GLASILO KOLEKTIV* NAŠIH DVAJSET LET Za nami je dvajset skupnih let, dvajset Ingradovih let. Čas nenehne rasti in ponosa, tudi premagovanja najrazličnejših težav, problemov. Kdo jih ni imel? Toda, reševali smo jih z zavestjo, da hočemo naprej. In šli smo naprej. Neprestano smo rasli, se krepili, razvijali in osvajali nove tehnologije, večali obseg dela in krepili naše notranje medsebojne odnose. Obletnica je naša zmaga. Obletnica pa je tudi naša obveznost, da bomo po zastavljeni poti hodili naprej. Po poti, ki smo si jo sami začrtali, ki smo jo sprejeli vsi skupaj. Delavski svet GIP »Ingrad« h Celje je na zadnjem zase- p danju sprejel sklep o ime- J novanju Franca Leskoška- p Luko, narodnega heroja in 1? člana federacije, za prve- cj ga častnega člana delovne p organizacije »Ingrad«. Franc Leskošek-Luka, nosilec številnih funkcij, je ;i bil pred dvajsetimi leti so-organizator ustanovitve de- c] delovne organizacije GIP p »Ingrad« Celje ob združi- p tvi petih celjskih gradbe- cj nih podjetij. Ob častnem članstvu mu p bomo podelili posebno 11- cj stino, v znak priznanja in p zahvale pa še plaketo GIP P »Ingrad«. S Tudi v tem posnetku Celja simbolika našega dela: stanovanja in nove soseske ter mostovi, ki povezujejo... S H K e e K C cj c c e ti E E Cj ti cj K K ti S Cj E K cj cj cj c cj cj e c E K S E K ti ti Končno je pred nami slavnostna številka glasila Ingrad. S to številko smo želeli nekoliko obširneje obuditi spomine in s podatki ilustrirati, kakšni smo bili, kako smo rasli, kakšni smo danes in v katero smer se želimo razvijati. Predstavljamo tudi nekaj zaslužnih delavcev za razvoj delovne organizacije z zavestjo in opravičilom, da marsikateri ni predstavljen, čeprav bi moral biti, vendar so zaradi omejenega obsega glasila morale temeljne organizacije skrčiti to število na minimum. FRANJO CEVNIK, pomočnik glavnega direktorja in odgovorni urednik Glasila Tudi naše glasilo praznuje skupaj z delovno organizacijo dvajsetletnico. Vseh dvajset let izhaja, obvešča, seznanja, daje spodbude in kritizira. Glasilo je opravilo svojo pomembno vlogo obveščevalca in je še vedno osrednje sredstvo obveščanja v delovni organizaciji. Če bi jih skupaj vezali bi nastala zajetna knjiga, v kateri je pisana Ingradova zgodovina, zgodovina nas Ingradovcev. Zato ima svoj kamenček v mozaiku uspehov Ingrada skozi dvajset let tudi naše Glasilo. § S PROGRAM PROSLAVE 14. SEPTEMBRA 1979 OB 9.30 URI V HALI GOLOVEC INTERNACIONALA Komorni moški zbor Celje OTVORITEV IN POZDRAV Franc Vrbnjak, predsednik Delavskega sveta GIP Ingrad SLAVNOSTNI GOVOR Vinko Hafner, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije INGRADOVIH 20 LET Film o delovni organizaciji Ingrad PODELITEV PRIZNANJ RECITAL »RDEČI CVET« Grupa Poetica, skupina dratnskih igralcev iz SLG Celje — Anica Kumrova, Bogomir Veras, Borut Alujevič, Miro Podjed, Pavle Jeršin NARODNE IN BORBENE PESMI Komorni moški zbor Celje Po proslavi bo tovariško srečanje Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor: Franjo Čevnik — odgovorni urednik, Mojca Jagrič — urednik, Vili Šuster — tehnični urednik, Ervin Drgajner, Dušan Lajovic, Jože Mešl. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Naša skupna pot se je pričela prvega januarja 1959. leta. Skupna, Ingradova pot, kajti njene korenine segajo nekaj ilet nazaj, v prvo obdobje po vojni, ko so začeli samostojno dellati nekatera manjši gradbeni in obrtni kolektivi v Celju. Pomembno za nastanek Ingrada je bilo posvetovanje v septembru 1958 leta na takratnem Okrajnem ljudskem odboru. Udeležili so se ga vsi najvidnejši tedanji zastopniki Okrajnega in Občinskega ljudskega odbora, okrajnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Sodelovali so tudi zastopniki zvezne Gradbene zbornice in drugi- Osnovna ugotovitev tega razgovora, še prej pa dela posebne študijske komisije, je bila, da sta gradbeništvo in gradbena obrt v Celju in celjskem območju razdrobljena, slabo opremljena, organizacija na obrtni ravni in podobno. Študija je opozorila na nujnost reorganizacije na podlagi integracije vseh petih do tedaj samostojnih delovnih organizacij, in to Betona, Graditelja, Stavbenika, Savinjgrada ter Cementnim Šlo je torej za štiri gradbene kolektive ter za obrtno delovno organizacijo Cementnim Sklep o integraciji pa je seveda obvezoval, da naj postane novo podjetje nosilec razvoja in organizator gradbeništva na celjskem območju, da naj zaradi boljše organizacije dela tudi bolje in racionalneje posluje, da naj preide na industrijski sistem dela, zato tudi izpopolni in okrepi mehanizacijo in tehnologijo. Pomembna je bila že tedaj zahteva po specializaciji, po ureditvi boljših delovnih pogojev za delavce, po ustanovitvi lastnega izobraževalnega centra in še kaj. Argumenti za integracijo petih delovnih organizacij so bili na dlani. Soglasna je bila torej odločitev, da se v vseh teh kolektivih prične postopek za združi- tev. Imenovana je bila tudi skupna komisija, ki je usklajevala celotno delo. Toda, navzlic spoznanju, da bo le združitev jamstvo za boljše delo, nekateri vendarle niso bili zanjo. Tu in tam so prišli v o-spredje osebni interesi. (Najiveč j e težave in največ vprašanj se je v tej zvezi pojavljalo pri takratnem Graditelju). Toda, delo družbenopolitičnih organizacij, zlasti Zveze komunistov, je premagalo tudi te prepreke osebnega značaja. Tako so delavski sveti vseh petih podjetij sprejeli sklep, da prične 1. januarja 1959. leta z delom novo gradbeno podjetje z imenom Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad, Celje. Prvi koraki Ob rojstnem dnevu Ingrada, 1. januarja 1959. -leta, je bilo skupno število zaposlenih 1984. Poleg tega je bilo še 141 vajencev. Vrednost planiranih del za prvo leto je znašala 2,5 milijarde starih dinarjev. Organiziranih je bilo sedem sektorjev za izvajanje gradbenih del, in isicer v Celju, Štorah, Slovenskih Konjicah, Velenju, Mozirju, Trbovljah in Žalcu. Za obrt, instalacije in proizvodnjo gradbenega materiala so bili štirje obrati: Kovinski, Obrtni, zatem Obrat za mehanizacijo in Obrati proizvodnje gradbenih materialov. Imeli pa smo tudi nekaj specializiranih obratov: obrat za zemeljska dela, obrat za zidarska dela, obrat za tesarska dela, obrat za omete in obrat za odre. Ti obrati se niso najbolje uveljavili, zato so bili pozneje ukinjeni. Vsa gradbena dela so za tem o-pravljali posamezni sektorji. \ Po samoupravni plati smo imeli delavski svet, ki je imel 52 članov. Poleg tega je bil še 1 Včlanski upravni odbor. Vseh enajst sektorjev in obratov pa je imelo svoje ob- ratne delavške svete, ki so šteli od 8 do 20 članov. Pomembna je ugotovitev, da je že prvi delavski svet imenoval za posamezna delavna področja deset stalnih komisij. Takšen je bil torej začetek, vsekakor pot, ki je veliko obetala. Toda, ta pot ni bila posuta z rožicami, rešitve številnih nalog in problemov niso prišle same od sebe. Za vse je bilo treba veliko truda, dela, prizadevanj, volje... Tudi razmere na trgu so terjale svoje. Ne smemo pozabiti, da je zlasti gradbeništvo močno odvisno od splošnih gospodarskih in investicijskih razmer. Zato je razvoj gradbeništva v prvi vreti in na splošno odvisen od zunanjih čini-teljev in šele potem od hotenj in sil v kolektivu samem. Značilnosti prvega leta poslovanja pod imenom GIP Ingrad so bile seveda povezane z vrsto organizacijskih vprašanj, z u-va jan jem enotnega sistema poslovanja, uvajanjem sodobnejše organizacije, selekcijo zastarelih in različnih tehnologij, z usposabljanjem kadrov za delo itd. Uveden je bil nov sistem nagrajevanja, izvoljeni organi samoupravljanja, vodstva družbenopolitičnih organizacij. V tem letu je bil dograjen in tudi vseljen prvi samski blok v našem naselju v Riharjevi ulici. V njem je pričela z delom tudi prva lastna ambulanta. Razumljivo je, da so se zdaj začele umikati lesene barake, delavcem pa se je večal standard. Pomembni rezultati Že v naslednjem 1960. letu je kolektiv zabeležil nove rezultate v poslovanju. Lastna proizvodnja se je povečala za 35 % in to pri povečanju števila zaposlenih le za 4 %. Iz ostanka dohodka, oziroma iz dobička, kot smo ga tedaj imenovali, smo že nabavili prve nove stroje. Naša osrednja proslava bo v prostorih Zavoda športno rekreacijskega centra Golovec, katerega dvoranski objekt smo zgradili 1976. leta, letos pa izgradnjo centra nadaljujemo prehojeno pot GLAVNI DIREKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE INGRAD, DIPL. GRADB. INŽ. MARJAN PRELEC Prve težave Tako začeto in obetavno pot je že na začetku 1961. leta prekrižala kriza, ki je trajala še vse 1962. leto. Zaradi administrativnih u-krepov se je obseg investicij močno zmanjšal. S tem pa seveda tudi obseg naših del. Mnoga dela so bila celo ustavljena. Na novo odprtih gradbišč je bilo zelo malo. Da bi si gradbena podjetja za vsako ceno pridobila nova naročila, je prišlo na licitacijah do neusmiljenega konkuriranja. Te razmere so nam zadale hude posledice. Odpustiti smo morali kar četrtino zaposlenih. Odpoved so dobili delavci, ki so imeli doma nekaj zemlje, ali katerih zakonski tovariši so bili zaposleni kje drugje. Število zaposlenih se je zmanjšalo od 2125 na 1586. Razumljivo, da so bili tudi rezultati poslovanja slabši. Ponovna oživitev V 1963. letu je ponovno oživela gradbena dejavnost. Imeli smo veliko dela. V tem letu smo nabavili celo nekaj novih strojev in spet sprejeli na delo nove delavce. V tem času smo uveljavili nov Jugomont sistem. Pri delih smo povečali delež mehanizacije, skrajšali čas gradnje in izvedli reorganizacijo poslovanja. Produktivnost dela se je občutno povečala. Tako ugodna gibanja so se nadaljevala tudi v 1964. letu. In sploh bi lahko zapisali, da sta bili 1963. in 1964. leti zelo uspešni v razvoju Ingrada. V primerjavi z 1959. letom se je lastna proizvodnja v 1963. letu povečala za 35, v 1964. letu pa celo za 49 %. Tudi število zaposlenih se je v tem času povečalo, in sicer za 72. Leto reforme Leto 1965 je bilo leto reforme. Ne pozabimo, da smo to leto dobili tudi nove dinarje. V Skladu z ukrepi gospodarske reforme, smo se tudi znotraj kolektiva maksimalno angažirali in dosegli lepe rezultate pri iskanju notranjih rezerv, pri zbolj Sevanju produktivnosti dela in podobno. O vsem tem govorijo tudi poslovni rezultati. V primerjavi z 1959. letom se je b rut to produkt povečal za 37, lastna proizvodnja za 50, vrednost mehanizacije za 95, produktivnost pa za 100 %. Ugodna gibanja so se na- daljevala tudi v 1966. letu in 1967. letu. Vnovič omejitve Že naslednje, 1968. leto, so se razmere na gradbenem tržišču vnovič zaostrile. Z upravnimi ukrepi so bile predpisane nekatere omejitve investicij. In spel se je ponovila slika, da je bilo ustavljenih že nekaj začetih objektov. Ker so investitorji želeli priti čimprej do novih objektov, so jih oddajali v gradnjo ne da bi bila zagotovljena finančna sredstva. Vse to je seveda vplivalo na gospodarsko stabilnost. Normalni pogoji in delo v tujini Naslednja tri leta smo poslovali pod normalnimi pogoji in zabeležili povprečne rezultate. To pa je tudi čas našega prvega samostojnega nastopa na inozemskem trgu. Tako smo s prvim januarjem 1970. leta nastopili na gradbenem tržišču v Zvezni republiki Nemčiji. Pred tem smo s posameznimi skupinami delali v tujini skupaj is Konstruktorjem in Stavbarjem iz Maribora. Tako smo imeli v ZR Nemčiji 1970. in 1971. leta na delu v svojem sektorju od 300 do 400 delavcev. Pozneje se je to število manjšalo, ker so delavcem potekla dovoljenja za delo v tej državi. Ustanovili smo lastne firme in sicer v Zvezni republiki Nemčiji Ingrad GmbH s sedežem v Buk-stehude in v Hamburgu, pozneje pa še Ingrad GmbH s sedežem na Dunaju. V lotih 1970 do vključno 1972 je Ingrad dosegel v ZR Nemčiji visok dobiček in sicer 3.789.253 DM, kar bi bila današnja vrednost okoli 379 milijonov deviznih dinarjev. Vsa ta sredstva smo v pretežni meri porabili za nakup mehanizacije. Pozneje je delo v tujini usihalo in tako smo 1977. leta likvidirali