Št. 9 Maribor, petek 4.3.2022 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 142. Popravek Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem V Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju občine Cerklje na Gorenjskem, objavljenem v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 64/2021, dne 17. decembra 2021, je bila ugotovljena redakcijska napaka, zato dajem POPRAVEK ODLOKA O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM 1. člen V Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju občine Cerklje na Gorenjskem, objavljenem v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 64/2021, dne 17. decembra 2021, je bila ugotovljena redakcijska napaka v 70. členu (prenehanje veljavnosti). Besedilo 70. člena (prenehanje veljavnosti) se nadomesti z naslednjim besedilom: (1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem št. 3/2011 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 30/2017). 2. člen Ta popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-006/2015-15 Datum: 3.3.2022 Leto XVIII OBČINA ČRENŠOVCI 143. Odlok o proračunu Občine Črenšovci za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/20) je Občinski svet Občine Črenšovci na 25. redni seji dne 24.2.2022 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ČRENŠOVCI ZA LETO 2022 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Črenšovci za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 266 A. BILANCO PRIHODKOV IN ODHODKOV v€ --------------------------------------------------------------Skupina/Podskupina kontov -----------------------------------------------------------I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4,298.397,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3,033.656,00 70 DAVČNI PRIHODKI 2,704.956,00 700 Davki na dohodek in dobiček 2,543.109,00 703 Davki na premoženje 144.586,00 704 Domači davki na blago in storitve 17.261,00 706 Drugi davki / 71 NEDAVČNI PRIHODKI 328.700,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od 115.500,00 premoženja 711 Takse in pristojbine 6.500,00 712 Denarne kazni 1.350,00 713 Prihodki od prodaje blaga in / storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 205.350,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 28.220,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih 13.220,00 Sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 15.000,00 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1,236.521,00 740 Transferni prihodki iz drugih 1,091.521,00 javno finančnih institucij 741 Prejeta sredstva državnega proračuna iz proračuna EU 145.000,00 II. 40 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4,903.313,00 TEKOČI ODHODKI 1,362.756,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 297.048,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno 51.850,00 varnost 402 Izdatki za blago in storitve 954.741,00 403 Plačila domačih obresti 5.500,00 409 Rezerve 55.617,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1,393.337,00 410 Subvencije 110.000,00 411 Transferi posameznikom 918.203,00 in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim 71.428,00 organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 293.706,00 414 Tekoči transferi v tujino / 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2,102.220,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2,102.220,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 45.000,00 430 Investicijski transferi 45.000,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -604.916,00 -----------------------------------------------------------B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB -----------------------------------------------------------IV. PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV / Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 267 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah jav. prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -----------------------------------------------------------C. RAČUN FINANCIRANJA -----------------------------------------------------------VII. ZADOLŽEVANJE (500) 650.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 650.000,00 VIII.ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 65.510,00 550 Odplačila domačega dolga 65.510,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 20.426,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 584.490,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) – IX = -III 604.916,00 XII. Stanje sredstev na računih dne 31. 12. 2021 20.426,00 -----------------------------------------------------------Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunski postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Črenšovci. 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je županja. Za izvrševanje proračuna Občine Črenšovci je odgovorna županja. Županja je pooblaščena, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, • kratkoročnem zadolževanju za sofinanciranje investicij iz proračuna EU, vendar le do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev oz. najkasneje do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom Ur .l. RS, št. 71/93,87/01) 2. okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode, 3. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 4. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 5. prihodki od komunalnega prispevka, 6. prihodki od turistične takse 7. koncesijske dajatve. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene, za katere so opredeljeni. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča županja. Županja s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju 2022 in konec leta z zaključnim računom poroča Občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin njegovi realizaciji. Skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance, županja polletno poročilo posreduje Občinskemu svetu do 31.7.2022, predlog zaključnega računa proračuna pa do 15.04.2023. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, letno ne sme presegati 100% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 75% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Županja lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte. Spremembo posameznega projekta, ki presega 100.000 € mora predhodno potrditi Občinski svet. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim proračunom. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov in predinvesticijske zasnove sprejema Občinski svet. Dokumente identifikacije investicijskih projektov in ostalo dokumentacijo pa sprejema županja. 8. člen (odpiranje novih proračunskih postavk) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov, financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk. Županja s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča Občinskemu svetu o novo odprtih proračunskih postavkah. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog uslužbenca, pristojnega za finance odloča županja, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. Splošna proračunska rezervacija se v letu 2022 oblikuje v višini, kot je določeno s proračunom. Stran 268 10. člen ( proračunski skladi ) Proračunski skladi so: • proračunska rezerva • proračunski sklad - občina Puconci V sredstva proračunske rezerve se namenja del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. V letu 2022 se v ta namen izloči 15.700 €. Na predlog uslužbenca, pristojnega za finance, odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena ZJF županja in o tem obvešča Občinski svet. 11. člen ( odpis dolgov ) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko županja v letu 2022 odpiše v celoti ali delno dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ na posameznega dolžnika do višini 250,00 €. Prav tako lahko županja odpiše dolg dolžniku, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, zaradi izvajanja investicijskih projektov v proračunu 2022, se občina v letu 2022 dolgoročno zadolži v višini 650.000,00 €. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. 13. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je, v letu 2022 ne bo izdajala poroštev. Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Črenšovci ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2021 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev. 14. