantati ali si kako drugače prisvajati vojaškega materiala, opreme ali konjev, saj je to last novo nastajajoče države. Prebivalstvo se mora primerno vesti, saj bi lahko prišlo do nasilja, ker je bilo le-to oboroženo. Tako je bila vzdolž železniške proge iz Pragerskega proti Medmurju (Madžarski) organizirana osnovna prehrana za vračajoče, v tem primeru za madžarsko vojaštvo, med katerim pa je bilo tudi mnogo medmurskih fantov in mož.'" Kmalu po razsulu Centralnih sil, v oktobru 1918. leta, je prišlo v naši bližnji sosednji (po)krajini Prekmurju in 17 Zgoraj citirani zgodovinar R. Horvat je v svoji knjigi Povijest Hrvatske zapisal §e nekaj drugega, da je hrva§ki narod samo v južnih krajih nosil ime Hrvati, severno od Kolpe in Save se je uporabljalo ime Slovinci. To ime se je začelo izgubljati potem, ko so številni plemiči, velikaši in kmetje pobegnili pred Turki v severno Hrvaško in tam našli svojo domačo deželo, kamor so prenesli svoje hrvaško ime. Vir: Vramec, str. 460-461. V tem zapisu se je hrvaški zgodovinar povsem približal Radičevim t rditvam, le severna Hrvaška ni verodostOjna z zgodovinskega stališča in je -moteča-, kajti ta je nastala §ele ob koncu 17. stoletja na področju nekdanje Sclavoniae superior (Zgornje Slovenijeh - hr. Slavonije). 18 Hrvatske oslobadanje Prekomurja 1919. godine. 19 R. Jurčec, Skozi luči in sence, str. 104. 20 lv. Najžer, Trg Sredi§če, str. 20-24. 165 Medmurju do velike negotovosti. Večinsko slovenski živelj21 je bil tod prepuščen na milost in nemilost madžarske strahovlade. Seveda status (tako Hrvatski povjesni portal) teh dveh pokrajin ni bil določen, saj so si ga prilaščali Madžari, kajti ti dve' enklavi' nekako nista bili v slovenski, kot tudi ne SHS konstitutivni sferi, bili pa sta v hrvaški! Seveda je takšno vedenje razburjalo prebivalce obeh pokrajin, še posebej Prekmurce in njihove narodne voditelje. Stanje v sosednjem Medmurju ni bilo nič boljše, bilo je porazno, s to razliko, da prebivalci niso bili prepuščeni sami sebi. Sosednji Varaždin (tamkajšnji odbor Narodnega sveta) je bil močno nabit z narodnjaškimi čustvi in je s pomočjo medmurskega rodoljuba Ivana Novaka organizital mnoštvo prostovoljcev za vdor v Medmurje, za katerega je dobil namig od regenta Aleksandra (takrat je že bil dogovor med Srbijo in Madžarsko odemarkacijski črti na reki Dravi), naj si pridobijo tiho privoljenje vlade." Pritisk medmurskega prebivalstva na lokalne voditelje zaradi zločinov Tkalca23 in njegovih pomagačev madžarskih mornarjev, še posebno na dr. Novaka, je bil tisti odločilni trenutek. Po Prekmurju in Medmurju so se začeli siloviti napadi protimadžarske akcije. Prebivalstvo je dan po vseh svetih (2. 11. 1918) začelo ropati in razbijati trgovine, strahovati židovsko prebivalstvo, ki je bilo nosilec oskrbe prebivalstva. V tej situaciji je svojo vlogo odigral tako imenovani zeleni kader," ki je bil sestavljen iz vojaških dezerterjev, pomešanim s civilnim prebivalstvom, tako da je nastal pravi kaos. Dezerterstvo večine hrvaškega vojaštva se je začelo že v letu 1917 in se je množično nadaljevalo vse bolj proti koncu padca avstro- ogrske monarhije. Največ teh ubežnikov je bilo v Podravini, Slavoniji in okrog Varaždina, seveda so bili prisotni tudi v Medmurju in obmejnih krajih vzhodne Prlekije, tudi v Središču." Takrat še močna madžarska oblast ni držala križem rok. Začela je z grobitni represalijami na tej in oni strani Mure. Tako je v Medmurju, ne toliko v Prekmurju, prišlo do zverinskosti z množičnitni poboji, s streljanjem in z obešanjem." Pri tem je imel glavno vlogo, Ijuli madžaron Vilmoš Tkalec, kateremu so pri tej raboti pomagali vpoklicani madžarski mornarji. Prekmurje