naše enote v Nemčiji in Avstriji. Nove poti doma Leto 1972. pa je bilo pomembno zlasti za razmere doma. Še posebej nadaljnji razvoj samoupravljanja, saj se je začel proces uveljavljanja tako imenovanih delavskih ustavnih amandmajev. V 1973. letu smo te amandmaje uresničili in podpisali smo zgodovinski akt: Samoupravni sporazum o združitvi Gl P Ingrad in organiziranju Temeljnih organizacij združenega dela. Organizirali smo tri TOZD, in sicer TOZD Gradbena operativa, TOZD Proizvodni obrati in TOZD Industrija gradbenega materiala. Formirali smo tudi strokovne službe v posebno delovno skupnost. Toda, spoznanje o nujnosti širšega povezovanja je našlo plodna tla tudi pri nas. S šestimi slovenskimi gradbenimi podjetji: Stavbar Maribor, Pionir Novo mesto, Tehnika Ljubljana, Obnova Ljubljana, Gorica Nova Gorica in Projekt Kranj smo se povezali v združeno gradbeno podjetje GIPOSS Ljubljana. Samoupravni sporazum o tem je bil podpisan 20. decembra 1973. leta. Pred tem je bil GIPOSS poslovno združenje. Sistem Outinord Pomembno je bilo tudi 1974. leto. V proizvodnji smo uveljavili najmodernejšo tehnologijo gradnje stanovanj po francoskem sistemu tunelskih opažev outinord. Sicer pa je to čas, ko nadaljujemo z nakupom nove opreme in mehanizacije. Začenja se obdobje velikega vzpona in razvoja Ingrada. V 1975. letu smo sprejeli stabilizacijski program pod geslom »Produktivnost in varčevanje«. Stabilizacijski program sprejmejo tudi vse temeljne organizacije. Ta program se izvaja še danes. Več temeljnih organizacij Spet smo na poti nove samoupravne organiziranosti. Iz ene Temeljne organizacije združenega dela gradbene operative, v kateri je delo združevalo okoli 1.400 delavcev, smo organizirali šest temeljnih organizacij, ki imajo svoje sedeže v Celju, Šentjurju, Slovenskih Konjicah, Laškem, Žalcu in Ljubljani. Vso mehanizacijo delavci združijo v novo temeljno organizacijo Mehanizacija, delavci Projektivnega oddelka ustanovijo svojo TOZD Projektivni biro. Organizirali smo tudi posebno TOZD Družbeni standard, ki pa je prenehala poslovati ob koncu 1977. leta, ko se je priključila Delovni skupnosti skupnih služb. Nosilec razvoja gradbeništva V skladu z Zakonom o združenem delu in po zaslugi široke družbenopolitične aktivnosti Ingrad ponovno dobi svoje mesto na širšem območju in posta- Ob tem, ko s ponosom ugotavljamo, kakšna je bila naša 20 let dolga prehojena pot, smo v fazi intenzivnih priprav za izdelavo srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja naše delovne organizacije. V vseh temeljnih organizacijah se bomo morali temeljito angažirati pri kreiranju teh programov in s polno mero zainteresiranosti pogovoriti ob poglobljeni analizi prehojene razvojne poti v zadnjem obdobju. Tako se bomo lažje odločili, kako in s kakršnimi koraki bomo krenili naprej. Če analiziramo stanje sedanjega srednjeročnega planskega obdobja (1976 -80), takoj ugotovimo, da se je hitra rast vseh dejavnikov v vseh štirih letih (vključno 1979) v Ingradu stopnjevala iz leta v leto in smo v tem obdobju našo proizvodnjo fizično podvojili. To pa smo lahko dosegli s hitrejšo nabavo in urejanjem sodobne o-preme in gradbene mehanizacije, uvedbo sodobnih tehnologij in tehnoloških postopkov, industrializacijo gradbenih elementov v industrijski in deloma v stanovanjski gradnji, z izboljšanjem organizacije dela in usposabljanjem strokovnih kadrov. Rezultat vsega pa je bilo nenehno dviganje produktivnosti dela. Takega razvoja na proizvodnem in ekonomskem področju prav gotovo ne bi mogli doseči, če ne bi istočasno izvajali preobrazbo samoupravne organiziranosti celotnega kolektiva v duhu nove ustave in zakona o združenem delu. Vzporedno z našo rastjo smo lahko vedno znova in znova ugotavljali, da se ni krepila naša reprodukcijska sposobnost, zaradi česar vseh naših potreb na področju enostavne in razširjene reprodukcije, kakor tudi družbenega standarda nismo mogli v zadostni meri zadovoljevati. Skratka naše potrebe so prerasle vse možnosti, zaradi česar so se nam v zadnjih letih javljale že gotove težave, kar se je občasno odražalo na neizpolnjevanju pogodbenih o-bveznosti do naših investitorjev. Da bomo v bodoče lahko vsestransko zadovoljili naše poslovne partnerje in investitorje, moramo naš razvoj bolj uskladiti z re-solucijskimi trendi, se konsolidirati, samoupravno, organizacijsko, materialno in kadrovsko usposobiti za ponovno pospešeno rast. Našega nadaljnjega intenzivnega razvoja si danes ne moremo več zamisliti brez izdatnejšega povečevanja produktivnosti in kvalitete dela. Ugotavljamo iz dneva v dan, da je dobrih kadrov v gradbeništvu čedalje manj in jih je vedno težje pridobiti in šolati. Zato moramo s to realnostjo računati in naš razvoj podrediti tem objektivnim okoliščinam. Skrb za pri- dobivanje in vzgojo kadrov pa mora biti še naprej naša stalna naloga, na katero ne smemo nikdar pozabiti. Za novo obdobje se moramo temeljito pripraviti in dati še več poudarka industrializaciji (industrijski montaži elementov in ostali betonski predelavi in stalnemu spremljanju in osvajanju novih tehnologij, ki se pojavljajo v svetu in so primerne za naše razmere, zlasti v stanovanjski in industrijski izgradnji, kakor tudi v o-stalih gradnjah. Nenehno moramo in bomo morali skrbeti, da bo naša mehanska oprema in gradbena mehanizacija u-vedena ali nadomeščena najsodobnejša. Naši proizvodni in lesni obrati naj bi v naslednjem obdobju odigrali še vidnejšo vlogo kakor do-sedaj s tem, da jim bo o-mogočen skladen razvoj z ostalimi našimi dejavnostmi in da bodo lahko konkurenčno kvalitetno šli e-nakopravno v korak z o-stalimi sorodnimi podjetji. Ne morem mimo dejstva, da v preteklem obdobju nismo uspeli v celotnem kolektivu omogočiti vsem delavcem enakih bivalnih pogojev. Stanje se je sicer začelo izboljševati, vendar so sredstva, ki bi jih potrebovali za rešitev tega problema tako velika, da več v tem času ni bilo mogoče napraviti. Za prihodnje petletno o- bdobje bomo morali vložiti maksimalne napore, da bomo rešili, ta problem v vseh temeljnih organizacijah razen v Celju, kjer je to vprašanje zadovoljivo rešeno. Še o naši nadaljni usmeritvi. Kakor do sedaj, tako bomo tudi v bodoče usmerjali cca 50 % naših kapacitet v stanovanjsko gradnjo, ostalo polovico pa v gradnjo industrijskih objektov, družbenih in poslovnih objektov, mostov in ostalih objektov. V okviru GIPOSS se bomo v kratkem vključili v gradnjo cca 300 stanovanj v Cetinju pri obnovi objektov, porušenih po potresu v Črni gori. To so šele prvi začetki vključevanja na to področje, kjer bo po predvidevanjih dela še za več let. Končno pa še to, da bomo morali bolj temeljito in resno razmisliti o vključitvi tudi našega kolektiva na inozemska tržišča, kajti spričo zaostrene ekonomske situacije pri nas in ponovno oživitvijo stabilizacijskih ukrepov lahko pričakujemo na domačem tržišču določeno stagnacijo. Naše geslo za prihodnost naj bo, da bomo le ob dvigu produktivnosti in kvalitete ter izpolnjevanju rokov posegali konkurenčno na tržišče gradbenih uslug in s tem delali v zadovoljitev nas in naših investitorjev, kakor tudi celotne naše družbene skupnosti. Veliko za človeka, delavca! IZJAVA PREDSEDNIKA MEDOBČINSKEGA SVETA ZSS V CELJU, IVANA KRAMERJA: »Dobro poznam Ingrado-vo dvajsetletno pot, in še prej delo kolektivov, ki so se pred dvema desetletjema združili, da je nastalo novo gradbeno industrijsko podjetje. Pogled nazaj pove, da se je v tem času veliko spremenilo. Poglejmo samo po- goje dela, proizvodnjo, tehnologijo ... Posebej, kar cenim v tem kolektivu kot družbenopolitični delavec je dejstvo, da so veliko naredili za delavca, za človeka,« je poudaril Ivan Kramer, predsednik Medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Celju, in nadaljeval: »Ko govorim o tistem, kar so v Ingradu naredili za človeka, mislim pri tem tudi na športno področje, na objekte za rekreacijo. Dosti, čeprav še ne vse, je bilo napravljenega za letovanje zaposlenih in njihovih družinskih članov. Tudi številke o reševanju stanovanjskih problemov so zgovorne, čeprav je res, da je tudi na tem izredno pomembnem področju še veliko dela in nalog. O tem govori tudi podatek o številu nerešenih stanovanjskih zadev. ne nosilec razvoja gradbeništva v Celju in regiji. To je čas novih integracij, tako z Gradbeništvom Hmezada v Žalcu in SGP v Rogaški Slatini 1977. leta, delno pa tudi z žalsko Mon-tanlo v letu 1976 (Kamnolom Liboje). Tako smo dobili novo TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, druge temeljne organizacije pa povečajo obseg poslovanja, še posebej TOZD PO, IGM in Mehanizacija. Konec 1977. leta se obrati na Gomil-skem izločijo iz TOZD PO in se organizirajo kot samostojna TOZD Lesni obrati. VENCESLAV JERAS, prvi direktor delovne organizacije GIP Ingrad, 1959-1962 VITAL MLEJNIK, dipl. inž., direktor delovne organizacije od 1963. do 1969. leta / HENRIK ČMAK, direktor delovne organizacije od 1970. do 1974. leta Družbenopolitična dejavnost V letih od 1976 do vključno 1978 je še posebej aktivna družbenopolitična dejavnost. Do konca 1978. leta smo sprejeli vse samoupravne akte in opravili reorganizacijo poslovanja. Vse to v skladu z Zakonom o združenem delu, z Zakonom o delovnih razmerjih in drugimi. Lastni montažni sistem Na proizvodnem področju smo 1976. leta uveljavi- VLADO RAJH, prvi predsednik delavskega sveta delovne organizacije in sekretar ZK od 1960.-1962. T1LČKA ŽAGAR, predsednik delavskega sveta od 1966. do 1968. leta in sekretar ZK 1963. leta MIRO MEDVED, predsednik delavskega sveta delovne organizacije od 1972. do 1974. leta 11 svoj lastni montažni sistem Ingrad, ki je rezultat dela in izkušenj naših strokovnih delavcev. Modernizirali in na novo o-premiili smo več obratov. Povečali smo proizvodnjo in jo razširili na nove izdelke. Samo v letih od 1974 do 1977 smo za nabavo novih osnovnih sredstev namenili okoli 231 milijonov dinarjev. Največji vzpon Od 1974. leta dalje doživlja Ingrad svoj največ-jii vzpon in se z vseh vidikov uvršča v sam vrh slovenskih gradbenih delov- FRANC VITANC, prvi sekretar ZK delovne organizacije in vodilni delavec do 1973. leta JERKO BANDIČ, sekretar ZK delovne organizacije 1964. leta BOGO ANDOLJŠEK, predsednik 10 sindikalne organizacije od 1974. do 1978. leta nih organizacij. Lanska (1978. leto) realizacija je bila olkoli 200 milijard starih dinarjev z nekaj več kot 3000 zaposlenimi. Vrednost poslovnih sredstev pa je znašala več kot 300 milijonov dinarjev. Naša pot v številkah Za nami je dvajset let skupnega in velikega dela. O njem govorijo tudi nekatere številke. Primerjali bomo nekatera stanja v 1959. in 1978. letu. Zato se v teh primerjavah prve številke nanašajo na 1959. leto, druge pa na leto 1978. Avtodvigala 0 — 4, bagri 2 — 11, buldožerji 4 — 10, vibrovaljerjii 0 — 9, kamioni 27 — 72, skupna tonaža kamionov 110 ton — 760 ton, avtomikserji 0 — 11, avtobetonske črpalke 0 — 2, stolpni žerjavi 3 — 30, odri 3.200 m2 — 20.000 m2, opaži 400 m2 — 5.500 m2, Outinord opaži 0 — 4.000 m2. Te številke in primerjave se nanašajo na opremljenost. Kakšni pa so podatki o zgrajenih objektih? Industrijski objekti 4 — 14, šole, vrtci, upravne stavbe 2 — 14, objekti za trgovino, gostinstvo in kmetijstvo i — 8, nizke gradnje 1 — 7, stanovanjski objekti 8 — 24, število zgrajenih stanovanj 187 — 967. V vseh dvajsetih letih obstoja Ingrada smo zgradili 199 industrijskih objektov, 72 objektov za trgovino, gostinstvo in kmetijstvo, 34 objektov nizke gradnje, 241 stanovanjskih zgradb, 7.141 stanovanj. Vrednost vseh iteh objektov pa je pet milijard dinarjev, novih seveda! Če bi vse te objekte zgradili v enem kraju, bi nastalo veliko iin lepo mesto z močno industrijo in drugimi dejavnostmi. In še nekateri podatki O veliki razvojni potii govorijo še nekateri drugi podatki. Tako se je vrednost osnovnih sredstev povečala od 1959. na 1978. leto od 7,4 milijona na 396,5 milijona dinarjev, vrednost delovnih priprav od 5,1 na 284 milijonov dinarjev, vrednost