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Črenšovci v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-25/2022-247 Datum: 24.2.2022 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja Št. 9/4.3.2022 144. Uradno glasilo slovenskih občin Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Črenšovci Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2020) je Občinski svet Občine Črenšovci na 25. redni seji, dne 24.2.2022 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE ČRENŠOVCI I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1)S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Črenšovci (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. II. Predmet javne službe 2. člen (1) Dejavnost javne službe je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. V okviru javne službe se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, Stran 269 6. mešanih komunalnih odpadkov in 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se v okviru javne službe ne zbirajo: 1. odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, 2. odpadki z vrtov in parkov od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, 3. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, 4. odpadna jedilna olja od izvirnih povzročiteljev, ki so povzročitelji odpadnih jedilnih olj iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 3. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 4. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) Uporabniki javne službe prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, določen Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na območju občine in letnim programom dela. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 5. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe, • da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe, • da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana. (3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine. (4) Podrobneje se pogoji za opravljanje javne službe določijo z razpisno dokumentacijo. V. Javna pooblastila koncesionarju 6. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 270 Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki jih občina ne prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava. Občinska uprava skrbi za koordinacijo aktivnosti med občino in izvajalcem • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. VI. 15. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 7. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi. (2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. VII. Obseg monopola 8. člen (obseg monopola) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na omočju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 9. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 10. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 10 let. IX. Viri financiranja javne službe 11. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz cene storitve, proračuna občine in iz drugih virov. X. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 12. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave in občinski svet. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. XI. Prenehanje koncesijskega razmerja 13. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 14. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, 16. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 17. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XII. Način podelitve koncesije 18. člen (javni razpis) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. 19. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, in predpisi o javnozasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 271 20. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu in zakona o gospodarskih javnih službah. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka. (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu. Kot merilo se lahko določi le ekonomsko najugodnejša ponudba. 25. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 21. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno prijav in ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in štirje člani. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Dva člana strokovne komisije se imenujeta izmed članov občinskega sveta. (3)Komisija oceni prijave in prijaviteljem, ki izpolnjujejo pogoje izda obestilo o priznanju sposobnosti. S kandidati, ki jim je bila priznana sposobnost izvede dialog in na tej podlagi komisija pripravi razpisno dokumentacijo za oddajo končnih ponudb. Po pregledu ponudb le te oceni in pripravi poročilo, katera izmed ponudb najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (4) Komisija pošlje poročilo občinski upravi. 26. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. XIII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 22. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku. XIV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 3. 4. Odgovornost zaposlenih koncesionarja za ravnanje Začasen prevzem 27. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Zavarovanje odgovornosti za škodo 28. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVI. Končni določbi 29. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Črenšovci ( Uradni list RS štev. 72/2011). 23. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan. 30. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi. XV. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe Številka: 0320-25/2022-249 Datum: 24. 2. 2022 1. Prenos koncesije 24. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila Občina Črenšovci Vera Markoja, županja 145. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Črenšovci Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS. št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin in 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2020) je Občinski svet Občine Črenšovci na 25. redni seji, dne 24. 2. 2022 sprejel ODLOK O NAČINU IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE ČRENŠOVCI I. Splošne določbe 1. člen Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Črenšovci (v nadaljnjem besedilu: javna služba). 2. člen S tem odlokom se določajo: 1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe, 2. vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe, 6. vrsta objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe, 8. kazenske določbe in 9. prehodne ter končne določbe. 3. člen Cilji javne službe po tem odloku so: 1. varovanje in ohranjanje okolja, 2. povzročiteljem komunalnih odpadkov omogočati dostop do storitev javne službe, 3. dosegati cilje s področja varstva okolja, 4. zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru nastanka, 5. urediti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov tudi za stavbe, v katerih ni prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem ali v počitniški hišici, 6. zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju s komunalnimi odpadki, 7. zagotavljati načelo, da stroške ravnanja s komunalnimi odpadki plača njihov povzročitelj, 8. zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, 9. določiti obvezna vlaganja v vso opremo in lokacije, ki so potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, kar je v pristojnosti izvajalca te službe, 10. določiti obvezna vlaganja v osveščanje občanov glede ravnanja z odpadki, kar je določeno kot obveznost izvajalca. V okviru opravljanja javne službe zbiranja odpadkov se ravnanje s komunalnimi odpadki nanaša na zbiranje odpadkov, ki nastajajo na območju občine kot: Stran 272 1. odpadki iz podskupine 15 01 (Embalaža – vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek) iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke (v nadaljevanju: klasifikacijski seznam), 2. odpadki iz podskupine 20 01 (Ločeno zbrane frakcije, razen 15 01) iz klasifikacijskega seznama, razen odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 99 (Drugi tovrstni odpadki) ter odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 01 (Papir in karton) in 20 01 40 (Kovine) od izvirnih povzročiteljev komunalnih odpadkov iz javnega sektorja in iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja, 3. odpadki iz podskupine 20 02 (Odpadki z vrtov in parkov – vključno z odpadki s pokopališč) iz klasifikacijskega seznama ter 4. odpadki s klasifikacijskima številkama 20 03 01 (Mešani komunalni odpadki) in 20 03 07 (Kosovni odpadki) iz klasifikacijskega seznama. 