in tudi Medmurje pa je še naprej ostalo v nemilosti nove oblasti Kraljevine SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov) in zmagovaloe koalicije. Obe pokrajini sta bili daleč od Boga in srca obeh matičnih narodov, zdaj Kraljevine Srbije, in tako posledično vlade v Zagrebu (ta je bila bolj naklonjena Medmurcem) in Ljubljani. Nova oblast, slovenska, se je zanašala na mirovno konferenco. Ljubljanska vlada ni bila pripravljena na svojo roko zasesti Prekmurja, kajti držala se je dogovora med obema vojskujočima se stranema, ker je bila določena demarkacijska črta. Kot je znano, je razmejitvena linija potekala po glavni strugi Mure, od izliva reke v Dravo, navzgor do slovenske Radgone. Pravzaprav je bila demarkacijska črta določena že prej (de1, ki najbolj zadeva Slovence in Medmurce) po reki Dravi." Namreč v Beogradu, ko je prišel tja madžarski premier Mihael Karolyi prosit za premirje in določitev razmejitvene črte, je srbska vlada sama, brez vednosti slovenskih zastopnikov v SHS-u, 21 Glej zapis župnika Ivana Zadravca v Kroniki L:upnije sv. Bolfenka na Kogu, str. 276-278, iz leta 1915, ki govori o vzrokih pohrvatenja Medmurja. 22 I. Jerič, Moji Spomini, str. 72. 23 VilmoATkalec, rojen v TurniAču (1894-1950), madžaron, učitelj in politik. 24 Zaradi nevzdržnih razmer na fronti - izčrpanost, pomanjkanje, brutalnost poveljujočega kadra itd., se je mnoAtvo vojaAtva, posebno iz -slovanskih- delov monarhije odločilo za dezerterstvo in se doma skrivalo po širnih gozdovih. Od tod ime zeleni kader. 25 lv. Najžer, Trga SrediAče, rokopisna zbirka, str. 24. Roparski napadi so se odvijali po okoliAkih vaseh, kjer je bila kakAna trgovina, npr. pri Miklavžu Golenkova trgovina in pa srediAki paromlin, lastnika Jakoba Zadravca. Nevarnost je prelila tudi Ormožu, vendar s hrvaške strani; so se pa v mestu pojavili okoliški fantje, znani pretepači, še v vojaških uniformah, pomešani s civilnim prebivalstvom in se fizično lotili trgovin in skladišč, vse do takrat, dokler ni intervenirala slovenska narodna straža. R. Jurčec, Skozi luči in sence, str. 108. 26 Samo v Medmu~u je bilo umorjenih 280 prebivalcev. 27 lv. Jerič, Moji spomini, str. 53-54. R. Horvat piše (Poviest Me"imu~a, str. 282-283), da je dr. Novak prosil srbskega polkovnika M. Pribičeviča, naj srnske čete zasedejo Medmurje. Ta mu je odgovoril, da to ni možno, ker je že 10. novembra vojvoda Mišič izjavil podpolkovniku Perku, da je srnsko vojaško poveljstvo sklenilo z Madžari premirje in določilo demarkacijsko črto po reki Dravi, od avstrijske meje do Bama. To črto je srbska vojska tudi ves čas spoiitovala. To je bil glavni razlog, da ni bilo Prekmu~e zasedeno s slovenskimi četami. 166 sporazwnno določila začasno mejo, ki pa bi lahko imela za Slovence še usodnej še posledice." Po tem sporazumu bi morale pripasti Avstriji vse Slovenske gorice, Kobansko itd., skratka, levi breg toka reke Drave." Le srečnemu naključju se moramo zahvaliti, da ni bilo ob določitvi linije zraven Avstrijcev, ki bi kaj hitro pograbili za njib ugodno ponudbo. Prav zatadi te okoliščine sta Prekmurje in Medmurje (v tistem trenutku) pripadli Madžatski. Po tem, kako so se dogodki razvijali, se je zgodilo to, kat s Prekmurjem ni bilo mogoče. Hrvaško-slovenski prostovoljci so dan pred božičem (24. 12. 1918) prestopili dematkacijsko črto na reki Dravi (napad se je odvijal s treh strani; z južne: Hrženica, varaždinske in zahodne: ormoško-središke) in izvedli zasedbo Medmurja. 