delovnih priprav na zaposlenega od 2,2 tisoč na 102 tisoč dinarjev. V soseski Lava smo zgradili 750 stanovanj, šolo, vrtec, trgovino in garažno hišo V okviru Glpossa smo bili vodilni izvajalec viadukta Verd In nadalje skrb za zdravje ljudi. Delo obratne ambulante. Prehrana. Izobraževalno področje v Ingradu je tisto, ki izstopa v vsakem pogledu. Težko bi rekel, če so še kje napravili za izobraževanje delavcev več, kot pri Ingradu. Zelo lepe uspehe so zabeležili na kulturno prosvetnem polju. Člani Ingradove delovne organizacije se niso dobro uveljavili le kot športniki, marveč tudi kot organizatorji športnih tekmovanj. O tem še posebej govorijo športne igre gradbenih delavcev Jugoslavije, ki so bile v Celju pred leti. Ko človek potuje po naši domovini, in tako tudi jaz, z veseljem in ponosom opazujem, da je ime Ingrad znano tudi drugod, ne samo v lokalnem, regijskem merilu. Za delo, ki ga je Ingra-dov kolektiv opravil v teh letih, je prav ob jubileju prejel od Občinske skupščine Celje najvišje občin- sko družbeno priznanje — nagrado Slavka Šlandra. To pa pomeni, da je Ingrad veliko naredil tudi za Celje, še zlasti pa za svoje člane. Zato izkoriščam to dejstvo tudi za to, da kolektivu Ingrada čestitam za priznanje, za Šlandrovo nagrado. Ta nagrada pa seveda pomeni tudi obveznost, da bo v prihodnje kolektiv te delovne organizacije še bolje delal in da bo uresničil tudi vse naloge, ki smo jih dogovorili v sindikatih. V mislih imam predvsem uresničevanje Zakona o združenem delu in v tem okviru stališča Zveze sindikatov Slovenije. V tej zvezi gre tudi za popolno uveljavitev nagrajevanja delavcev po delu. Ob jubileju, ob dvajsetletnici Ingrada, iskreno čestitam vsem članom delovne organizacije. Želim v bodoče veliko delovnih uspehov, v osebnem življenju pa zdravje in srečo!« Svetli kamni v mozaiku dela GENERALNI DIREKTOR SOZD GIPOSS mr. oec. LOJZE CAPUDER: Če se kdo izmed številnih delovnih kolektivov v naši samoupravni socialistični Jugoslaviji ob 20-let-nem mejniku svojega razvoja lahko s ponosom ozira na prehojeno življenjsko pot, potem je to prav gotovo delovni kolektiv Ingrada. Ko se bodo delavci tega izredno vitalnega in ustvarjalnega kolektiva ob 20-letnem jubileju za trenutek zaustavili, da bi prešteli plodove svojega dela, bodo lahko z veseljem in nesporno ugotovili, da so prispevali svoj velik delež ne le k razvoju svoje lastne organizacije združenega dela, ki se posebno v zadnjih letih strmo vzpenja, ampak obenem k razvoju slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva na sploh. Za njimi so ostali kot svetli kamni v mozaiku povojnega razvoja naše družbe ne le številni gradbeni objekti, ampak tudi vidni sledovi nenehnega dograjevanja in preobrazbe samoupravnih družbenoeko- nomskih odnosov, v katerih so vedno zavzeto in tvorno sodelovali. Kako naj bi bilo tudi drugače? Saj je Ingrad sam nastal kot posledica zavestne odločitve in dobrega izostrenega posluha njegovih delavcev za dolgoročne gospodarske tokove v eni izmed prvih pomembnejših integracij v slovenskem gradbeništvu pred dvajsetimi leti. Ob tem svečanem trenutku ni treba posebej naštevati mnogih zgradb, v katere je bilo vgrajenega toliko žuljev, znoja in truda, niti dejstev, da so pobude za razvoj sodobne gradbene tehnologije pri graditvi stanovanj in drugih objektov ter iz takšne nujnosti izvirajoče pobude za združevanje slovenskega gradbeništva in ustanovitev poslovnega združenja GIPOSS pred 14. leti najbolj zavzeto in iskreno prihajale prav iz Ingrada. Takšni doseženi rezultati trdega dela gradbenih delavcev govorijo sami zase. Treba je ob tej priložnosti reči, da so delavci INGRADA ostali zvesti svoji tradiciji in ciljem, ki so si jih zastavili pred 20. leti. Bili so in so še vedno na čelu vzornih graditeljev, ne le investicijskih objektov, ampak tudi novih družbeno-ekonomskih odnosov, pri čemer je bil vedno njihova osrednja skrb človek, njegov položaj v združenem delu in njegovo blagostanje v družbenem in zasebnem življenju. Kot pred 20. leti, tako so še danes med najbolj zavzetimi za povezovanje in plodno medsebojno sodelovanje v slovenskem gradbeništvu, razvoja sodobne tehnologije in organizacije dela in to ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Bili so med prvimi ustanovitelji poslovnega združenja GIPOSS in so še danes eden izmed njegovih najzanesljivejših in najmočnejših stebrov. Moramo tudi reči, da je ostalo še veliko tistega, kar bo treba v nadaljnjem razvoju spreminjati, množica zahtevnih razvojnih problemov in nalog, ki jih bomo lahko opravili toliko lažje, kolikor tesneje bomo med seboj sodelovali. Od nekaterih ciljev, ki smo si jih zastavili skupaj v sestavljeni organizaciji GIPOSS, smo še zelo oddaljeni. Vendar, ko se v tem prazničnem vzdušju oziroma na prehojeno pol, lahko z zaupanjem gledamo v našo bodočnost, prepričani, da bodo delavci Ingrada tudi v prihodnje zanesljiva opora naših skupnih združenih prizadevanj, ki morajo v takšni obliki dath še boljše rezultate. V takšnem pričakovanju jim ob njihovem delovnem prazniku in ZO.letnem jubileju iskreno čestitamo, z veliko željo, da bi njihovo delo tudi v bodoče obrodilo bogate plodove. FRANC VRBNJAK, predsednik delavskega sveta delovne organizacije: Dobro delo, navzlic vsemu »Četudi še ni vse tako, kot si želimo, smo tudi v delavski samoupravi napravili velik korak naprej. Za nami je izredno razgibano, dinamično obdobje, v katerem je šlo ne samo na utrditev organov samoupravljanja, marveč tudi za sprejemanje številnih samoupravnih aktov. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in skupnosti skupnih služb imamo delavske svete, ki nosijo težo nalog in odgovornosti, kajti delavski svet delovne organizacije je predvsem koordinator, je tisti, ki usklajuje in ki si je zatorej po dogovoru z delavskimi sveti v temeljnih organizacijah zadržal le odločanje o splošni po- slovni politiki delovne organizacije, o razvojnih možnostih in podobnem. Naš delavski svet tudi skrbi za povezovanje navzven, zlasti z Gipossom, Gospodarsko zbornico, Občinsko skupščino in drugimi. V delavskem svetu delovne organizacije ima vsaka temeljna organizacija po tri stalne člane — izvoljena sta tudi dva namestnika. Kot rečeno, je težišče samoupravnega dela in odločanja v delavskih svetih temeljnih organizacij. Zato in zaradi boljšega dela imajo zlasti ti delavski sveti več stalnih komisij. Nekaj stalnih odborov za posamezna delovna področja ima seveda tudi delavski svet delovne organizacije. Glede na pogoje, ki so značilni za gradbeništvo, je delo našega delavskega svet dobro. Povsem ustrezna je udeležba na sejah, manj živahna pa je razprava, čeprav dobijo člani gradivo za sejo delavskega sveta pravočasno in imajo zato vse pogoje, da bi se o njem pogovorili v svojih enotah. Žal, tu šepamo, čeprav je treba seveda istočasno reči, da delo, zaradi razdrobljenosti, ni lahko. Celotni prihodek pa se je v tem razdobju povečal od 22,9 milijona ma 1,9 milijarde dinarjev. Kaj pa kadri? Veliko naporov in sredstev smo vložili v kadre, kajti zavedali smo se, da si le od strdkov,no usposobljenih kadrov obetamo lepše in boljše rezultate. In spel primerjava stanja na dan 1. januarja 1959. in 1. januarja 1979. leta. Tudi v tem primeru se prve -številke nanašajo na 1959. druge pa na 1979. leto. Inženirji 7 — 42, ekonomisti 1 — 11, pravniki 0 — 4, drugi strokovni delavci z visoko in višjo izobrazbo 0 — 16, gradbeni tehniki 42 — 127, ekonomski tehniki 13 — 56, drugi tehniki, strojni, elektro, de lavai s srednjo izobrazbo 75 — 102, razni upravno administrativni delavci 38 — 71, gradbeni delovodje 55 — 125, mojstri, obrato-vodje 14 — 26, V'K in KV delavci 626 — 1331, PU in PK delavci 325 — 677, NK delavci 788 — 216, učenci v gospodarstvu 141 — 290. Skupaj torej -vsi -kadri 2125 — 3094. N avz lic iz re dni izb olj š a- vi kvalifikacij sike strukture, nam še vedno primanjkuje visokih strokovnih kadrov. Rezultati — delo nas vseh Odveč je beseda, da so rezultati delo nas vseh in ne le članov temeljnih organizacij gradbene opera-tive. Za skupen dosežek imajo izredne zasluge prav tako delavci ostalih temeljnih organizacij, kot še zlasti IGM, Proizvodni obrati, Mehanizacija, Lesni obrati in Projektivni biro. Tako je TOZD Industrija gradbenega materiala, ki proizvaja ne le za naše skupne potrebe, marveč tudi za široko potrošnjo, proizvedli lani 58.000 kub. metrov betona, 4.666 ton armature, 1,200.000 komadov betonskih votlalkov, 70.000 m betonskih cevi, 33.000 kom betonskih oken INAS, 54.000 m betonskih robnikov, 122.000 komadov betonskih ploščic 50/50 in 20.000 komadov drugih betonskih izdelkov. Uspešna je pot obrata v Rogaški Slatini, kjer teče proizvodnja montažnih trafopostaj in so kapacitete premajhne. Prav tako so -premajhne zmogljivosti TOZD Proizvodni obrati. Tudi proizvodnja TOZD Lesni obra-ti ne krije vseh lastnih potreb. TOZD Mehanizacija je uspešno vključena v gradbeno ope-rativo. Lepe in visoke uspehe dosega tudi TOZD Projektivni biro, ki sledi vsem novostim na itrgu. Visoka priznanja Za uspešno delo je kolektiv GIF Ingrad -sprejel vrsto visokih družbenih priznanj. Najvišjii med njimi je vsekakor Orden dela z zlatim vencem, v jubilejnem letu pa smo sprejeli Šlandrovo nagrado občine Celje ter posebno priznanje Kluba samoupraiv-Ijalcev, prav tako v Celju. V rh -lega smo -v zadnjih letih kot delovna organizacija dobili okoli trideset najrazličnejših drugih priznanj, diplom, plaket in javnih pohval. In če ik vsemu temu dodamo še priznanja, ki so jih dobili-kolektivi temeljnih organizacij, potem lahko ob sklepu zapišemo, da družba ceni naše delo, naša prizadevanja. To nam je v ponos, priznanje in spodbudo. Red dela z zlatim vencem je delovna organizacija Ingrad prejela leta 1964 Skupščina občine Celje je podelila NAGRADO SLAVKA ŠLANDRA delovni organizaciji GIP Ingrad Celje ob 20 letnem jubileju za izredne uspehe pri razvoju tehnologije gradenj ter uspešen ekonomski in samoupravni razvoj Letos je Ingrad prejel tudi plaketo kluba samouprav-ljalcev Celje Visoko stopnjo prilagodljivosti našega montažnega sistema prikazuje objekt osnovne šole na Golovcu Uspehi v razvoju tehnologije Ena od prvih nalog novoustanovljenega Ingrada je bila zlasti v uveljavitvi sodobne organizacije, primerne opremljenosti ter v zagotovitvi zadostnega števila strokovnih delavcev, ki bodo lahko sledili hitremu razvoju te panoge v svetu. Prvi tak poskus, da bi prešli iz klasičnega sistema gradnje na bolj sodobno tehnologijo, je bil prevzem sistema »Jugomonit«. Po tem montažnem sistemu so v času med 1960. in 1965. letom veliko gradili na Hrvaškem in v Srbiji. Ta sistem smo prevzeli v celoti z vsemi pomanjkljivostmi, ker takrat nismo imeli dovolj lastnih strokovnih kadrov. Z leti smo ga sicer izpopolnjevali z lastnimi rešitvami detajlov, vendar nas je ta šola precej stala. Še danes ti prvi objekti vedno znova zahtevajo znatne sanacijske stroške. Kljub temu pa je bil to za tisti čas velik napredek. V kratkem času je zraslo naselje Otok — takrat sodobno Celje. Zlasti velik korak je bil to za našo gradbeno operativo, ki je morala iz nič ustvariti pogoje za serijsko proizvodnjo betonskih prefabrika-tov, izvajati montažo večnadstropnih objektov, kljub slabi opremljenosti z mehanizacijo, in preiti na bolj industrializiran sistem linalizaaije, kljub pomanjkanju materialov. Zaradi pomanjkljivosti tega sistema, ki se niso mogle odpraviti le z dopolnitvami in izboljšavami, smo iskali nove možnosti za boljšo gradnjo. Poskusili smo z veliko-stenskimi opaži in tehnologijo litega betona. Iz tega časa sta 14-etažni stolpnici v Malgajevi in Kocbekovi ulici. Znova smo se morali naučiti dosti novega, če smo hoteli na gradbišču izdelati visokokvali-tetne betone, kar je bilo znatno teže kot prej v specializiranem obratu. Pa tu- di organizacijski pristop k gradnji je bil povsem drugačen. Ker tlorisna zasnova ni upoštevala značilnosti tehnologije gradnje, rezultati niso bili taki, kot smo jih pričakovali. To je bila v