4. člen Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. biološki odpadki so biološki odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke; 2. blato iz greznic so odpadki s številko odpadka 20 03 04; 3. izrabljene gume so izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami; 4. izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je zbiralec iz predpisa, ki ureja odpadke, ki je z aktom občine določen za izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov; 5. izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov; 6. javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja; 7. komunalni odpadki so komunalni odpadki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja; 8. kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke; 9. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se v skladu s to uredbo zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov; 10. ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je ločeno zbiranje iz predpisa, ki ureja odpadke; 11. mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije; 12. nenevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so nenevarni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke; 13. nevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so nevarni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke; 14. oddaja je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke; 15. odpadki iz čiščenja cest so odpadki s številko odpadka 20 03 03, ki nastajajo pri opravljanju Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin obvezne občinske gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin; 16. odpadki iz čiščenja kanalizacije so odpadki s številko odpadka 20 03 06; 17. odpadki s tržnic so odpadki s številko odpadka 20 03 02, ki nastajajo pri obratovanju tržnic; 18. odpadki z vrtov, parkov in pokopališč so odpadki iz podskupine 20 02 s seznama odpadkov; 19. odpadna embalaža je odpadna embalaža iz predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo; 20. odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO iz gospodinjstev iz predpisa, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo; 21. premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki; 22. prepuščanje je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke; 23. zbirno mesto je mesto, na katerem je nameščena namenska posoda za zbiranje odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke; 24. prevzemno mesto je mesto, na katerem izvajalec javne službe prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat; 25. seznam odpadkov je seznam odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44); 26. sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom; 27. številka odpadka je številka odpadka s seznama odpadkov; 28. uporabnik storitev javne službe zbiranja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je izvirni povzročitelj; 29. zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij; 30. zbirni center je zbirni center v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, namenjen za prevzemanje, predhodno sortiranje in predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov. 5. člen Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi Republike Slovenije s področja varstva okolja. II. Organizacijska in izvajanja javne službe prostorska zasnova 6. člen Občina zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije. Koncesija se podeli v skladu s koncesijskim aktom. Stran 273 7. člen Javna služba se izvaja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe ter koncesijske pogodbe. Javna služba se izvaja tako, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem. 8. člen Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe. 9. člen Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki jih občina ne prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava. Občinska uprava skrbi za koordinacijo aktivnosti med občino in izvajalcem. 10. člen Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter zagotoviti oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi. Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov. III. Dejavnost in obseg storitev javne službe 11. člen Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno območje občine. V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov in 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. Ne glede na prejšnji odstavek se v okviru javne službe zbiranja ne zbirajo: 1. odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, 2. odpadki z vrtov in parkov od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, 3. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s predpisom, ki Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, 4. odpadna jedilna olja od izvirnih povzročiteljev, ki so povzročitelji odpadnih jedilnih olj iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi. Podrobnejša vsebina storitev javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena se za posamezno koledarsko leto določi z Letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine (v nadaljevanju: letni program), ki ga mora izvajalec javne službe vsako leto do 31. avgusta za naslednje leto predložiti pristojnemu organu občinske uprave v potrditev, razen v letu, ko se koncesija podeljuje. Občina potrdi letni program najkasneje v roku 45 dni mesec po prejemu in ga posreduje izvajalcu. Letni program obsega podatke o: • območju izvajanja javne službe (naselja, število prebivalcev, podatki o povzročiteljih iz obrti, industrije, poslovnih prostorov, drugi povzročitelji), • vrstah odpadkov, za katere se zagotavlja njihovo prevzemanje (po naseljih, po povzročiteljih), • posodi za zbiranje/prevzemanje posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po povzročiteljih, po naseljih), • frekvencah in času prevzemanja posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po povzročiteljih, po naseljih), • pogojih za prevzemanje posameznih vrst odpadkov (po vrstah odpadkov, po povzročiteljih, po naseljih), • prevzetih količinah in vrstah odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, s premično zbiralnico nevarnih frakcij, v zbiralnici nevarnih frakcij ter v zbirnem centru v preteklem letu (prvič v naslednjem letu izvajanja koncesije), • ravnanju s prevzetimi odpadki (po vrstah odpadkov), • načinu dobave in zamenjave dotrajane oziroma poškodovane posode za zbiranje odpadkov, • delu z javnostjo pri izvajanju javne službe, • drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe, • stroških in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa, • drugih podatkih v skladu s predpisi. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov 12. člen Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: • papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke, • drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov, • drobna odpadna embalaža iz kovine, • drobna odpadna embalaža iz stekla, • kosovni odpadki, • biološki odpadki, • mešana odpadna komunalna embalaža, • nenevarni odpadki, • druge vrste odpadkov v skladu z veljavno uredbo o odpadkih. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki. Stran 274 Uporabniki javne službe prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, določen s tem odlokom in letnim programom dela. Druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe 13. člen Za nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec javne službe zagotoviti tudi: • oddajo in prepuščanje odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi, • vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javne službe, • vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, • izdelavo letnih in dolgoročnih programov zbiranja in prevoza odpadkov, • zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim službam ter objavljanje podatkov, ki se nanašajo na gospodarsko javno službo, • posodo za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru tako, da je pri izvirnem povzročitelju iz gospodinjstva in javnega sektorja zagotovljena najmanj ena črna posoda za mešane komunalne odpadke ter namenske tipizirane vreče za mešano embalažo (kovinska, plastična in iz sestavljenih materialov). Na vsaki posodi mora biti napis namena uporabe posode. • opremo in vozilo za pranje in vzdrževanje posod za prepuščanje preostalih odpadkov, • zamenjavo dotrajanih in poškodovanih posod, • vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz odpadkov, • poročanje občini o izvajanju javne službe, • redno in pravočasno obveščanje uporabnikov storitev o posameznih aktivnostih izvajanja javne službe, • osveščanje občanov v zvezi z naravovarstvenim ravnanjem izvajanja javne službe, • oblikovanje predlogov cen, • obračun storitev javne službe njihovim uporabnikom za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov, • obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe in • omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 14. člen Za zagotavljanje javne službe mora občina zagotoviti: • izvajanje javne službe v skladu s predpisi, • cene storitev, ki bodo zagotavljale ob gospodarnem poslovanju ustrezen obseg in kvaliteto storitev javne službe ter pokrivanje stroškov izvajanja storitev javne službe • sankcioniranje povzročiteljev odpadkov, ki ne uporabljajo storitve javne službe, in uporabnike storitev, ki ravnajo v nasprotju s predpisi in navodili izvajalca, • prostor za zbirni center in prostor za zbiralnice ločenih frakcij, • nadzor nad izvajanjem javne službe. 