30 Zopet je bila sreča na njibovi strani, kajti če bi bila pogodba o premirju med SHS (s srbskim vrhovnih poveljstvom v Beogradu) in z Madžatsko priznana pred 24. decembrom 1918, bi se morali Hrvati iz Medmurja umakniti." Madžati so brez kakšnih večjib protestov in pritožb zapustili Medmurje, saj so se zavedali pokola medmurskega prebivalstva; le to jib je zanimalo, če so pri zavzetju Medmurja sodelovale srbske vojaške enote. Se ve, zakaj! Zdtužene hrvaško-slovenske enote so brez enega samega strela zasedle to pokrajino. Kljub vsemu je bil to velik davek Medmurcev, kajti med umorjenimi je bilo mnogo nedolžnih civilistov, prav zatadi tega sta zavladala med Madžati strah in panika. Po mnenju poznavalcevtakratoib razmer je bil prav to vzrok za madžatski molk in pristanek na dematkacijsko črto na reki Muri, ki so jo zahtevali Hrvati pod vodstvom podpolkovnika Perka. Mogoče pa je prav, da nas drugi spomnijo ... » .. • Mnogim navadnim državljanom obeh držav ni 'l!'ano '{l,odovinsko dejstvo, da so sosednje Prekmurje, katerega teritorij je danes v R Sloveniji, pravzaprav vojaško osvobodili pripadniki Medmurskega prostovoljnega bataljona iZ sestava hrvaške vojske . .. « r) ... Mislim da mnogima od vas, sasvim obilnim grai!anima obi/u država nije pO'l!'ata poviiesna činjenica, kako su oblif!zji susjedni kraj po imenom Prekomurje, a koji danas teritorialno pripada &publici Sloveniji, ustvari vojno oslobodili pripadnici Mei1imurskog dobrovaljackog bataljuna iZ sastava hrvatske vojske . .. <1. » ... Z zavze!jem Prekmurja, avgusta 1919. leta, seje povecala hrvaška mda vse od Murske Sobote do Dolnje Lendave, kot vzhodne mde. Zavzemala je ohmdne kraje Dobrovnik, Kobilje in Genterovce. V vseh vefjih krajih so se nastanile enote hrvatske vojske. V Murski Soboti in Lendavi sta bila takoj vtrJostavljena civilna oblast in sodstvo . .. Vojaške oblasti hrvaške vojske so opravljale mdno kontrolo in varnostne naloge po celotnem Prekmurju. Sedež vojaške uprave za celoten osvobojeni prekmurski tentorijje bil v Lendavi, njegovpoveljnjoči castnikje bil podpolkovnik Dragutin Perko . .. « rJ ... Zau'(jmanjem Prekomurja u kolovo,sloba(lanje-prekomu~a-19191lodine/[november 2016]. V nadaljevanju HPP. 33 To problematiko je dokaj dobro obdelala Aleksandra Berberih - Slana v štUdiji (doktorska disertacija, 2003), z naslovom, S lovensko-hrva§ki stiki po prvi svetovni vojni 1918-1921, na strani 144-146. Del teksta poudaril avtor. 34 Navedbe ob koncu prispevka kažejo na tri zelo pokroviteljske pi§čeYe poučitva iz katerih veje užaljenost in me§anje preteklosti s sedanjost jo. Da so si Prekmurci končno oddahnili od večstoletne nadvlade Madžarov, ki so izvajali nad njim etnocid; dušebrižniška skrb in upanje, da so našli svoj duševni mir v okvirju slovenske države, ki je takrat ni bilo, in združene Evrope (Slovenija je bila,ob objavi Prabegovega prispevka na HPP že članica EU, zato sem upravičeno zapisal o užaljenosti). Nato pa, naj nikoli pozabijo, da so jim njihovo največjo pridobitev, to je svobodo, priborili medmurski prostovoljci (me(limurski dragovoljci) in pripadniki osvobodilne hrvaške armade. 35 V. Kapun, Medimu~e 1918, str.293. 168 močnejših, pripravljenih in bolj izurjenih madžarskih silah". Šele tre~i poskus, 24. decembra 1918, je bil vojaško, strateško organiziran, da je prišlo do zasedbe Medmurja, z močnimi in dobro organiziranimi hrvaško-slovenskimi silami prostovoljcev. Priključitev Medmurja Hrvaški je bila, kljub demarkacijski črti na reki Dravi, brez posebnega ugovora Madžarov, to pa zaradi strahu pred madžarskimi grozodejstvi, da ti pokoli ne bi prišli v ušesa mednarodne javnosti. Prekmurje se je ob tem počutilo zapostavljeno in osamljeno, prebivalstvo pa priklenjeno na ogrsko verigo. V zakulisju so se sicer odvijale skrivne priprave na osvoboditev pokrajine, tako vojaško kot politično. Organiziran je bil