nekem smislu prehodna faza, (ki nam je dala bogate izkušnje za naslednji korak pri razvoju tehnologije gradnje. To je tehnologija litega betona s tunelskimi opaži, ki jo u-porabljamo še danes. Ko smo v podjetju uvajali novo tehnologijo, smo vedeli, da ine zadošča le nabava opreme. Novi tehnologiji je bilo itreba prilagoditi vse faze od projektiranja do organizacije del na gradbišču. Klasično projektiranje je morala zamenjati nova miselnost projektantov. Kasnejših improvizacij ta tehnologija ne dopušča. V projektu je bilo treba rešiti vse do zadnjega detajla. Hitra gradnja, ki jo omogoča ta tehnologija, je zahtevala tudi nove, hitreje izvedljive dopolnilne elemente, kot so fasade, instalacijske vertikale, dvigala, finalizacijo. Kajti le tako so lahko prišle do izraza prednosti nove tehnologije. Prvo tako gradbišče, kjer smo vse te racionali-zacijske ukrepe združili v celoto, je bila stanovanjska soseska Lava, prvi objekti usmerjene gradnje v Celju. Pozitivni rezultati teh prizadevanj so se odražali v kvaliteti in hitrosti, gradnje. Vendar smo z izpopolnitvami nadaljevali. Stanovanjski objekti so po zaslugi nove tehnologije rasli hitreje, kot kdaj koli prej. Vendar še vedno ne moremo kriti vseh potreb. Zato se naša prizadevanja za povečanje produktivnosti nadaljujejo. Zadovolj itev vseh večj ih potreb v stanovanjski gradnji je zahtevala serijsko proizvodnjo, ki pa je imela za posledico enoličnost izvedb. To je pojav, ki ga zasledimo po vsem svetu. Zato bodo naša prihodnja prizadevanja usmerjena tudi v odpravo te pomanjkljivosti, pri čemer pa bo nujno tudi sodelovanje urbanistov. Naša dolgoletna prizadevanja pa niso bila usmerjena le na področje stanovanjske gradnje. Celje kot industrijsko mesto je potrebovalo znatne gradbene kapacitete tudi na tem področju. Pretežni del industrijskih objektov na celjskem območju je naše delo. Večinoma so izvedeni po klasičnih postopkih gradnje. Tu in tam se pojavljajo tudi uspeli poskusi sodobnejših konstrukcijskih rešitev. Tako smo že 1960. leta sami projektirali in izvajali prednapete konstrukcije. Pred petimi Za uspešen razvoj in delo pri gradbenih in obrtniških delih nam je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov 1975. leta podelila zlato plaketo. leti pa smo storili odločilen korak in tudi tu prešli na industrializirano gradbeno proizvodnjo. Razvili smo lasten odprt montažni sistem z modularno usklajenimi merami, ki naj bi zajemali industrijske, kmetijske in javne objekte. Kljub temu, da so takrat bila pred nami številna gradbena podjetja, ki so že imela uvedeno proizvodnjo montažnih konstrukcij, smo se uspešno vključili v konkurenco na ZK nosilec vseh akcij JOŽE MEŠL, koordinator ZK: »Organiziranost Zveze komunistov v naši delovni organizaciji je seveda v skladu s statutom Zveze komunistov in vsemi statutarnimi določili. Imamo štirinajst osnovnih organizacij, kar pomeni da dela v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti skupnih služb po ena, razen v TOZD Mehanizacija, kjer sta dve. Članov Zveze komunistov nas je v Ingradu 290. Seveda se število nenehno spreminja, toda v glavnem se vsaj v zadnjem času, suče pri omenjeni številki. Po številu članov so osnovne organizacije različne. Imajo jih od pet do petinštirideset. In če sem že pri članih še to, da ne poznamo kampanjskega sprejemanja novih. Gre za stalno delo, tudi za uvajalne seminarje in podobno. Samo v zadnjih dveh letih, 1977. in 1978. smo sprejeli skupaj 102 nova člana predvsem iz neposredne proiz- vodnje. Med nami je manj članov iz delovodskih vrst. V okviru delovne organizacije imamo tako imenovano koordinacijo Zveze komunistov, ki pa je dosti več, kot pove samo ime. Da bi podrli ozke meje, sodelujejo v koordinaciji tudi najvidnejši predstavniki samoupravnih organov, drugih družbenopolitičnih organizacij in predsedniki konferenc delegacij. Tako je koordinacija tisto mesto, kjer se skupaj dogovarjamo o vseh pomembnejših vprašanjih, kjer jih rešujemo frontno. Sprašujete me, kakšna je bila organizacija ZK v Ingradu pred dvajsetimi leti? To je bila v organizacijskem smislu enotna organizacija, ki je imela okoli 45 članov. Pred šesti mi leti nas je bilo okoli devetdeset, danes pa že dve sto več! Zveza komunistov v naši delovni sredini je nosilec vseh akcij, zlasti zaradi svoje idejno politične vloge. Seveda v tej pobudi ni bila edina, pa vendar je bila in je tista, ki skuša aktivirati delo vseh družbenopolitičnih silnic. Tako je prav Zvezi komunistov po zatišju, ki je vladala, pred leti uspelo poživeti in utrditi zlasti mladinsko organizacijo. Prav tako smo bili nosilci uresničevanja Zakona o združenem delu, predvsem na področju samoupravne organiziranosti delovne organizacije. V zadnjem času smo posvetili izredno pozornost utrjevanju delegatskega sistema. Zato smo kot prvi pripravili tudi problemsko konferenco in se pogovorili o vseh problemih in nalogah ki jih srečujemo na tem področju.« Aktivni povsod STANE GORJUP, predsednik IO sindikata: -liiiii p4 (Uši »Pristojnosti, ki jih ima sindikat v procesu samoupravnega odločanja so o-predeljene v statutih temeljnih organizacij združenega dela, in sicer v 189. členu. Seveda je tu zajetih samo del nalog, kajti ostale so odvisne od aktivnosti sleherne osnovne sindikalne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela. Navzlic težavam, ki se kažejo tudi v sindikatu zaradi terenskega dela, lahko trdim, da je sindikat prisoten na vseh področjih samoupravnega življenja in da ni akcije, v kateri ne bi sodelovali. Zato ni naključje, da smo bili in sni > aktivni tudi tedaj, ko gre za razvoj naše delovne organizacije. Tu ni šlo sama za tehnologijo, marveč prav tako za reševanje problemov družbenega in življenjskega standarda delavcev, za stanovanjska vprašanja, družbeno prehrano. Prav tako smo aktivno sodelovali pri vseh integracijskih procesih, ki jih zlasti v zadnjem času ni manjkalo. In če bi govoril o današnjih najvažnejših nalogah, bi na prvo mesto postavil skrb za čim boljše delova- nje delegatskega sistema. Nadaljnja naloga, ki je tudi že stalna, je obravnava periodičnih obračunov poslovanja. Tu so še druge, prav tako več kot pomembne naloge, zlasti nagrajevanje po delu, dolžnosti, ki nas vežejo na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito itd. Nadaljnja aktivnost se bo odražala pri sprejemanju novega srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja naše delovne organizacije. Nalog torej dovolj, ne samo za zdajšnji čas, tudi za prihodnje obdobje!« Smo mlad kolektiv FRANCI RAMŠAK, predsednik koordinacijskega sveta ZSMS: »Kolektiv Ingrada je tudi po letih njegovih članov mlad, saj nas je približno tretjina takšnih, ki smo stari do 27 let. To je dejstvo, ki govori, da je naša mladinska organizacija pomemben družbenopolitični dejavnik, da smo skratka povsod, kjer se nekaj dogaja, snuje, odloča, dela... Vsi mladi v Ingradu smo člani mladinske organizacije, žal, pa nc vsi delavni. V tej ugotovitvi je tudi naša naloga, kako v naprej, da bo med nami več aktivnih mladih družbenopolitičnih delavcev. Osnovne mladinske organizacije delajo v vseh temeljnih organizacijah in DSSS. Seveda so tu še mladinski aktivi, da ne omenjam aktiva mladih komunistov, ki ima več kot sto članov in ki je seveda posebna oblika dela in uveljavljanja mladih. Naše delo temelji na programski usmeritvi tako koordinacijskega sveta kot osnovnih organizacij. Če povem, da zajema samo programska usmeritev koordinacijskega sveta okoli dvajset osrednjih nalog, sem povedal dovolj. To so v vseh primerih konkretne in obvezujoče naloge. Delo mladih se čuti povsod, v samoupravnem in družbenopolitičnem dogajanju. Seveda je aktivnost mladih v vseh teh organih, posebej v delavskih svetih, odvisna tudi od njihove zavzetosti, razgledanosti in podobno. Da bi se mladi čim bolj aktivno vključevali v samoupravno Na raznih proslavah uspešno nastopa dramska skupina, ki deluje v okviru naše mladinske organizacije gradbenem tržišču, in to predvsem zaradi dveh prednosti našega sistema: — visoka stopnja prilagodljivosti in variabilnosti, — možnost izvajanja etažnih konstrukcij. Takoj, ko smo se ina tržišču pojavili z našim montažnim sistemom, smo dobili naročila ne le za industrijske objekte, temveč tudi za številne trgovske, večnamenske, šole in podobno. Danes lahko na širokem območju dejavnosti naših temeljnih organizacij zasledimo pestro paleto montažnih objektov raznolikih po funkciji in oblikovanju in to kljub serijski proizvodnji osnovnih elementov. Obstoječe /kapacitete ne zadoščajo več, čeprav bomo v letu 1979 zgradili 70.000 m2. Sistem stalno dopolnjujemo z novimi elementi in kombinacijami in tako širimo področje njegove uporabnosti. Pogled nazaj na dvajset- letno prehojeno razvojno pot kaže, da so doseženi rezultati plod dolgoletnega iskanja in nabiranja izkušenj. Ta prekaljenost nas je naučila, da stalno uvajamo novosti le s temeljitim predhodnim študijem, kajti le tako lahko preprečimo neprijetne posledice slepega posnemanja tujih tehnologij in izvedb. V naši dolgoletni praksi smo spoznali, da so uspele tehnološke rešitve le tiste, ki dosledno upoštevajo naše pogoje in potrebe našega gradbenega tržišča. ': Hala valjarne v Cinkarni po montažnem sistemu Ingrad Inventivna dejavnost ni zaostajala Vzporedno z razvojnimi možnostmi se je razvijala tudi inventivna dejavnost. Takrat, ko smo začeli svojo Ingradovo pot z zelo skromno mehanizacijo, s klasično tehnologijo, so se morali javljati inovatorji in raoionalizatorji, o katerih, žal, vemo malo, razen tega, da so tudi danes med nami in da je njihovo delo vgrajeno v temelje naše nove delovne organizacije. Novo tehnologijo smo v Ingradu začeli uvajati v letih 1962 in 1963. Tedaj se je med našimi delavci takoj pojavila želja za čim boljšim izkoriščanjem nove tehnologije in mehanizacije. Takrat in pozneje se javljajo racionalizator-ji in inovatorji, ki tudi na vsakem novem stroju iz uvoza vidijo pomanjkljivosti, dajejo nove rešitve in odklanjajo pri nekaterih strojih po enega strežnika. Za nekatere stroje sami izdelajo rezervne tlele, za katere smo dajali težka devizna sredstva. In potem nova tehnologija Outinord, ki je sicer skrajšala čas gradnje stanovanj, toda v celoti ni zadovoljila raziskovalnih in estetskih teženj našega človeka. Izpopolnjevanje Outinord tehnologije se je začelo od njenega uvoza pri naši firmi, pred desetimi leti, in traja še danes. Velja poudariti, da se je izpopolnjevanje pričelo na delih, oziroma fazah, ki so bile najbolj nujne. Najprej se je moralo rešiti lice objekta, namreč okna in parapeti v estetskem in termičnem pogledu. Zatem smo v Ingradu dali originalne rešitve za stopnišča, podeste ter dvigalne jaške, za odre in druge pripomočke. Danes gremo še naprej. V teku so nove, zelo kvalitetne rešitve pri izgradnji finalnih bočnih sten, kadar gre za velike stanovanjske enote ter za istočasno gradnjo vseh sten, kadar gre za pritlične ali enonadstropne vrstne hiše. Gre pa tudi še za dekorativni oblikovani način zunanjih sten, ki je v tem, da se Outinord stene obložijo s fasadno opeko, pri čemer dobimo dekorativne, trajne ter v termičnem pogledu dvakrat toplejše zunanje fasade. Danes imamo predloge naših inovatorjev za izdelavo suhomontažnih tlakov z ultralesom. S to inovacijo se bodo znatno zmanjšali stroški izdelave tlakov, skrajšal pa se bo tudi čas izdelave. Pomembna je tudi inovacija, ki so jo naši strokovnjaki uveljavili pri urbanističnih in inšpekcijskih organih. Gre za požarne stopnice, namesto katerih se izdelajo odprtine na balkonih in se pri tem poveča netto površina na vsaki etaži za okoli deset /kv. metrov. Ko govorimo o novih razvojnih nalogah, ne smemo pozabiti na predlog našega inovatorja za nove izolacijske pdkrove, ki se uporabljajo pri Outinord gradnji za pokrivanje svežega betona. Poleg tega je Odbor za inovacije evidentiral veliko število koristnih predlogov, ki so skupaj prispevali k izpopolnjevanju tehnologije, kakršno imamo danes in ki