15. člen Povzročitelji morajo odpadke zbirati in prepuščati izvajalcu v skladu s tem odlokom, letnim programom ter Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin navodili občine in izvajalca. 16. člen Povzročitelji morajo zbirati in prepuščati posamezne vrste odpadkov v posodi za zbiranje odpadkov ali v namenski tipizirani vreči. Vrste odpadkov in posoda za zbiranje posameznih vrst odpadkov so določeni v tem odloku in v letnem programu. Povzročitelji lahko prepuščajo odpadke samo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru, v premični zbiralnici nevarnih frakcij. 17. člen Za oddajanje komunalnih odpadkov uporabniki uporabljajo zabojnike z minimalno prostornino, kakor opredeljeno v letnem programu za posamezni vrsto odpadka, vendar prostornina ne manjšo, kot jo določa uredba. Mešana embalaža se oddaja v tipiziranih rumenih vrečah. Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti prevzem in vzdrževanje zabojnikov in vreč za prepuščanje mešanih komunalnih in drugih odpadkov na prevzemnih mestih. Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma povečanje števila zabojnikov. V primeru občasnega povečanja količine mešanih komunalnih odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne tipizirane vreče in jih na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto. Izvajalec javne službe je dolžan prevzeti te odpadke le, če so odloženi v posebne tipizirane vreče, ki jih uporabnik kupi pri izvajalcu. Izjemoma prepuščajo odpadke v posebne tipizirane vreče za mešane komunalne odpadke tudi enočlanska gospodinjstva in lastniki objektov, ki so namenjeni občasni uporabi, ki za to pridobijo soglasje občine. Uporabniki iz prejšnjega odstavka si morajo letno zagotoviti najmanj 6 vreč za mešane komunalne odpadke in 6 vreč za mešano embalažo. Uporabniki morajo kupiti vreče najkasneje do 31. 1. za tekoče koledarsko leto. Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od preostalih komunalnih odpadkov oziroma mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biološko razgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku. 18. člen Izvirni povzročitelji iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja morajo z izvajalcem javne gospodarske službe skleniti pogodbo o odvozu in odlaganju odpadkov iz dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo. Izvirni povzročitelji iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja, so se dolžni vključiti v sistem zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, če razpolagajo s komunalnimi odpadki. 19. člen Za čas do prevzema odpadkov morajo povzročitelji zagotoviti, da je posoda za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu, ki ga določi povzročitelj, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji, ki v objektu prebivajo ali v njem izvajajo dejavnost Stran 275 neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v posodo za zbiranje odpadkov. 20. člen Če zbirnega mesta ni možno urediti na površini, ki je v lasti povzročitelja, lastnika ali upravljavca objekta, v katerem odpadki nastajajo, lahko pristojni organ občine določi namestitev posode za zbiranje odpadkov na javni površini, če iz njihove vloge sledi, da ob tem objektu ni primernih drugih površin ter da namestitev posode za zbiranje odpadkov v tem objektu ni možna. 21. člen Povzročitelji morajo zagotoviti, da je posoda za zbiranje odpadkov ali odpadki, ki se zbirajo izven posode za zbiranje, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem. 22. člen Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih ter poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah ter spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka. Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega zbiranja odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ občine, s tem da le-ta predhodno pridobi mnenje izvajalca. 23. člen Za urejenost in čistočo zabojnikov in zbirnih mest skrbijo povzročitelji, ki skrbijo tudi za skupna zbirno-prevzemna mesta razen, če onesnaženje povzroči izvajalec javne službe pri prevzemanju odpadkov. 24. člen Vsak nov uporabnik storitev, ki se prijavi na odvoz odpadkov, prejme od izvajalca, v skladu s potrebami in v dogovoru z njim potrebno posodo za ločeno zbiranje odpadkov in ustrezno število vreč za ločeno zbiranje embalaže (v skladu z letnim programom). 25. člen Če ima povzročitelj več odpadkov, kot to dopušča njegova posoda za zbiranje odpadkov, si mora priskrbeti večjo ali dodatno posodo ali pa jih prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje ali pa prepustiti v namenskih tipiziranih vrečah. 26. člen V primeru, da je posoda poškodovana tako, da je onemogočena njena uporaba, jo je izvajalec javne službe brez stroškov za povzročitelja dolžan takoj zamenjati, razen v primeru namernega poškodovanja ali nenamenske uporabe, s strani povzročitelja. V tem primeru stroški zamenjave bremenijo povzročitelja. Pogoji prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih 27. člen Na prevzemnih mestih izvajalec javne službe prevzema odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Za vsako koledarsko leto se prevzem odpadkov podrobneje določi v letnem programu. 28. člen Izvajalec javne službe prevzema in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje posode za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Če pride pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja posode in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec javne službe na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine. Če pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe posode za zbiranje odpadkov po krivdi izvajalca, mora izvajalec javne službe na svoje stroške popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drugo posodo za zbiranje odpadkov. 29. člen Podatke o uporabnikih storitev javne službe vodi izvajalec javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe (v nadaljevanju: register). Na zahtevo pristojnega organa občine je izvajalec javne službe dolžan omogočiti vpogled v register. Podatki iz registra se nanašajo na ime, priimek in naslov uporabnikov storitev javne službe ter posodo za zbiranje odpadkov oziroma prepuščanje na prevzemnih mestih. 30. člen Podatki v registru se lahko spremenijo na podlagi: • pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe, • ugotovitev izvajalca in • ugotovitev nadzornih organov občine. Spremembe se lahko nanašajo na ime, priimek in naslov uporabnika storitve javne službe ter spremembo posode za zbiranje odpadkov. Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru potrdi uporabniku vpis teh sprememb v register in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami s prvim dnem naslednjega meseca. 31. člen Prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov določita izvajalec javne službe in povzročitelj, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register. 32. člen Prevzemno mesto za odpadke mora biti dostopno vozilom za neoviran prevzem odpadkov, urejeno na prostem in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnikov v vozilo. Prevzemno mesto je praviloma lahko oddaljeno največ 2 metra od javne ceste. Prevzemno mesto za odpadke je lahko izjemoma na javni površini, lahko pa je tudi na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem teh odpadkov. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti stopnic ali drugih večjih ovir. 33. člen Izvajalec javne službe prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje leto. 34. člen V primeru izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada Stran 276 ter o novih terminih pravočasno (vsaj 1 dan prej ali isti dan oziroma odvisno od dogodka) obvestiti povzročitelje, na krajevno običajni način. 