oborožen odpor, ki ga je na svojo roko vodil Jožef Godina s pomočjo hrvaških prostovoljcev (Jurišic in osvoboditev Dolnje Bistrice - tako na portalu Szlovenszka krajina)." Pozneje je tudi general Maister odsvetoval kakšne vojaške akcije, to pa zato, ker so tekla uspešna pogajanja na mirovni konferenci v Parizu." Na kratko še o poskusu zasedbe Prekmurja pod hrvaškim stotuikom Erminijem Jurišicem. Ta je 26. decembra 1918 s šestnajstimi možmi pri Murskem Središču samovoljno prekoračil reko Muro in se napotil v Lendavo ter jo zasedeL Dva dni pozneje je zasedel še Mursko Soboto." Vest o zasedbi je kmalu dosegla Radgono, kjer imel general Maister zborovanje. V Jurišicevi skupini je bil tudi stotuik Metod Rakuša, po katerega je poslal general Maister po navodilih o formiranju prostovoljcev za zasedbo Prekmurja. Tedaj se je zgodilo tisto, na kar ni nihče računal, saj je Jurišic, 'pijan' od zmage v Medmurju, opustil čuječnost, obenem pa se ga je polotila kratkotrajna lahkomiselnost.40 Po dobrem tednu od zavzeqa Murske Sobote, v noči od 2. na 3. januar 1919, je dobro organizirana madžarska vojska obkolila in zasedla Soboto, Jurišicev odred razbila, pet borcev ubila in ranila, med njimi tudi Jurišica. V ujetništvu sta pristala tudi stotuika Jurišic in Rakuša." Tako se je tragično končal prvi resen poskus zasedbe Prekmurja. General Maister je zato do nadaljnjega odložil vse aktivnosti v tej smeri. V tem trenutku pa so nastale povsem drugačne razmere z določitvijo nove demarkacijske črte na reki Muri do Radgone, ki so jo zahtevali in tudi dosegli, Hrvati. Mlačnost slovenske vlade pri razrešitvi prekmurskega vprašanja je bila v tem, da je sama z večino Slovencev neomajno verjela in zaupala mirovni konferenci. S hitrim vojaškim posegom takoj po zavze~u Medmurja z enotami generala Maistra in prekmursko-hrvaškimi prostovoljci bi imeli jugoslovanski pogajalci olajšano delo. Tako pa so morali vlagati ogromne napore. Jugoslovanom naklonjeni tuji eksperti so se strinjali, da bi bila odločitev o pripadnosti Prekmurja mnogo lažja in hitrejša, če bi bila pokrajina že zasedena z jugoslovanskimi enotami. Tudi sicer je bil slovenski narod med štiriletnim vojnim obdobjem politično zelo pasiven in je bore malo naredil za svojo narodovo osvobajanje in samostojnost. Nič se ni zgledoval po sorodnih narodih, Slovakih, Poljakih in Čehib, ki so si že med vojno pridobivali na svojo stran vplivne zaščituike in prijatelje. Ti so bili kmalu po razsulu monarhije njihovi zvesti zagovorniki. Pri Slovencih pa, kot vedno, tudi v novejši zgodovini, so bili pod vprašajem sloga, politična nepripravljenost in zedinjenje pri oblikovanju 36 V. Valjak, VI. Deduš. St. Sertič, Ulaga grada Varaždina i odbora Narodnog Vijeea i omladine u Varaždinu g. 1918. kod akcije za oslobodenje Medumurja, str. 70. 37 Jerič piše v Spominih, da je srečal pri Jula marofu kapetana Jurišiča z vojaki, ki so šli zavzet M. Soboto. Povedali so mu tudi, da je Lendava že osvobojena, a o osvobojeni Dolnji Bistrici ni omembe, razen da je vojaštvo potovalo proti Crensovcem, to pa je smer (cesta) severno od vasi. Vir: I. Jerič, Moji spomini, str. 55, in hllps:lIszlovenszkakrajina.wordpress.com2011/02l1 O/jozef- godina. Več tudi v knjigi D. Potočnika, Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, str. 123-133. 38 Ta so se začela 18. januarja 1919. Največ zaslug za uspeh oz. dodelitev Prekmurja k matici Sloveniji ima Matija Slavič (1877-1958), profesor teologije, poznejši rektor UL in papežev hišni prelat. 39 Ker sta bila pozneje v Murski Soboti med ujetimi Jurišičevimi pripadniki tudi Jožef Godina in stotnik Metod Rakuša, lahko sklepamo, da sta akcijo osvoboditve Lendave in Murske Sobote (Prekmurja) predlagala prav onadva. 