so prispevali k doseganju celotnega prihodka. Pred nami so že prijavljene naloge: finalna izdelava čelnih sten na gradbišču, izdelava izolacijskih pokrovov za pokrivanje svežega Outinord betona in izvedba suhomontažnih tlakov. Z realizacijo teh nalog bi se zmanjšali stroški proizvodnje stanovanj, pocenilo bi se vzdrževanje objektov in povečala reproduktivna sposobnost Ingrada. Velja ugotovitev, da smo malo naredili pri racionalizaciji obrtno - instalacij- skih del. Prav tako ni bilo inovacijskih predlogov za rešitev instalacijsko sanitarnih vozlov, kot tudi za boljše rešitve strojnih in elektroinstalacij. Ne pozabljamo na stanovanja V skrbi za soliden stanovanjski standard zaposlenih beležimo v svojih dvajsetih letih izjemne dosežke. Ti so večji zlasti v zadnjih desetih letih. Ob ustanovitvi 1959. leta smo imeli le 71 stanovanj, ob koncu leta 1978 pa že 284 ali štirikrat več. Če ne upoštevamo števila stanovanj, pridobljenih z integracijami v zadnjih dveh letih, je povečanje 3,5 kratno. Ta porast je bil v prvih desetih letih po- časnejši, saj smo kupili le 60 stanovanj, od tega kar 40 v 1965. letu. Nato je šlo vse do 1974. leta počasi naprej. V letu 1974 pa smo kupili zopet 37 stanovanj. Po povečevanju stanovanjskega fonda ne smemo prezreti aktivnosti delavcev samih. Že 1965. leta so delavci prispevali lasten delež sredstev, nato 1973. leta, letos pa je ponovno uvedena lastna udeležba pričakovalcev družbenih stanovanj. V vsem tem času se je moral kolektiv odreči tudi delu dohodka v korist večjega števila stanovanj. Vse to kaže in a pozitiven odnos kolektiva do reševanja stanovanjskih problemov delavcev. Tudi pri dodeljevanju posojil za vse oblike reševanja stanovanjskega vprašanja (nakup, gradnja, rekonstrukcija) smo v dvajsetih letih dosegali zelo lepe uspehe. V poprečju je na leto štirideset delavcev koristilo posojilo delovne organizacije. V 1978. letu se je to število koristnikov povzpelo že na 91. Med prosilci za posojila prevladujejo zlasti delavci iz temeljnih organizacij zunaj Celja, kjer je gradnja cenejša in bolj dosegljiva tudi delavcem z nižjimi dohodki. Poleg tega smo omogočili dvakrat tudi organizirano individualno gradnjo, ki je v veliki meri angažirala zasebna sredstva ekonomsko zmožnej-ših članov kolektiva. Svojega stanovanjskega vprašanja pa niso reševali le domačini, ampak tudi terenski delavci iz bratskih republik. Dobivali so posojila tako za gradnjo oziroma rekonstrukcijo v domačem kraju, se pravi v eni od bratskih republik, in prav talko v Celju, pa tudi najemna stanovanja v kraju, kjer je sedež temeljne oziroma delovne organizacije. Poleg tega uspešno urejamo nastanitev terenskih delavcev v samskih domovih. V letih 1977 in 1978 smo poleg obstoječih nabavili skupaj 256 ležišč v novih objektih malih eno- in drugo življenje, posvečamo tudi veliko skrb idejno političnemu usposabljanju ... V našem delu imajo posebno mesto mladinske delovne akcije, tako zvezne, kot tudi lokalne, da ne re- čem povsem domače. Zlasti letos nas čaka delo pri gradnji lastne poslovne stavbe, za kar bomo formirali brigado ter jo poimenovali po umrlem predsedniku naše organizacije Dani ju Kerkošu.« Kulturna dejavnost je v Ingradu prisotna vseskozi. Na sliki naša dramska skupina pred mnogimi leti. SREČANJE IN POMENEK šMaš delegat Lojze Delovni jubilej Ingrada je tudi njegov jubilej in še več, saj je v to sredino, k Betonu, prišel že maja 1947. leta. Potem je ni nikoli več menjal. Dolga so to leta. Toda, Lojze jih dobro skriva. Večno mlad. Tudi zaradi družbene zavzetosti, aktivnosti, zaradi dela z mladimi. In če si z mladimi, ostaneš vedno mlad. Lojze Borinc je dolga leta vodil našo mladinsko organizacijo, bil kdo ve kolikokrat na mladinskih delovnih akcijah, skrbel za delo celjske Plesne šole in prav tako za življenje najmlajših članov Ingradove-ga kolektiva. In tudi zdaj, kot vodja naše enote za družbeni standard, se nenehno srečuje z ljudmi, z njihovimi problemi in težavami. Sicer pa živi z delegatskim sistemom. Dal mu je svoj pečat, iskal in našel v njem pota za čim boljšo uveljavitev in delo delavca, kot človeka, ki odloča o rezultatih svojega dela. Je vodja ene izmed dveh konferenc delegacij za zbor združenega dela celjske občinske skupščine. In ko beseda nanese na delegatski sistem, se ponovno razživi. »Da, zdaj v drugi mandatni dobi je vse drugače, kot so bili začetki. In vendar so bili tudi prvi koraki lepi, saj smo stopili po lastni poti, ki je postala vzor in zgled tudi v sloo-venskem merilu. Uspelo nam je, da smo delavca zainteresirali za delegatsko nalogo. Približali smo mu jo in pokazali, da je njegova. Ne častna, marveč delovna funkcija. Uspelo nam je, da na tej poti nismo sami. Nismo osamljeni. Odgovorno z nami hodijo tudi strokovne službe delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, vodstveni organi in drugi. Zato v razpravi in pripravah na zasedanje občinske skupščine proučujejo gradivo tudi vsi ti strokovni in družbenopolitični delavci in nam delegatom pomagajo pri sprejemanju stališč. Sicer pa, to so naša skupna Ingradova stališča, ki jih v delu občinske skupščine oziroma zbora združenega dela tudi pogumno in odločno posredujemo. Zaradi tega so naši delegati močni. Zato se tudi zelo pogosto čuje na zasedanjih zbora združenega dela naš glas. V prizadevanjih za čim boljše delo delegatov smo uspešno uveljavili tudi povratno pot informacij. Tako delegat, ki se je udeležil zasedanja zbora združenega dela, tudi poroča o poteku seje tega skupščinskega telesa, o sklepih, razpravi, stališčih. Pomembna je ugotovitev, da sta seji obeh konferenc delegacij vselej skupaj, da gre v bistvu za eno telo. Tako tudi zavzemamo enotna stališča. Odlo-Vočili smo se za skupno pot in torej tudi za enotno nastopanje navzven. Tako, kot veljajo te besede in ugotovitve za delo delegacij za zbor združenega dela celjske občinske skupščine, držijo tudi za delegacije naših temeljnih organizacij v drugih krajih, v drugih občinah. Naj ne izostane ugotovitev, da stalno spremljamo delo in aktivnost članov naših delegacij in konferenc delegacij. O tem vodimo tudi posebno statistiko, ki prav tako govori o aktivnosti na tem področju. In še to, veliko zaslug, da smo uspeli na tem področju, ima dejstvo, da je okoli 80 odstotkov delegatov že iz prve mandatne dobe obiskalo stalno Delegatsko šolo pri Delavski univerzi. Vsi ti so zdaj nosilci našega delegatskega sistema. Tako je za delegacije za zbor oziroma za zbore združenega dela občinske skupščine v Celju in v dru-Bolj kritično pa bi moral oceniti delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti. V glavnem velja ugotovitev, da je njihovo delo odvisno od problemov, ki prihajajo na dnevne rede sej skupščin interesnih skupnosti. Če so to vprašanja, ki neposredno zadevajo v našega delovnega človeka, potem je zavzetost večja oziroma velika, sicer pa je manjša in spremljana z nekaterimi pomanjkljivostmi,« je poudaril Lojze Borinc. KRONIKA Od ustanovitve Ingrada DIREKTORJI DELOVNE ORGANIZACIJE Venceslav Jeras (1959 — 1962) Vital Mlejnik, dipl. inž. (1963 — 1969) Henrik Čmak, dipl. inž. (1970 — 1974) Marjan Prelec, dipl. inž. (od aprila 1974 dalje) PREDSEDNIKI DELAVSKEGA SVETA Vlado Rajh Franjo Kotnik Roman Ajster, inž. organ, (dve mandatni dobi) Tilčka Žagar Leopold Rihteršič, dipl. inž. Darko Maligoj, dipl. inž. Miro Medved Franc Belehar Boris Petan Franc Vrbnjak SEKRETARJI OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK Franc Vitanc Vlado Rajh Tilčka Žagar Jerko Bandič, inž. organ. Ivo Šterbenc, dipl. inž. Darko Maligoj, dipl. inž. Anton Aškerc Franc Vrbnjak (več mandatnih dob) Jože Mešl, (več mandatnih dob, od 1978. leta koordinator). PREDSEDNIKI OSNOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE Štefan Ilc Franc Vrbnjak Štefan Klenovšek (dve mandatni dobi) Bogo Andoljšek (dve mandatni dobi) Stane Gorjup (več mandatnih dob prej in od 1978. dalje) PREDSEDNIKI MLADINSKE ORGANIZACIJE Lojze Borinc Maks Goričan Jože Mešl Vili Šuster Elza Poček Anton Aškerc Maks Vrtič (dve mandatni dobi) Darinka Mastnak Ostoja Todič Franci Ferk Dani Kerkoš Franci Ramšak (eno mandatno dobo prej, od 1978. koordinator) družinskih stanovanj, od tega 115 v Ljubljani in 141 v Novi vasi v Celju. Odkupili smo dom Dušana Finžgarja v Celju za nastanitev učencev. Dom ima 200 ležišč. V teku je še nakup 74 ležišč v Novi vasi v Celju, ki bo uresničen do konca 1979. leta. Vsi objekti malih stanovanj so usklajeni z minimalnimi standardi za delavska naselja, ki so dogovorjeni z družbenim dogovorom. Zelo ugodno je zlasti bivanje v novem objektu v Celju, ki ima poleg garsonjerskih tipov enot v vsaki etaži še čajno kuhinjo in skupne dru- žabne prostore. Tak standard v samskih objektih smo lahko zagotovili z u-vedbo dodatnega stanovanjskega prispevka, za katerega smo se odločili že pred štirimi leti. Ta obveznost bo veljala vse dotlej, dokler ne bodo vsi objekti v TOZD usklajeni z minimalnimi standardi. Veliko za izobraževanje Izobraževanju delavcev posvečamo v delovni organizaciji posebno skrb in vlagamo zato velika sredstva, da bi izboljšali kvalifikacijski sestav in strokovno sposobnost proizvodnih delavcev, pa tudi tehničnega in ostalega kadra. V dvajsetih letih se je v naši delovni organizaciji izučilo raznih poklicev Betoniranje ... 1.384 učencev pod vodstvom inštruktorjev in mojstrov. Večina teh učencev je v času šolanja bivala v mladinskem domu, v katerem je zadnja štiri leta življenje organizirano pod vodstvom vodje doma in vzgojiteljev. V tem času je bilo štipendiranih 218 študentov in dijakov, od tega na fa- Opaženje ... kultetah 83 in 135 na srednjih šolah. Dopolnilno strokovno izobrazbo so pridobivali in še pridobivajo člani kolektiva z rednim študijem in študijem ob delu na raznih šolah, tečajih in seminarjih, ki jih organizirajo strokovne šole in delovna organizacija. Armiranje... Na objektu poslovne zgradbe Ingrad opravljajo večino del učenci v gospodarstvu pod budnim očesom naših gradbenih inštruktorjev. Od leta 1969. do 1978. se je ob delu na srednjih in visokih šolah izobraževalo preko 400 delavcev, od tega je 321. delavcem šolnino poravnala delovna organizacija. Od teh delavcev je študij na visokih in višjih šolah zaključilo 123, na srednjih pa 198 delavcev. V raznih tečajih za pridobitev strokovne kvalifikacije je bilo v zadnjih desetih letih 1.242 delavcev, na seminarjih in predavanjih pa 9.869 delavcev. V tem Obdobju smo imeli 74 pripravnikov srednjih in visokih ter višjih šol, ki so tudi vsi uspešno opravili pripravniški izpit. Razgibana telesnokulturna dejavnost V naši delovni organizaciji omogočamo vsakomur raznovrstne aktivnosti organizirane rekreacije in športnega urjenja. Imamo precej lastnih športnih Objektov, poslužujemo pa se tudi drugih možnosti. U-s taljene in tradicionalne panoge gojimo načrtno, u-vajamo pa tudi nove oblike telesne aktivnosti, če zanje pokažejo zaposleni dovolj interesa: — dvakrat letno organiziramo interna tekmovanja med temeljnimi organizacijami v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, šahu in vleki vrvi; — tekmujemo na republiških in zveznih športnih igrah gradbenih delavcev v 7 moških in 4 ženskih panogah; — tekmujemo v občinskih sindikalnih igrah; — udeležujemo se TRIM akcij; — udeležujemo se raznih tekmovanj v posameznih disciplinah na republiškem, regijskem ali občinskem nivoju kot tudi prijateljskih srečanj z ekipami delovnih organizacij; — tekmujejo tudi gojenci mladinskega doma v tekmovanju dijaških domov. Najširšo množičnost dosegamo pri organiziranju internih tekmovanj, kjer poleg zavidljive udeležbe tekmovalcev opažamo tudi veliko vnemo za doseganje dobrih rezultatov. Te igre nam služijo kot pripravljalne in izbirne tekme za udeležbo na športnih igrah gradbincev Slovenije. S ponosom lahko ugotovimo, da smo na 29. letnih igrah (ustanovitelj iger je bil leta 1951 naš pravni prednik SGP Beton) v skupni uvrstitvi kar 17-krat zmagali, nikoli pa nismo bili slabši od 4. me- sta. S