35. člen Evidenco o tipih, barvah, volumnih in številu posod za zbiranje posameznih vrst odpadkov na prevzemnih mestih vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest. Odpadke ali ločeno zbrane frakcije mora odvažati izvajalec javne službe. Pogoji prevzemanja odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira: • odpadni papir in karton ter odpadno embalažo iz papirja in kartona, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko 15 01 06 ter • odpadno embalažo iz stekla. Izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat. Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. V zbiralnici se lahko prepušča tudi odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana v skladu z določili Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. 36. člen Zbiralnice morajo biti na posameznem območju občine postavljene sorazmerno gostoti poselitve na tem območju, tako, da je po ena zbiralnica za največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju. Lokacije zbiralnic določita v dogovoru občina in izvajalec javne službe. Občina mora zagotoviti, da so zbiralnice na lokacijah, ki omogočajo nemoten dostop povzročiteljem odpadkov za prepuščanje odpadkov, prav tako pa tudi specialnim vozilom izvajalca javne službe za njihovo zbiranje ter prevoz. 37. člen Brskanje po zabojnikih v zbiralnicah in odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe. Odlaganje odpadkov ob zabojnikih v zbiralnicah je prepovedano Pogoji prevzemanja odpadkov v zbirnem centru 38. člen Zbirni center je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje določenih vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja občine, izvajalcu javne službe prepuščajo komunalne odpadke v skladu s predpisi. Izvajalec javne službe mora zagotoviti prepuščanje odpadkov v zbirnem centru na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, ki jih lahko prepustijo. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 39. člen Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora. Zbirni center upravlja izvajalec javne službe. Zbirni center mora biti načrtovan, zgrajen, urejen in vzdrževan v skladu s predpisom, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov. Redno investicijsko vzdrževanje zbirnega centra zagotavlja občina, izvajalec pa zagotavlja vzdrževanje opreme v svoji lasti. Pogoji prevzemanja odpadkov v zbiralnici nevarnih frakcij in s premično zbiralnico nevarnih frakcij 40. člen Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov in • zelo majhno odpadno električno in elektronsko opremo iz gospodinjstev (OEEO) v skladu, s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. 41. člen Premična zbiralnica mora biti opremljena, urejena in vzdrževana v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov in v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. 42. člen Lokacije za zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico določi izvajalec javne službe. Mesta prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico morajo biti na dostopnih in vidnih lokacijah za uporabnike storitev javne službe. Prevzem kosovnih odpadkov 43. člen Zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev poteka na klic, kar pomeni, da lahko vsako gospodinjstvo enkrat letno naroči odvoz do 2 m3. Izvajalec javne službe izvede odvoz naročenih kosovnih odpadkov najpozneje v roku 14 koledarskih dni po prejemu naročila odvoza. Izvajalec javne službe mora obvestiti naročnika o terminu odvoza najpozneje 3 dni pred odvozom. 7. Divja odlagališča 44. člen Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja Stran 277 odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa. Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajih, je dolžan poravnati stroške sanacije. Če povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, odredi odstranitev komunalnih odpadkov pristojni nadzorstveni organ, na stroške lastnika ali posestnika zemljišča. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 45. člen Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo ali nimajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki. Izvirni povzročitelj, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, mora svoje komunalne odpadke ločeno zbirati in jih prepuščati izvajalcu javne službe v skladu z uredbo ali v posebnem predpisu. 46. člen Povzročitelji ravnajo tako, da preprečujejo nastajanje odpadkov in njihovih škodljivih vplivov na okolje. V primeru nastanka odpadkov povzročitelji iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzročijo izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij, nevarnih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov, da jim ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov, v skladu z veljavnimi predpisi. 47. člen Povzročitelji morajo: a) pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki ter navodila izvajalca, b) nastale odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v posodo za zbiranje, ki je v skladu z tem odlokom in z letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov, c) dostavljati odpadke izvajalcu na prevzemna mesta, v posodi za zbiranje odpadkov ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno ali v namenskih tipiziranih vrečah izvajalca javne službe, v skladu z letnim programom, d) dostavljati odpadke izvajalcu na prevzemna mesta, v terminih, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov, za prevzemanje posameznih vrst odpadkov, e) prepuščati ločene frakcije in odpadno embalažo v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja, f) prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij, g) hraniti odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje, h) v primeru zlorabe ali namernega poškodovanja posode na svoje stroške zamenjati posodo za zbiranje odpadkov, i) v primeru drugih sprememb le-te pravočasno sporočiti izvajalcu, j) redno plačevati storitve javne službe, k) obveščati nadzorstveni organ in izvajalca o kršitvah tega odloka. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 48. člen Povzročitelji ne smejo: a) pri zbiranju odpadkov le-te mešati, da jih več ni možno izločevati za namene uporabe oziroma predelave, b) mešati nevarnih frakcij z drugimi vrstami odpadkov ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj, c) prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami, d) prepuščati odpadke v posodi ali namenski vreči, ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje, e) pisati ali lepiti plakate na posodo za zbiranje odpadkov ali jih namerno uničevati. 49. člen V posodo za zbiranje odpadkov je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti: • nevarne frakcije, • klavniške odpadke, • odpadni gradbeni material in kamenje, • bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, • tople ogorke in pepel, • kosovne odpadke in • odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka. 50. člen Povzročitelji morajo zagotoviti, da: • so odpadki na dan prevzemanja na prevzemnih mestih še pred začetkom delovnega časa (najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza), • posodo za zbiranje odpadkov po praznjenju vrnejo in namestijo nazaj na zbirno mesto, • so pokrovi posode za zbiranje odpadkov popolnoma zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na zbirnem ali prevzemnem mestu, • odpadki, ki se zbirajo v posodi za zbiranje odpadkov, ne smejo biti odloženi ob posodi, • je omogočen dovoz izvajalcu do prevzemnega mesta tudi v zimskem času. 51. člen Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov, je strogo prepovedano. Povzročitelj, ki odpadke kopiči, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Če povzročitelj iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe službe nadzora občine. Če povzročitelja iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec javne službe na stroške lastnika zemljišča, s katerega se z odločbo službe nadzora občine, odredi odstranitev odpadkov. 52. člen Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih, morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem zagotoviti, da se prireditveni prostor proti plačilu opremi z Stran 278 posodo za zbiranje tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali. Najkasneje do 10. ure naslednjega dne po končani prireditvi morajo organizatorji javne prireditve na svoje stroške prireditveni prostor očistiti in zagotoviti, da izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena proti plačilu prevzame zbrane odpadke. VI. Viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe 53. člen Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz naslednjih virov: • iz plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe, • iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov, • iz drugih virov. 