40 lv. Jerič, Moji spomini, str. 55-56. 41 Hrvaška stran, pod vodstvo pp. D. Perka, ki je v M. Središču ponovno z Madžari določila razmejitveno črto po reki Muri, bi lahko suvereno zahtevala vrnitev ujetnikov soboške avanture izpred deset dni, pa tega ni storila. Tako sta Jurišič in Rakuša s še mnogo vojaki ostala v ujetništvu, kjer jima je grozila smrtna kazen. Z Maistrovim ukazom lv. Jeriču in Mih. Kiiharju, da naj organizirata akcijo reševanja, sta uspela vse ujetnike rešiti iz zapora v Szombathely ju in jih pripeljati domov. Oranjenem kapetanu Jurišiču ni poročil. Prav tam, str. 54-57. 169 slovenskega narodnega programa. Prav to je bil vzrok slabe povojne vloge na vojaškem, političnem in diplomatskem področju." Ta hotenja so se uresničila šele več kot 70 let pozneje. To je kratek pregled skoraj dva meseca trajajočili burnih dogodkov od razpada vojske avstro-ogrske monarhije do neslavne, ne politično in ne vojaško podprte Jurišiceve zasedbe Prekmurja. Kljub prizadevanjem oblasti, da bo pravična razmejitev določena v Parizu, je bil v Ljutomeru ustanovljen (marec 1919) Narodni svet za Prekmurje, ki naj bi zbiral prekmurske prostovoljce. Prekmurski in prleški domoljubi niso verjeli politiki o pravično dodeljeni meji oz. želji večine prekmurskega prebivalstva za priključitev SHS-u (Jugoslaviji). Vse aktivnosti Narodnega sveta za Prekmurje so bile zaman, kajti do njega sta bili civilna kot tudi vojaška oblast nepopustljivi - prenehajte z akcijami, na jugoslovansko pomoč ne računajte." Prekmurje je postalo poligon madžarske politike, ki so ji začela rasti krila, kot tudi politike velesil. Kot >>okrasek« problemom, negotovosti in prestrašenemu prebivalstvu se je zgodil v Prekmurju še boljševizem. V tem času sovjetskega obdobja, ki je trajalo od 21. marca pa vse do 1. avgusta, je zaradi strahu zapustilo svoje domove ogromno Prekmurcev. Usoda Prekmurja je tako ostala v rokah Pariške mirovne konference in jugoslovanskega eksperta za Prekmurje dr. Matije Slaviča. Končno je napočil veseli trenutek, ko je po nekajmesečnih zasedanjih Vrhovni svet sprejel predlog Teritorialne komisije za mejo: ta naj poteka ob razvodnici med Rabo in Muro, s tem je bilo Prekmurje priključeno k SHS-u (Jugoslaviji)." Vlada Ktaljevine SHS je 1. avgusta 1919 zaprosila Vrhovni svet, da vojaško zasede Prekmurje. V se prepreke so bile torej podrte. Do 12. avgusta 1919 so se v okolici Radgone koncentrira1e močne jugoslovanske enote (Dravsko-prekmurski odred) pod poveljstvom podpolkovnika Vladimi1'ja Uzorinca. Tega dne so enote (2. bataljon 37. pešpolka, 1. bataljon 45. pešpolka, 1. bataljon 36. pešpolka, 3. gorske baterije in 2. eskadrona konjenice) vstopile na prekmurski teritorij in v dveh dneh (12. in 13. avgust) zasedle celotno Prekmurje. Južni teritorij Prekmurja (popolnjen s hrvaškimi prostovoljci, z vsemi medmurskimi posadkami, saj je prišlo februarja 1919 do reorganizacije enot)" je bil pod vojaškim nadzorom odreda Savske divizije .... Že ta podatek kaže na to, da je avtor prispevka na HPP-ju zlorabil njegov naslov. Ob zasedbi Prekmurja z jugoslovanskimi četami (med katerimi so bili gotovo hrvaško- medmurski prostovoljci, prav tako kot so bili slovenski prostovoljci deležni osvobajanja Medmurja) se je brez borbe predala madžarska bela garda z ogromnim številom lahke in težke oborožitve. V naslednjem tednu dni so enote zasedle mejo proti Avstriji in Madžarski ter tako zagotovile varnost ljudi in premoženja, obenem pa so vzpostavile po pokrajini oblastne organe. Po okupaciji Prekmurja z jugoslovanskimi četami je izbruhnila tako imenovana "Prekomurska afera. (