takšnimi rezultati smo najboljši med gradbeniki Slovenije, viden pa je tudi delež naših ekip pri uspešnih nastopih slovenskega zastopstva na Športnih igrah gradbincev Jugoslavije. Še posebej gre pohvala našim ženskim ekipam, katere so domala v vseh tekmovalnih panogah na samem vrhu; poudariti pa je trdba še kvaliteto šahovske, kegljaške, odbojkarske in namiznoteniške ekipe v moških panogah. V zadnjih letih se udeležujemo tudi zimskih SIG, kjer dosegamo manj vidne rezultate, kar je razumljivo glede na pogoje in dane možnosti v smučarskem športu. Vzporedno s športnimi igrami se udeležujemo proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije in tudi Jugoslavije. Tu smo dosegli nekaj vidnih uspehov, saj je naša ekipa odrarjev bila leta 1975 prva na republiškem in druga na zveznem 'tekmovanju. Naše ekipe tesarjev, zidarjev, železokriv-cev in odrarjev tudi sicer dosegajo solidne uvrstitve. Na tekmovanjih gradbenih delavcev so se naši športni delavci uveljavili kot vzorni organizatorji tovrstnih srečanj, najlepše spomine pa imamo na leto 1975, ko je bil Ingrad organizator SIG Jugoslavije v Celju. V občinskih sindikalnih igrah smo vedno med najboljšimi, če se primerno organiziramo. Naši delavci se tudi množično udeležujejo TRIM akcij v kolesarjenju, streljanju, plavanju in še zlasti v hoji, za kar ima veliko zaslug planinska sekcija. Veliko članov kolektiva je aktivna tudi zunaj delovne organizacije, v športnih društvih, krajevnih skupnostih, v občinskih in republiških organizacijah, kot tekmovalci ali kot športni delavci. Te razveseljive rezultate smo dosegli v vseh teh letih predvsem zaradi dobro organiziranega športnega društva Ingrad in širokega razumevanja za to dejavnost vseh odgovornih v temeljnih organizacijah kot tudi vodstva delovne organizacije v vsem obdobju. Za delo društva je značilno načrtno vključevanje zaposlenih in zlasti mladine v množično športno dn rekreacijsko dejavnost, ki jo razvijamo na osnovi potreb 'in interesa zaposle- Odbojka je priljubljena oblika športne rekreacije v vseh letnih časih. Na otvoritvi obnovljenih stez kegljišča Ingrad je prvo kroglo zalučala podpredsednica Športnega društva Ingrad, Ivica Bezlaj, ing. org. dela, ki je sicer vsestranska družbenopolitična delavka ne le v delovni organizacij* temveč tudi v občini. Športnice Ingrada nam vedno prinašajo odločilne točke v skupni uvrstitvi Največjo množičnost dosegamo na internih igrah Ekipa Ingradovih športnikov na otvoritvi ŠIG '65 v Celju Zadovoljni z rezultati dela 241 stanovajskih stavb s 7.141 stanovanji, 200 industrijskih objektov, 100 šol, vrtcev in poslovnih stavb, nad 100 trgovin, hotelov, kmetijskih objektov, viaduktov in mostov. Da, to je najbolj groba bilanca dela delovnega kolektiva INGRAD skozi dvajset let. V vseh teh dvajsetih letih, ko smo zgradili to veličastno število investicijskih objektov, pa nam ni bilo vedno lahko. Doživljali in preživljali smo v naši delovni organizaciji krize, restrikcije, reforme, reorganizacije in ukrepe, ki vedno zadenejo najprej investicije in s tem tudi gradbene kolektive. Ob vseh teh težavah smo se vedno zavedali, da ne gradimo samo gradbene objekte, temveč tudi novo družbo, nove medsebojne odnose, delavca lastnika proizvajalnih sredstev, delavca samoupravljalca, ki je nosilec svoje usode sam. Gradili smo nov družbeni sistem — samoupravni socializem. Delo na gradbišču ni lahko. Delavci delajo tam na odprtem, v mrazu, snegu, dežju in vročini. Gradbeni stroji ne mirujejo niti ob sobotah, nedeljah, ko drugi pretežno počivajo in odhajajo na vikende. Gradbeni delavec je na svojem delovnem mestu. Smo pač gradbinci, tako je organizirana naša proizvodnja, taki so običajno izvedbeni roki in taki so naši pogoji dela. Ni bilo lahko, pa smo kljub temu storili vse, da je bila tovarna pravočasno zgrajena, da je lahko stekla nova proizvodnja, da je bila dokončana šola, da so se lahko otroci vselili v svetle, tople in udobne učilnice in, da so se lahko delavci s svojimi družinami vselili v nova udobna stanovanja. Danes, po dvajsetih letih, smo zadovoljni z rezultati dela in z razvojem svoje delovne organizacije. Izboljšali smo pogoje dela, dvignili družbeni in osebni standard, povečali materialno osnovo dela in povečali produktivnost. Družina delavcev Ingrada se je povečala od 2125 na okrog 3200. Investitorjem bomo v svojem jubilejnem letu zgradili objektov za okrog 250 starih milijard dinarjev. Organizirani smo v dvanajst temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupne službe. Medsebojno smo čvrsto povezani, s skupnimi interesi in medsebojni odvisnosti, kar vse imamo urejeno v samoupravnih aktih, ki smo jih sami sprejeli. Samo skupna prihodnost nam zagotavlja razvoj. Združujemo sredstva, vstopamo v medsebojne dohodkovne odnose, skupaj planiramo in se dobro zavedamo svoje vloge v družbi, da lahko le združeni v močni delovni organizaciji zadovoljujemo družbene in osebne potrebe. Smo odprta delovna organizacija. Naša proizvodnja je povezana s številnimi delovnimi kolektivi, s katerimi se povezujemo in vzpostavljamo najrazličnejše oblike sodelovanja in povezovanja, kot so kooperacija, skupna proizvodnja, skupna vlaganja v nove investicije, združevanje v sestavljene delovne organizacije, itd. Poseben poudarek za dosežene uspehe v naših dvajsetih letih gre družbenopolitičnim organizacijam in njihovim izredno zavzetim funkcionarjem, ki so bili veno mobilizator in učitelj najširšega kroga sodelavcev. Na današnji dan je v vseh naših temeljnih organizacijah širom Slovenije 95 gradbišč in v gradnji 122 objektov nih. Vsi se zavedamo pomembnosti razvite telesne kulture, saj le-ta vpliva na oblikovanje celovite osebnosti človeka ter na razvijanje njegovih vsestranskih sposobnosti. Športno društvo Ingrad je leta 1975 prejelo za uspehe na področju delavskega športa in rekreacije najvišje republiško priznanje — BLOUDKOVO PLAKETO. Prazjnovanju 20. obletnice Ingrada se priključuje- jo tudi športniki. Organizirali bodo nekaj priložnostnih tekmovanj. Z aktivnostjo v prihodnje pa bodo krepili naše moči za še večje uspehe pri delu kot tudi v športu in rekreaciji. Skrb za zdravje V prvem letu delovne organizacije Ingrad je bila za naše delavce ustanovljena obratna ambulanta pod vodstvom dr. Bogomila Hrašovca in sestre I-vanike Majer. Nekaj led kasneje je bila ustanovljena še zobna ambulanta. Med njenimi prvimi sodelavci sta bila sestra Milena Likovič in zObotehnik Ervin Pirnat. Leta 1963. je dr. Hrašo-vec zaradi specializacije odšel. Na njegovo mesto je prišel dr. Novak, ki je prav tako zmogel preventivno in kurativno dejavnost, saj se je število bolnikov gibalo na dan od dvajset do trideset. Delo v takšnih razmerah je bilo ugodno tako za kolektiv (malo stroškov), kot za zdravstveno službo. Leta 1970. je prevzel vodstvo ambulante dr. Kos. Na tem mestu je bil do 1974. leta. V (tern času so se pričela integracijska gibanja za povezavo zdravstvenih domov v enotni Zdravstveni dom Celje. K obratni ambulanti Ingrada so ise priključili člani Cestnega podjetja in Obnove Celje. Število zavarovancev se je tako močno povečalo, povečalo pa se je tudi število bolnih. Zaradi njih je pričela zaostajati preventivna dejavnost. Takrat, 1974 leta je vodstvo obratne ambulante prevzel dr. Ivan Bolha. Zdravstvena dejavnost se je vršila vseskozi v istih prostorih, v istih delovnih pogojih, le število zaposlenih in s tem zavarovancev se je v vseh treh podjetjih večalo iz leta v leto. Tako zajemamo zdaj okoli 3.000 zavarovancev, kar je za dvakrat več -kot je norma za obratnega zdravnika. Toda, navzlic temu daje zdravnik s pomočjo dveh sester, ki sta -opravili tečaj iz medicine dela, zdravstvene usluge tolikšnemu številu delavcev. Kako se je gibalo število ambulantnih pregledov po mesecih v 1978. in 1979. letu govori tudi naslednja tabela: LETO 1978 1979 Mesec pregled kurativni preventivni kurativni pregled preventivni L 1049 30 1074 60 II. 1255 41 1031 57 lil. 1317 74 1238 150 IV. 1038 60 1016 117 V. 1088 57 1059 64 VI. 1061 81 1019 111 VII. 988 42 * VIII. 1103 48 IX. 1292 93 X. 1195 63 XI. 1034 39 XII. 1020 18 Skupaj 13540 646 Kljub tolikšni frekvenci se bori zdravstveno osebje, da dobi bolnik u-strezno zdravilo, da bo čimprej sposoben za delo. Čakalna ddba je v sorazmerju z drugimi ambulantami pri nas kratka, če so pacienti urejeni, če so prišli zdravniku le po pomoč zaradi bolezni. Tedaj ni težav. Težje pa je zdravemu zavarovancu dopovedati, da je sposoben zadelo. Naj večje težave so v gradbeništvu z zaposlovanjem invalidnih oseb zaradi posledic poškodb ali procesa staranja. Med medicinskimi vzroki ugotavljamo pri starejših delavcih v gradbeništvu pred-vsem kronična obolenja dihal, obolenja srca in o-žilja, zelo pogosto pa obolenja gibal, Zlasti hrbtenice, obrabo sklepov ter o bolenja mišic zaradi težkega fizičnega dela v neugodnih vremenskih razmerah. Tudi obolenja prebavil, zlasti ulkusna (čir želodca ali dvanajsternika) so pogosta, zaradi neurejene prehrane. Delavci imajo terensko delo, se hranijo občasno tudi v gostilnah, tu -in tam se nagibajo k alkoholu in to pelje med drugim tudi v jetrno sirozo. Kljub temu, da je pri nas dobro organizirana družbena prehrana, da so ugodno rešeni stanovanjski problemi za samske delavce, je proces invali- dr. Ivan Bovha dr. Krystian Zyder diziranja ali ocena delovne zmožnosti težka. Imamo precej bolezni, ki nastanejo ob delu, prav tako imamo prenckatere za delo skoraj nesposobne delavce, ki jih moramo vseeno imeti v delovnem razmerju, ker ni zanje drugih oziroma ustreznih delovnih mest. Toda, navzlic temu tudi takšne primere in probleme ugodno rešujemo s pomočjo socialne službe. Po vseh teh letih obstoja ambulante se veselimo adaptacije in razširitve prostorov, ki so v gradnji. V povečanih prostorih se bo zdravstvena pomoč tudi celoviteje izvajala. Preventivno, kurativno in socialno medicino pa bi morali združiti. Če bi namestili še enega zdravnika, bi lahko v ambulanti opravili tudi večino sistematskih in periodičnih pregledov. Skrb za zdravje je prvenstvena naloga nas vseh! TOZD GO CELJE NAGRADA INGRAD AJSTER Roman, inž. org. BRINOVEC Franc GORJUP Stane PRIZNANJE INGRAD ALIHODŽIČ Redžep BANDIČ Jerko, inž. org. BREZNIK Martin ČEP Milan DURAKOVIČ Osman GORNIK Karel JANJIČ Milenko KAJBA Nežika KOSTANJŠEK Jože KRANJC Alojz LANGERŠEK Edvard LOVRIČ Vlado MARTINKO Željko PET EC IN Vili PETRE Anton PREMOŠ Avgust RADAKOVIČ Božo RAZGORŠEK Jože RAZGORŠEK Martin REMUS Anton ROBIDA Tatjana ROJC Alojz SITAR Florjan ŠMARČAN Jože SMUČ Maks ŠOŠTARIČ Stefan VODOVNIK Rudolf VRBNJAK Vin-ko VRENKO Iivan st. TOZD GO LAŠKO NAGRADA INGRAD FIFER Egidiij S MERC Vlado PRIZNANJE INGRAD BRATINA Maja DEKIČ Slavko GAJŠEK Rudi ROŠKAR Janez ŠKORJANC Ivan ZUPANC Štefan DUJIČ Ivan MRAZ Edvard TOZD GO ŠENTJUR NAGRADA INGRAD KOTNIK Marjan, var. inž. SKAKIČ Zdenka PRIZNANJE INGRAD BALEK Jože BUKOVŠEK Franc FURJAN Josip JAVORNIK Milan KLENOVŠEK Štefan KOREN Stane PODSEDENŠEK Jakob ROTAR Karel ŽOHAR Evgen TOZD GO SLOVENSKE KONJICE NAGRADA INGRAD RIHTARŠIČ Leopold, dipl. inž. BRUSL Karel VRENKO Karel st. PRIZNANJE INGRAD GLOBOVNIK Rudi GRAH Janez HRČAN Andnijia KLANČNIK Jožica KOS Florjan KUTNJAK Franc OFENTAVŠEK Jože POSILOVIČ Štefan PREVORŠEK-ŠRAM Valerija ROŠER Anton VOH Anton TOZD GO LJUBLJANA NAGRADA INGRAD BRODNIK Jože, dipl. inž. PETAN Boris PRIZNANJE INGRAD FAVAI Draga JAGODIČ Franc JEVŠINEK Marija KLOPOTAN Alojz KOVAČEVIČ Pero NOVAK Ivan MEŠTRIČ Rudi NJEGOVAC Alojz SLIVNIK Franc ŠKULJ Jože ŠINKOVEC Janez VELENŠEK Aldjiz TOZD LESNI OBRATI GOMILSKO NAGRADA INGRAD FUNKL Rafko CIZEJ Igo PRIZNANJE INGRAD ANDOLŠEK Bogo HINDEL Vinlko HRIBERNIK Milan KNEZ Jože KOROŠEC Miran POVŠE Srečko ROTAR Jože SLEMENŠEK Alojz SORČAN Edvard ŠALAMON Martin TURNŠEK Vinko VAŠ Ivan VITANC Martin TOZD PROJEKTIVNI BIRO NAGRADA INGRAD PELKO Jernej, dipl. inž. KOVAČIČ Janez. dipl. inž. PRIZNANJE INGRAD BRESJANAC Atanasij, dipl. inž. KLEMEN Franc MANDIČ Milisav. dipl. inž. PODSEDENŠEK Slavfka STRAŠEK Adolf, el. inž. TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA NAGRADA INGRAD AŠKERC Anton PRIZNANJE INGRAD ARZENŠEK Avgust BOBEK Majda BAJRAKTAREVIČ Sej daj lij a JAZBEC Jože PAVLIČ Drago PEZDIR Boris POPIT Janez REBERNJAK Ivan ŠPRAJC Albin ŠVERKO Ivanka TURNŠEK Herman ZAJC Drago TOZD IGM MEDLOG NAGRADA INGRAD ZAGODE Stane, dipl. inž. OKROGAR Bojan, dipl. inž. GABERŠEK Rudi HUDOMALJ Franc MURKO Franc PRIZNANJE INGRAD BRATINA Franc BRATINA Leon ČURKOVIČ Veljko GRUŠOVNIK Albin JAZBEC Franc JELAČIČ Stane KERBAVEC Franc KOVAČ Franc KRIŽNIK Jakob KRONOVŠEK Miha KROŠELJ Rafael MAGAJNA Alojz MARTINKO Ludvik NERAT Alojiz NOVAKOVIČ Mijo OTOREPEC Janez SIMON Tomo ŠPEGL Albin TURŠČAK Štefan URANIČ Stana VERDEL Miran ŽEROVNIK Karel TOZD GO ŽALEC NAGRADA INGRAD GAJŠEK Maks HLADNIK Silvo PRIZNANJE INGRAD ARH Avgust CVIKL Franc DJERZIČ Vehbjja DROBNE Ivan DROLC Stanko HRAŠAR Jože KLANČNIK Olga KOMERIČKI Jože KORENJAK Stanko KOVAČ Ivan NOVAK Duro PUSOVNIK Ivan ROJNIK Marija ŠMARČAN Martin ŠTRUKELJ Franc VARGA Alojz ZAKUŠEK Drago ZBILJSKI Ludvik TOZD PROIZVODNI OBRATI NAGRADA INGRAD PINTAR Jože, inž. org. MEŠL Jože GAJŠEK Maks PRIZNANJE INGRAD BELEHAR Franc DOBROTINŠEK Jožica HORVAT Branko KOVAČ Anton KOVAČ Milan KREGAR Adolf KUNC Mirko KUMER Jernej KUŽNER Ivan MIHEVC Ivan NOVAK Karlo OCVIRK Adolf SALOBIR Stane ŠAFARIČ Stane ŠPEGLIČ Anton ŠTIFTAR Rudi VERBIČ Slavko VIPOTNIK Franc ZALAŠČEK Minko TOZD MEHANIZACIJA NAGRADA INGRAD COLARIČ Milan, inž. org. ŠKOFLEK Milan VRBNJAK Franc PRIZNANJE INGRAD VANOVŠEK Dušan ŽLIČAR Andrej OBERŽAN Jože GMAJNER Franc MARN Roman LIPOVŠEK Ciril JAMNIŠEK Franc PESAN Anton GNILŠEK Mirko UPLAZNIK Anton OBERŽAN Anton TERŽAN Vili TIRGUSEK Alojz JALŠOVEC Vinko GNILŠEK Stanko RAJH Vlado KRAMŽAR Vinko ŠISTEK Rarniz DREGARIČ Franc ZORKO Mijo DRGAJNER Ervin LESJAK Anton LAKOVIČ Alojz SKAMEN Fani BALEK Cenka NOVAK Jože ŽILNIK Janko DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE NAGRADA INGRAD PRELEC Marjan, dipl. inž. ČEVNIK Franjo, pravnik ARNUŠ LudVik, dipl. oec. ČREPINSEK Leon, dipl. inž. GOLOB Janko, dipl. oec. CMAK Ivan BEZLAJ IVica, inž. org. BORINC Alojz PRIZNANJE INGRAD PAVLIN Peter, dipl. inž. ČREPINSEK Elza, dipl. inž. BOŽNIK Edmund, dipl. inž. KOVAČ Hilda PENIČ Jože BERGINC Franc, psih. GRABNER Rafko GAZVODA Manija JAGRIČ Mojca KERKOŠ Albert KRUŠIČ Štefka, pravnik OLENŠEK Vili SEVČNIKAR Franc RAMŠAK Franc ARTIČEK Martin EMERŠIČ Ivan BELEHAR Katica ČEPIN Jožica GORJUP Marija LIPOVŠEK Jože ČREPINSEK Silva HONIGMAN Berta KEBLIČ Rozika ČMAK Lea LOBE Hermina KOPITAR Olga STUDNIČKA Torno, inž. LAH Oto ŠUSTER Vili ŽOHAR Rudi enota Rogaška Slatina ZAVRŠNIK Jože, -var. inž. UNVERDORBEN Marjana KITAK Rudi KRUMPAK Marica GOŠNJAK Vidoslav DELAVCI, KI ZDRUŽUJEJO DELO V INGRADU ŽE OD LETA USTANOVITVE, OZIROMA SO BILI OD TAKRAT ZAPOSLENI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, KI SO KASNEJE ZDRUŽILE DELO Z INGRADOM, PREJMEJO ROČNO URO KOT JUBILEJNO DARILO. PLAKETA INGRAD Skupščina občine Celje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje Aero Celje Cinkarna Celje Vojna pošta 2050/27 Avto Celje Zdravstveni center Celje Mera Celje EMO Celje Kovinotehna Celje Občinska izobraževalna skupnost Celje Tehniška šola Celje Zdravilišče Dobrna Skupnost za gradnjo objektov posebnega pomena Celje Skupščina občine Šentjur Samoupravna stanovanjska Skupnost občine Šentjur Alpos Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur Bohor Šentjur Skupščina občine Šmarje pri Jelšah Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šmarje pri Jelšah Tovarna avtomobilov in motorjev TAM Maribor Tvornica s taki a i plastičnih proizvoda OOUR »Staklana Hum na Sutld Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina Zdravilišče Rogaška Slatina Skupne službe Samoupravne interesne skupnosti Šmarje pri Jelšah Rudik rjavega premoga Senovo Skupščina občine Slovenske Konjice Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Slovenske Konjice Konus Slovenske Konjice Comet Zreče Unior Zreče Kunst roj Slov. Konjice Elektroradio Slovenske Konjice Kmetijska zadruga Slovenske Konjice Lesnoindustrijsko podjetje Slovenske Konjice Skupnost za investicije v družbeni standard Slovenske Konjice Skupščina občine Laško Samoupravna stanov, skupnost občine Laško Pivovarna Laško Papirnica Radeče TIM Laško Zdravilišče Laško Komunalno podjetje Laško GIPOSS Ljubljana Standard invest Ljubljana SOZD IMOS Ljubljana Skupščina Občine Šiška Skupščina občine Vič Rudnik Skupščina občine Bežigrad Skupščina občine Moste Polje Skupščina občine Ljublja-na-Center Skupščina mesta Ljubljane Samoupravna stanovanjska skupnost občine šiška PAP Ljubljana Metalna Maribor Gramat Zagreb Tovarna stikalnih naprav Maribor Strojna tovarna Trbovlje Rudis Trbovlje Splošno združenje gradbeništva in IGM SR Slovenije Ljubljana Republiška (Skupnost za ceste SRS Ljubljana ZRMK Ljubljana Ljubljanska banka, Splošna banka Celje Razvojni »center Celje Cementarna Trbovlje Železarna Štore PetrOl Ljubljana Izletnik Celje Klima Celje IMP Ljubljana TOZD Dvigalo IMiP Ljubljana, TOZD O-grevanje — Vodovod — Klima Ljubljana Oprema Celje GOP Obnova Celje SIP Šempeter Stanovanjsko - komunalna banka Ljubljana Beograjska banka, Temeljna banka Ljubljana SDK Celje Zavarovalnica Triglav, Območna skupnost Celje Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev SR Slovenije Ljubljana Nama Ljubljana Lesnina Ljubljana Skupščina občine Žalec Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec Tovarna nogavic Polzela Tekstilna tovarna Prebold Dravske elektrarne Maribor Keramična industrija Liboje Sigma Žalec PRIZNANJE INGRAD Cestno podjetje Celje Zdravstveni center Celje, TOZD Medicina dela LIK Savinja Celje L i bel a Celje Komunala Celje Občinska izobraževalna skupnost Celje, odbor za izvedbo referendumskega programa Drofenik Fric, kamnoseštvo, Rogaška Slatina Prevozništvo Celje Agrotehnika Celje Slovenija avto Ljubljana, TOZD Avtomotor Celje Center Celje Kompas Ljubljana Metalka Ljubljana V.i a tor Ljubljana Proizvodno montažno poduzeče »Jedinstvo« Krapina Dijaški domovi Celje Kovinostroj Grosuplje Kovinotehna Celje, TOZD inženiring IBT Trbovlje, TOZD Projektiva Projektivni biro Velenje TOLO Šentjur Temeljna izobraževalna skupnost Šentjur pri Celju Komunalno podjetje Šentjur Krajevna skupnost Rogaška Slatina Hmezad Žalec, TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah GOKOP, Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina EMI — Elektromontaža in instalacije Poljčane Mizarstvo Rogaška Slatina KORS Konfekcija oblačil Rogaška Slatina Podjetje za vzdrževanje in gradnjo Dom — biro Šmarje pri Jelšah Dobrina Ivanka, parketar-stvo, Bistrica ob Sotli Petek Ferdinand, kleparstvo, Tržišče, Rogaška Slatina Trgovska delovna organizacija »Jelša« Šmarje pri Jelšah Krajevna skupnost Stranice Dravinjski dom Slovenske Konjice Mizarstvo Skala Slovenske Konjice Kongrad Slov. Konjice Komunalno podjetje Slov. Konjice Kristal Maribor, obrat Slovenska Bistrica Komunalna skupnost Slovenske Konjice Satler Mirko, ključavničarstvo, Slovenske Konjice Zavod za urbanizem Velenje, enota Slovenske Konjice Volna Laško Kmetijska zadruga Laško Temeljna izobraževalna skupnost Laško BOR Laško Sopeta — lesna industrija Radeče Dravske elektrarne Maribor, TOZD Elektrokovi-nar Laško Pionir Novo mesto Obnova Ljubljana Gradbinec Kranj Stavbar Maribor Tehnika Ljubljana Standard Invest, TOZD inženiring Standard Invest, TOZD Operativa LIZ Ljubljana Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest Ljubljana Krajevna skupnost Krim-Rudnik IMPOL Slovenska Bistrica Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec LIV Postojna — Industrijska cona SGP Gorica — Nova Gorica Lesna Slovenj Gradec Splošno mizarstvo Krško Inštalacija Ljubljana IPK Ljubljana — plinarna IPK Ljubljana — Kanalizacija IPK Ljubljana, TOZD kom. operativa Slovenijales Ljubljana Samski domovi šiška Skupnost samoprispevka II. Ljubljana Staninvest Ljubljana IMP Ljubljana Zavod za družbeni razvoj Ljubljane Mercator Ljubljana Gradis Ljubljana, TOZD OGP Prod Ljubljana Gramex Ljubljana Splošna ambulanta Prale — Ljubljana Zidar Kočevje Zavod za razvoj Ljubljane — LUZ Odvetniška pisarna pri ŽG Beton Zasavje, Zagorje Gradbeni finalist Maribor Kurivo prodaja Ljubljana Kovinar Jesenice »Soseska« Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana Uprava inšpekcijskih služb Ljubljana Megrad Ljubljana Krajevna skupnost Prale — Ljubljana Zavod za -varstvo pri delu Ljubljana Gradis Ljubljana, TOZD Mehanizacija Vegrad Velenje, TOZD Mehanizacija Avto center Rijeka Koopeksport Sežana Tehnika Ljubljana, TOZD Mehanizacija Inšpektorat prometne LM Celje Kovinoservi-s Jesenice SGP Grosuplje Trgovsko podjetje Potrošnik Murska Sobota, TOZD Veleprodaja Hmezad Žalec, DO Notranja trgovina Komunalni center Velenje RO Staklopan Beograd Krajnc Viktor, plastičar-stvo, Mozirje V ro-im/m cViiT>nnQt Krn Tl- kolovo Krajevna skupnost Liboje Prevozništvo DO N AT Rogaška Slatina Slovenijaceste Ljubljana, TOZD Nizke gradnje Ljubljana Nigrad 'Maribor Cestno podjetje Ljubljana Remont Celi j e Jeklotehna Maribor Komunala Celje, TOZD Plinarna Celje Geološki zavod Ljubljana Društvo inženirjev in tehnikov Celje Cementarna Salonit Anhovo Istarske tvornice cementa Pula LIP Bled Siporex Pula Opekarna Ljubečna Žična Celje IMP Ljubljana, TOZD PMI Maribor IMP Ljubljana, DO Emond Ljubljana Rade Končar, Zagreb RO »Elekt rouredaj i« RZ — dizala Jugofund Beograd Geotehnika Zagreb, TOZD Fu udiranje Geotehnika Zagreb, TOZD Rudarstvo Kristal Maribor Pilot Zagreb TAMI Celje »Marko Oreškovič« Apatin Steklar Celje Nivo Celje Elektro Celje Elektrosignail Celje Komunala Celje, TOZD Ceste-Kanalizacije Celje Gradis Ljubljana, TOZD GE Celje Komunalno podjetje Žalec Emona Ljubljana, TOZD Evropa Cellje Republiška izobraževalna skupnost SR Slovenije Ljubljana Izobraževalna skupnost za gradbeništvo SR Slovenije Ljubljana Jugobanka, Temeljna banka Ljubljana Sklad skupnih rezerv SR Slovenije .Ljubljana Tehniški šolski center »Boris Kodrič« Maribor Elektrogospodarski šolski center Maribor, Dom u-čencev Maribor Skupnost za zaposlovanje Celje Skupnost za zaposlovanje Zenica Skupnost za zaposlovanje Dobo j Skupnost za zaposlovanje Prnjavor Skupnost za zaposlovanje Tuzla Ekonomski šolski center Celje UJV, postaja milice Celje Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev SR Slovenije Ljubljana Gorenje Velenje ŽTP Celje, Tovorni promet REK Zasavje, TOZD Gramat Trbovlje Siporex Zagorje Javor Pivka, predstavništvo Ljubljana IGM Lepoglava (opekarna) Medimurski kombinat Čakovec Monter Dravograd Podravina Djurdjevac Metalgrad Jesenice na Dolenj sikem Salonit Anhovo, TOZD O-pekarna Brežice Istratrans Labin, OOUR Teretni promet Labin Viatoir Ljubljana, Poslorv-nica Trbovlje Avtoprevoz Nova Gorica, Tovorni promet Era Velenje, Poslovalnica Celje SGP Konstruktor Maribor IGM »Sava« Krško Iskra Kranj — TOZD Računalniki Ljubljana Monter Poljčane Alprem Kamnik Aluminij Komen Jarh Jože, odvetnik, Celje Krajevna skupnost Gomfil-sko Gozdno gospodarstvo Celje Gozdno gospodarstvo Ljubljana GLIN Nazarje Zavod za načrtovanje Žalec Savinjski magazin Žalec Hmezad Žalec Juteks Žalec Feralit Žalec Zarja Žalec Osnovnošolski center Žalec Gradnja Žalec Vino Šmartno ob Paki Montaža Žalec Nama Žalec Turistično ugostilteljsko preduzeče »Župa« Knu-ševac Zavod športno - rekreacijski center Golovec Celje »Papirkonfekcija« - Krško Unikal studio Ljubljana Ingradove temeljne organizacije Da, naše temeljne, naše osnovne celice dela in življenja. Pogledali smo v njihove o-sebne legitimacije in povzeli najbolj osnovne podatke. Zaradi predstavitve. Povsem razumljivo je, da je dejavnost temeljnih organizacij združenega dela gradbene operative v vseh primerih skoraj enaka. Zato je ne bomo ponavljali za vsako posebej, marveč jo navedli kar zdaj na za- četku predstavitve. Kot smo zapisali v samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacij o Gl P Ingrad, imamo v vseh teh primerih glavno in stran- ske dejavnosti. Glavna dejavnost: izvajanje vseh vrst visokih gradenj doma in v tujini. Stranske dejavnosti: iz- vajanje nizkih gradenj doma in v tujini, od tega: gradnja, rekonstrukcija in opravilo cest, ulic, trgov, železniških in cestnih mostov, nadvozov, podvozov, viaduktov, operativne obale, jezov, bazenov, zunanjega vodovoda in kanaliza- cije ter gradbena dela pri gradnji elektroenergetskih prenosov, telefonskih ter telegrafskih zvez, naftovodov, plinovodov, parovo-dov in žičnic. Proizvodnja predizdela-nih gradbenih elementov iz cementa, apna, gramoza in peska ter prodaja na drobno. Dajanje v najem lažje gradbene mehanizacije in orodja (opaži, cevni odri, podpore). Prodaja odpadnega materiala na drtibno. Proizvodnja gramoza in peska. Takšna je torej glavna in talkšne so stranske dejavnosti naših temeljnih organizacij gradbene operative. Opis stranskih dejavnosti pa se vendarle v nekaterih primerih razlikuje med posameznimi temeljnimi organizacijami. Gradbena operatlva Celje Sedež TOZD je v Celju, Ljubljanska cesta 16. Število zaposlenih ob pričektu leta 370, vrednost opravljenega dela v letu 1978 381,001.776 din, plan za letos 400,000.000 din. Direktor TOZD Roman Ajster, inž. organ, dela; predsednik delavskega sveta Vinko Vrbnjak, VK zidar; sekretar OO ZK Stane Gorjup, VK zidar; predsednik osnovne sindikalne organizacije Rajiko Krajnc, skladiščnik; predsednik OO ZSMS Ivan Vrenko, dipl. gradb. tehnik. ANTON REMUS, visokokvalificirani tesar, je član naše delovne skupnosti dvajset let. Ima veliko zaslug kot neposredni organizator proizvodnje, kot vodja samoupravnih delovnih skupin. Prav tako se je uveljavil pri utrjevanju samoupravnih odnosov. ROMAN AJSTER, inž. org., direktor TOZD Predsednik delavskega sveta DO dve mandatni dobi (1962-1966) AVGUST PREMOŠ, gradbeni delovodja. Vseskozi deluje v samoupravnih organih temeljne in delovne organizacije. Bil je tudi predsednik delavskega sveta TOZD. Uspešno je vodil zahtevnejše objekte in ves čas spremljal razvoj Outi-nord sistema gradnje v našem kolektivu. VINKO VRBNJAK, visokokvalificirani zidar, je član Ingradove družine od 1961. leta dalje. Uveljavlja se v samoupravnem in družbenopolitičnem delu. Večkrat je bil član delavskega sveta, opravljal je tudi razne funkcije v sindikatu ter sodeloval pri obnovi Skopja. VILI PETECIN, gradbeni delovodja je v naši delovni sredini polnih dvajset let. Kot delovodja je vodil zahtevnejše industrijske objekte, poslovne in druge stavbe ter šole, pri čemer se je vedno izkazal. Aktivno dela v Narodni zaščiti. Celje. Most čez Savinjo v Liscah, v ozadju stanovanjska soseska Otok JOŽE ŠMARČAN, je v Ingradu od 1962. leta dalje. Pri delu je prizadeven, tako da je v kratkem času pridobil visoko strokovno kvalifikacijo za tesarja. S svojim strokovnim delom kot vodja skupine je izvajal in še vedno dela na zahtevnejših objektih. MAKS ŠMUC, gradbeni delovodja, je v kolektivu od ustanovitve. Ves čas dela v samoupravnih organih, pa tudi v raznih komisijah. Zaradi njegove sposobnosti so mu bili zaupani zahtevnejši gradbeni objekti, katere je uspešno vodil. Gradbena operativa Laško Gradbena operativa Ljubljana ŠTEFAN ZUPANC, gradbeni delovodja, je prišel v delovno organizacijo 1960. leta. Prizadevno je vodil zahtevnejše objekte, kot posebnost pa se rad spominja, da je sodeloval pri gradnji vseh treh celjskih mostov. Uveljavil se je tudi kot samoupravljalec. EDVARD MRAZ, visokokvalificirani tesar, združuje delo v delovni organizaciji od 1966 leta dalje. Je marljiv, kar je dokazal tudi s tem, da je napredoval iz polkvalificiranega v sposobnega visokokvalificiranega tesarja. Sedež TOZD je v Ljubljani, Prule 8. Število zaposlenih Ob pričetku leta 160, vrednost opravljenega dela v letu 1978 216,232.463 din, plan za letos 300,000.000 din. Direktor TOZD je Jože Brodnik, dipl. gradb. inž.; predsednk delavskega sveta Alojz Velenšek, delovodja; sekretar OO ZK Boris Petan, dipl. gradb. teh.; predsednik osnovne sindikalne organizacije Rudi Meštrič, VK železokrivec, predsednik OO ZSMS Ivo Strnad, dipl. gradb. tehnik. JOŽE ŠKULJ (vodja več zahtevnih gradbišč): »S kolektivom je treba živeti. Če ni prave pripadnosti, ni ustrezne učinkovitosti. Včasih je bilo pri delu veliko več veselja. Zato sem če-sto ostal na podaljšanem delu zaradi drugih delavcev in poskušal doprinesti h kvaliteti in večji produktivnosti.« Sedež TOZD je v Laškem, Zdraviliška 13. Število zaposlenih ob pričetku leta 138, vrednost opravljenega dela iv letu 1978 129,471.927 din, plan za letos 160,000.000 din. Direktor TOZD je Egidij Fifer, dipl. gradb. -tehnik; predsednik delavskega -sveta Vinko Križnik, dipl. gradb. tehnik; sekretar OO ZK Slavko Vale, skladiščnik; predsednik osnovne sindikalne organizacije Vlado Šmerc, dipl. gradb. tehnik; predsednik OO ZSMS Jožica Ivezič, dipl. gradb. tehnik. FRANC JAGODIČ, je v Ingradu začel kot visokokvalificirani zidar. Ljubljanski enoti je bil »posojen«. Pa mu je bilo to okolje všeč in je ostal. Pri skoraj dvajsetletnem delu z ljudmi ni imel težav, težave pa so zaradi dolgega delovnega dneva in zalo zaradi odsotnosti od družine. JANEZ ŠINKOVEC, vodja več zahtevnih gradbišč, je v Ingradu vse od začetka. Na vprašanje, kakšne so razlike od takrat pa do danes, je poudaril da so velike, zlasti pa so danes boljši delovni pogoji. Najtežje pa mu je bilo tedaj, ko se je kdo od delavcev pri opravljanju svojih obveznosti ponesrečil. DRAGA FAVAI, tajnica, je Ž2 skoraj dvajset let za is-tj mizo. Opravkov ima na pretek, saj neprestano pojeta telefona, razen tega so na mizi še vsi mogoči papirji personalne službe. Če je bila včasih velika fluktuacija nekvalificiranih delavcev, je danes toliko več papirja, je ugotovila. MARIJA JEVINŠEK, samostojni knjigovodja, je med razgovorom kar naprej pritiskala na računski strojček, obračala fi-nančne dokumente in ugotavljala, da ni toliko pomembna, da bi jo predstavili. »Delati moram«, je dejala in to delo opravlja tekoče in odgovorno. Zato nima nobenih poblemov. ANTON KLOPOTAN, visokokvalificirani železokrivec in vodja železokrivnice, sicer pa že 20 let dela med vsemogočimi pulti in »aparati« za pripravo armature. Zelo si želi vseliti v novo železokrivsko delavnico na Viču, kjer bodo vsi potrebni stroji in bolj u-strezni pogoji za delo. Egidij Fifer, direktor TOZD IVAN ŠKORJANC, gradbeni delovodja, je v delovni organizaciji polnih petnajst let. Zdaj je delovodja na gradbišču stanovanjskih blokov v Štorah. Je delavec, ki dosega dobre rezultate in skrbi za racionalno koriščenje sredstev in materiala. 1 BORIS PETAN, vodja več zahtevnih gradbišč, je aktiven družbenopolitični delavec. Eno mandatno dobo, 1976-1978, je bil tudi predsednik delavskega sveta delovne organizacije. JOŽE LIPOVŠEK, gradbeni delovodja, je dolgoletni član naše delovne organizacije. Delal je na številnih objektih. Zdaj vodi dela pri gradnji Zdravstvene postaje v Štorah. V svoji delovni sredini velja za vestnega in požrtvovalnega delavca ter samou-pravljalca. Jože Brodnik, dipl. inž. direktor TOZD Gradbena operativa Slovenske Konjice Lesni obrati Sedež TOZD je v Slovenskih Konjicah, Škalska 12. Število zaposlenih ob pričetku leta 121, vrednost opravljenega dela v letu 1978 197,064.488 din, plan za letos 200,000.000 din. Direktor TOZD je Leopold Rihteršič, dipl. gradb. inž.; predsednik delavskega sveta Karl Vrenko, delovodja; sekretar OO ZK Branko Subotič, zidar; predsednik osnovne sindikalne organizacije Anton Rošer, tesar; predsednik OO ZSMS Aleksander Voh, dipl. gradb. tehnik. FRANC KUTNJAK, laborant, je v Ingradu vse od 1960. leta. Kot visokokvalificirani zidar je delal uspešno pod najtežjimi pogoji. Zaradi bolezni je zadnja leta prevzel mesto laboranta pri gradnji mostov SD II in Lovrenčana, zdaj pa dela pri mostu v Radečah. Leopold Rihteršič, dipl. inž. direktor TOZD Predsednik delavskega sveta DO (1968-1970) ANTON VOH, vodi glavno skladišče, betonarno in naselje. Včasih, še prej, pa je opravljal tudi tajniške posle v temeljni organizaciji. V Ingradu je od 1960. leta. Je tudi aktiven družbenopolitični delavec. Dela v Krajevni skupnosti Loče, zlasti pa se udejstvuje v sindikalni organizaciji. JOŽE OFENTAVŠEK, je eden vodilnih tesarjev v temeljni organizaciji in zgled mladim. Aktiven je tudi na družbenopolitičnem področju, je delegat za svet krajenih skupnosti občine Slovenske Konjice, aktivno pa dela tudi v komisiji za delovna razmerja v TOZD. Dejavnost: proizvodnja lesenih stavbnih elementov doma in v tujini. Sedež TOZD je na Gomilskem, Šmatevž 26. Število zaposlenih ob pričetku leta 88, vrednost opravljenega dela v letu 1978 35,048.934 din, plan za letos 36,500.000 din. Direktor TOZD je Rafko Funkl, dipl. lesni tehnik; predsednik delavskega sveta Jože Knez, tesarski mojster; sekretar OO ZK Igor Cizej, skladiščnik; predsednik osnovne sindikalne organizacije Alojz Slemen-šek, tesar; predsednik OO ZSMS Franc Ramšak, tesar. VINKO HINDEL, vodja prikrojevalnice v obratu mizarstvo, je v Ingradu vse od ustanovitve. Poleg rednega dela vseskozi skrbi še za nenehno izboljševanje tehnologije. Vedno ga najdemo tudi kot zastopnika obrata med člani samoupravnih organov, tako v TOZD kot v delovni organizaciji. Rafko Funkl, direktor TOZD IVAN VAŠ, skupinovodja v tesarskem obratu, je v delovni organizaciji že od »mladih nog«, ko se je prišel učiti tesarskega poklica. Z vztrajnim delom je postal visokokvalificirani tesar in svoje znanje nesebično prenaša na mlajše. Dela tudi v samoupravnih organih. Gradbena operativa Šentjur Sedež TOZD je v Šentjurju pri Celju. Število zaposlenih ob pričetku leta 183, vrednost opravljenega dela v letu 1978 124,214.968 din, plan za letos 140,000.000 din. Direktor TOZD je Marjan Kotnik, inž.; predsednik delavskega sveta Štefan Klenovšek, delovodja; sekretar OO ZK Jože Ba- Marjan Kotnik, inž., direktor TOZD lek, delovodja; predsednik osnovne sindikalne organizacije Herman Vovk, dipl. gradb. tehnik; predsednik OO ZSMS Darko Krušič, dipl. gradb. tehnik. ŠTEFAN KLENOVŠEK, gradbeni delovodja, je dolgoletni član naše delovne organizacije, zraven tega pa še ugleden družbenopolitični delavec. Dve mandatni dobi je bil predsednik sindikalne organizacije v DO, sedaj pa je predsednik delavskega sveta v TOZD, predsednik Društva gradbenih delovodij v Celju in predsednik Aktiva zveze borcev pri Ingradu. KAREL ROTAR, visokokvalificirani tesar, sodi med tiste vodilne tesarje, ki izvajajo strokovno zahtevnejša tesarska dela. Zraven tega je še skupinovodja. Zdaj dela že nekaj let na zahtevnih tesarskih delih v Železarni Štore. MILAN JAVORNIK, visokokvalificirani zidar, je v delovni organizaciji Ingrada manj kot dvajset let. Delal je na različnih gradbiščih in objektih v Cinkarni in Štorah, največ pa v bližini Šentjurja, kjer je tudi doma. Je marljiv in samostojen delavec. IVAN ŽLAVS, gradbeni delovodja, je v naši delovni organizaciji od 1965 leta dalje. Pričel je kot tesarski vajenec. Nato je delal v montažni skupini. V dogovoru s temeljno organizacijo je obiskoval gradbeno delovodsko šolo ter jo je letos končal z odličnim uspehom. JOSIP FURJAN, monter, je dolgoletni član našega kolektiva. Dela kot monter pri montažni skupini, ki stalno menjuje delovišča. In čeprav se pogosto seli iz kraja v kraj, z delovišča na delovišča, ga to ne moti. Usposobljen je za gradnjo vseh montažnih objektov. Gradbena operativa Žalec Mehanizacija Colarič, inž. organ, dela; predsednik delavskega sveta Dušan Vanovšek, meha- Sedež TOZD je v Žalcu, Savinjska 1. Število zaposlenih ob pričetku leta 200, vrednost opravljenega dela v letu 1978 200,692.099 din, plan za letos 210,000.000 din. Direktor TOZD je Maks Gajšek, dipl. gradb. tehnik; predsednik delavskega sveta Silvo Hladnik, dipl. gradb. tehnik; sekretar OO ZK Drago Zakušek, delovodja; predsednik osnovne sindikalne organizacije Ludvik Zbiljski, delovodja; predsednik OO ZSMS Drago Svoboda, delavec. MARTIN ŠMARČAN, visokokvalificirani W SESTAVIL | /ŽŽ/viLi