54. člen Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje javne službe. Cene storitev javne službe so cene (tarifne postavke), na podlagi katerih izvajalec javne službe obračunava opravljene storitve njihovim uporabnikom. 55. člen Predlog za oblikovanje cen pripravi izvajalec javne službe, na podlagi predpisov iz prejšnjega člena in stroškovnika kalkulacij javne službe z potrditvijo pristojnega organa lokalne skupnosti. 56. člen Osnova za obračun storitev javne službe je količina odpadkov, ki jih uporabnik storitev javne službe prepusti izvajalcu in je določena s prostornino posode ter številom odvozov. 57. člen Obračun storitev javne službe velja za uporabnika storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po pričetku uporabe storitev javne službe. Plačilni rok je maksimalno 30 dni po izvršeni storitvi. 58. člen Povzročitelji so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov. Če povzročitelji v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov, izvajalec javne službe pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc, katere potrdi pristojni nadzorstveni organ občine. VII. Vrsta objektov in naprav, izvajanje javne službe potrebnih za 59. člen Za zagotavljanje javne službe občina zagotovi naslednje objekte in naprave: • prostor za zbirni center in opremo zbirnega centra, • prostor za zbiralnice ločenih frakcij. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 60. člen Izvajalec javne službe mora zagotoviti naslednjo opremo: • vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, skupaj s pripadajočo opremo, • vozilo (premično zbiralnico) za prevzemanje in prevoz nevarnih frakcij, • posode za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru na prevzemnih mestih, • vso opremo za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe 61. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni nadzorstveni organi občine. IX. Kazenske določbe 62. člen Z globo 1.400,00 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če: • javne službe ne zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe, programi ter navodili občine, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem (7. člen), • določene storitve javne službe izvaja s podizvajalcem, brez soglasja občine (8. člen), • ne zagotavlja zbiranja in prevzemanja ločenih frakcij komunalnih odpadkov (12. člen), • prevzema in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki ne zagotavlja praznjenje posode za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov (28. člen), • ne vodi podatkov o uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe (29. člen), • ob vsaki spremembi podatkov v registru ne potrdi uporabniku vpis teh sprememb v register in ne uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register (30. člen), • ne prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov (33. člen), • ne zagotavlja zbiranja nevarnih frakcij s premično zbiralnico (40. člen), • ne izvaja obračun storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po pričetku uporabe storitev javne službe (57. člen), • ne pripravi Letnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Črenšovci (11. člen) • ne izvaja zbiranja in odvoza po objavljenem letnem programu (27. člen), Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvajalca, če izvajalec javne službe ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena. 63. člen Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje povzročitelj (fizična oseba), če: • odpadke ne zbira in prepušča izvajalcu v skladu s tem odlokom, letnim programom ter navodili občine in izvajalca (15. člen), • odpadke ne zbira v posodi, ki je v tem odloku in v letnem programu določena za zbiranje posameznih vrst odpadkov (16. člen), • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • Stran 279 odpadke ne prepušča na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru, v premični zbiralnici nevarnih frakcij in zbiralnici nevarnih frakcij (16. člen), ne zagotovi, da je posoda za zbiranje odpadkov ali odpadki, ki se zbirajo izven posode za zbiranje, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (21. člen), ne skrbi za urejenost in čistočo zabojnikov, zbirnih mest ter skupnih zbirno prevzemnih mest (23. člen), ima občasno več odpadkov, kot to dopušča njegova posoda za zbiranje odpadkov in jih ne odloži v dodatno posodo za zbiranje odpadkov ali pa prepusti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje (25. člen), ne uporablja storitev javne službe (45. člen), ne ravnajo tako, da iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzroči izloči in ločeno prepusti izvajalcu čim več ločenih frakcij, nevarnih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov, da mu ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov (46. člen), nastale odpadke ne zbira in ločuje na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlaga v posodo za zbiranje, ki je v skladu z tem odlokom in letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov (47. člen), ne prepušča ločene frakcije in odpadno embalažo v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja (47. člen), ne prepušča nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij, v času njenega obratovanja (47. člen), ne hrani odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepusti izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje (47. člen), v primeru zlorab ali namernega poškodovanje sam ne zamenja posodo za zbiranje odpadkov (47. člen), v primeru drugih sprememb le-te pravočasno ne sporoči izvajalcu (47. člen), pri zbiranju odpadke meša, da jih več ni možno izločevati za namene uporabe oziroma predelave (48. člen), meša nevarne frakcije z drugimi vrstami odpadkov ali meša posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj (48. člen), prepušča ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami (48. člen), prepušča odpadke v posodi, ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje (48. člen), piše ali lepi plakate na posodo za zbiranje odpadkov ali jih namerno uničuje (48. člen), v posodo za zbiranje odpadkov odlaga, zliva ali postavlja nevarne frakcije, klavniške odpadke, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke in odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka (49. člen), ne zagotovi, da so odpadki na dan prevzemanja na prevzemnih mestih še pred začetkom delovnega časa (najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza) (50. člen), ne zagotovi, da so pokrovi posode za zbiranje odpadkov popolnoma zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na zbirnem ali prevzemnem mestu (50. člen), Št. 9/4.3.2022 • • • • Uradno glasilo slovenskih občin odpadke, ki jih zbira mora zbirati v posodi za zbiranje odpadkov, odloži ob posodo (50. člen), izvajalcu v zimskem času ne omogoči dovoz do prevzemnega mesta (50. člen), opusti uporabo storitev javne službe in odpadke kopiči, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjena za odstranjevanje teh odpadkov (51. člen), izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe ter izvajalca sproti ne obvešča o vseh spremembah teh podatkov (58. člen). 64. člen Z globo 1.500,00 EUR se kaznuje povzročitelj (pravna oseba), za prekrške, ki so navedeni v 63. členu tega odloka. Z globo 800,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo povzročitelja (pravna oseba), če povzročitelj ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena. Z globo 1.000,00 EUR se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki opravlja pridobitno dejavnost, za prekrške, ki so navedeni v 63. členu tega odloka. 65. člen Z globo 800,00 EUR se za prekršek kaznuje organizatorja kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, če: • za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem ne zagotovi, da se prireditveni prostor proti plačilu opremi z posodo za zbiranje tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali (52. člen), • najkasneje do 10. ure naslednjega dne po končani prireditvi na svoje stroške ne očisti prireditveni prostor in zagotovi, da izvajalec javne službe proti plačilu prevzame zbrane odpadke (52. člen). Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo organizatorja kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, če organizator ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena. X. Prehodne in končne določbe 66. člen Prvi Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Črenšovci pripravi izvajalec javne službe in ga posreduje občini v letu po letu podelitve koncesije v skladu z določili tega odloka. Stran 280 67. člen Z dnem uporabe tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Črenšovci (Uradni list RS , št. 82/2012). 68. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-25/2021-248 Datum: 24. 2. 2022 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja OBČINA KRIŽEVCI 146. Odlok o proračunu Občine Križevci za leto 2022 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18,61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr.,101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) ter 15. člena Statuta občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin št.10/18) je občinski svet občine Križevci na 21. redni seji dne 28.02.2022 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRIŽEVCI ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen Z odlokom o proračunu občine Križevci se ureja način izvrševanja proračuna občine Križevci za leto 2022 ( v nadaljnjem besedilu:proračun občine), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter premoženjem. Proračun občine zagotavlja sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja občina Križevci. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna občine Križevci za leto 2022 se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih: Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki in prispevki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Znesek v EUR 3.638.615 3.122.849 2.495.049 2.290.529 169.670 34.850 0 627.800 545.700 3.500 4.100 Št. 9/4.3.2022 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Stran 281 3.000 71.500 0 0 0 0 0 0 0 515.766 255.656 260.110 4.918.403 727.357 151.350 28.800 500.807 900 45.500 1.369.686 200.000 849.910 131.411 188.365 0 2.720.080 2.720.080 101.280 65.280 36.000 -1.279.788 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 985.000 985.000 985.000 58.212 58.212 58.212 -353.000 926.788 1.279.788 353.000 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Križevci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 3. člen Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavkepodkonta. Za izvrševanje poračuna je odgovoren župan. Skrbi, da se sredstva proračuna delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: a) prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom b) pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest c) koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo d) prihodki iz naslova najemnin za gospodarsko javno infrastrukturo e) prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije f) prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije g) drugi namenski prihodki sofinancerjev Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren proračunski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen Proračunski skladi so: 1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF, Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 1.000 EUR. O porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višini 500 EUR odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O porabi nad tem zneskom odloča občinski svet s posebnim odlokom. 6. člen Splošna proračunska rezervacija se oblikuje v višini 5.000 EUR. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt posameznega porabnika. 7. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, vendar v proračunskem letu skupno največ 5.000 eur Dolžniku, kateremu je bil dolg že odpisan v preteklih letih, v tekočem letu ni možno ponovno odpisati dolga. Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo nabavo opreme, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za drža Stran 282 8. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene opredeljene v proračunu in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale sredstva odobrena s proračunom. Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo nabavo opreme, vzdrževalna dela in storitveoddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu z zakonom o javnih naročilih. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja. Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati roke plačil, ki so za posamezne namene predpisani za državni proračun. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih storitev in nabav. 9. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina lahko zadolži. Občina Križevci se v letu 2022, skladno z določili Zakona, ki ureja financiranje občin, lahko dolgoročno zadolži do višine 985.000 eur, za financiranje investicij, planiranih v občinskem proračunu. Pogodbo o zadolževanju podpiše župan le ob predhodnem soglasju Ministrstva za finance RS in je sestavni del pogodbe. Javno podjetje ali javni zavod, katerega ustanoviteljica je občina, se sme zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet. O dajanju poroštev določenih v 19. členu Zakona o financiranju občin odloča občinski svet. 10. člen Župan lahko v okviru zakonskih določil izda soglasje za izplačilo povečanega obsega delovne uspešnosti javnim zavodom oz. pravnim osebam katerih ustanoviteljica je občina, in imajo med prihodki poleg javnih sredstev od prispevkov in dotacij tudi sredstva od prodaje storitev na trgu, v breme katerih se pokrivajo tako nastali višji stroški. 11. člen Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor občine Križevci v skladu z zakonom in statutom. 12 .člen V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva za rezerve občine ali najame posojilo največ do višine 5% vseh prihodkov sprejetega proračuna za tekoče obračunsko obdobje, ki mora biti odplačano do zaključka proračunskega leta. O najetju posojila iz tega člena odloča župan. 13. člen Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva .Predlagatelj finančnih načrtov neposrednega uporabnika lahko samostojno prerazporeja proračunska sredstva med podkonti izdatkov v okviru proračunske postavke v Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin posebnem delu proračuna in po potrebi odpira nove podkonte. Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna s sklepom, če nastanejo za to utemeljeni razlogi oziroma se pojavijo okoliščine, ki jih pri načrtovanju proračuna iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mogoče predvidevati. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O odločitvi prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. 14. člen Med izvrševanjem proračuna se lahko na predlog proračunskega uporabnika odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti oz. se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza ekonomskemu namenu porabe. Sredstva se razporedijo na novo odprti konto. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke oz. nove proračunske postavke v okviru sredstev posameznega proračunskega uporabnika. 15. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 16.člen Občinski svet pooblašča župana za sprejem in potrjevanje investicijske dokumentacije. Župan o sprejetju investicijske dokumentacije obvesti občinski svet na prvi seji sveta, ki sledi sprejetju. 17. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021 60% navedenih pravic porabe in Stran 283 2. v ostalih prihodnjih letih 40% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2022 dalje. Številka: 4100-0001/2021-49 Datum: 01.03.2022 Občina Križevci mag. Branko Belec, župan OBČINA LJUTOMER 147. Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/11 –UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15ZFisP, 71/17 – ZIPRS1819 in 13/18) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 16. redni seji, dne 3. 3. 2022 sprejel naslednji ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2022 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Ljutomer za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) v EUR Proračun leta 2022 17.038.606 Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 284 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 73 730 74 740 741 78 787 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 10.827.779 8.901.319 7.650.854 996.965 253.500 1.926.460 1.441.210 15.500 16.500 129.250 324.000 1.028.368 212.461 815.907 63.347 63.347 5.042.112 3.127.217 1.914.895 77.000 77.000 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 19.910.464 4.880.075 1.158.072 178.903 3.047.010 31.090 465.000 4.429.224 237.000 2.856.412 466.273 869.539 10.402.232 10.402.232 198.933 107.965 90.968 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 751 Prodaja kapitalskih deležev V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo -2.871.858 Proračun leta 2022 141.388 141.388 141.388 0 0 0 141.388 Proračun leta 2022 3.000.000 3.000.000 3.000.000 811.806 811.806 811.806 -542.276 2.188.194 2.871.858 542.276 542.276 Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ljutomer. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanja proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah tudi naslednji prihodki: • prihodki iz naslova najemnin za stanovanja in poslovne prostore, • prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, • prihodki iz naslova okoljskih dajatev, • prihodki iz naslova turistične takse, • prihodki iz naslova požarne takse, • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije, • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije, • izvirni prihodki krajevnih skupnosti, • drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini namenskega prejemka povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (krajevne skupnosti) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so vključeni v prihodke in odhodke občinskega proračuna in so sestavni del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Krajevne skupnosti v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepajo pravne posle, o katerih odločajo sveti krajevnih skupnosti. 6. člen (sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov) Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, Stran 285 za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo. 7. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporejanju pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi programi, podprogrami, proračunskimi postavkami in podkonti odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika. Predstojnik neposrednega uporabnika s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 8. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2023 50 % navedenih pravic porabe in • v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen (spremljanje in spreminjaje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika, ki lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 10. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ. 2. Podračun stanovanjskega sklada ustanovljenega na podlago Odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 12/09). Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 130.000 EUR. O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča županja in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 11. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko županja v letu 2022 dolžniku do višini 100 EUR odpiše dolgove, ki jih ima do občine. Skupna vrednost odpisov ne sme preseči višine 1.000 EUR. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine ter javnega sektorja 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 3.000.000 EUR. Občina Ljutomer za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2022 ne bo dajala poroštev. 13. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2022 ne smejo zadolževati. Stran 286 Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2022 ne smejo izdajati poroštev. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Ljutomer v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410/2022-10-231 Datum: 3. 3. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, župan 148. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enkratni denarni pomoči Občine Ljutomer ob rojstvu otroka Občinski svet Občine Ljutomer je na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) na 16. redni seji 3. 3. 2022 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O ENKRATNI DENARNI POMOČI OBČINE LJUTOMER OB ROJSTVU OTROKA 1. člen V Pravilniku o enkratni denarni pomoči Občine Ljutomer ob rojstvu otroka (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 6/2008, Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/2017, 46/2019 in 14/2021) se v 5. členu znesek »250 €« nadomesti z zneskom »350 €«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za vse novorojence, ki so rojeni od vključno 1. 1. 2022 dalje. Številka: 122/2022-10-236 Datum: 3. 3. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, župan 149. Sklep št. 235 o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu Na podlagi 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19 in 81/19) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 16. redni seji 3. 3. 2022 sprejel SKLEP ŠT. 235 1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Center za socialno delo Pomurje, in določa dodatno subvencijo, kot je prikazano v tabeli: cena storitve pomoč družini na domu zakonska subvencija občine dodatna subvencija občine cena za uporabnika ponedeljeksobota 20,90 € 10,78 € 5,78 € 4,34 € nedelje, prazniki 23,48 € 12,07 € 5,78 € 5,63 € 1. Cene za posamezne programe predšolske vzgoje znašajo od 1. 3. 2022 mesečno na otroka v dnevnem (10 urnem) varstvu: • prvo starostno skupino (od 1 do 3 let) 510,00 EUR na mesec, • drugo starostno skupino (od 3 do 6 let) 386,00 EUR na mesec, • kombinirana skupina 440,00 EUR na mesec. 2. Število otrok v oddelkih, določeno z normativi, se poveča za dva otroka v vsakem oddelku. 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cene programov v vrtcu v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/20). 4. Ta sklep začne veljati s 1. 3. 2022 in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 301-0002/2022 Datum: 23. 02 2022 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 2. S potrditvijo predlagane cene je izvajalec dolžan zagotoviti izvajanje pomoči družini na domu vsem upravičencem s čakalne liste in ostalim upravičencem, ki bodo do storitve upravičeni tekom leta. 3. Z dnem pričetka veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep št. 122/2014-10-361 z dne 5.2.2014. 4. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1.3.2022 dalje. Številka: 122/2022-10-235 Datum: 3. 3. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, župan OBČINA OPLOTNICA 151. Sklep o določitvi cene programov v vrtcu v Občini Markovci Na podlagi 17. in 31. člena Zakona o vrtcih (ZVrt – UPB2 – Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17, 49/20-ZIUZEOP, 175/20-ZIUOPDVE, 18/21), Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 – ZUPJS in 40/11 – ZUPJS-A) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 17. redni seji, dne 23. 2. 2022, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV V VRTCU V OBČINI MARKOVCI Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 7. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO 49/2015), je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne 24. 2. 2022 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2022 OBČINA MARKOVCI 150. Stran 287 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Oplotnica za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 288 Splošni del proračuna se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih: Konto I. Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 73 730 74 740 741 II. DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna in sred. pror. EU in iz drugih držav SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 III. TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500+501) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550+551) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 Znesek v EUR Proračun leta 2022 5.652.643 3.431.909 3.222.959 2.961.257 161.702 100.000 208.950 126.300 4.350 13.100 600 64.600 14.860 0 14.860 50.000 50.000 2.155.874 344.484 1.811.390 7.066.145 1.205.278 325.786 50.452 732.210 34.130 62.700 1.694.669 30.200 897.800 110.010 656.659 3.958.594 3.958.594 207.604 46.650 160.954 -1.413.502 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1.600.000 1.600.000 1.600.000 258.400 258.400 258.400 Št. 9/4.3.2022 IX. X. XI. Uradno glasilo slovenskih občin POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Oplotnica (www.oplotnica.si). Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11 in 83/12), 2. prihodki od taks za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 3. prihodki od komunalnih prispevkov ter 4. prihodki od najemnin za poslovne prostore. Pravice porabe na proračunskih postavkah 1. od prihodkov od požarne takse p. p. 0022000 – oprema in tehnična sredstva civilne zaščite; 2. od prihodkov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda p. p. 0043150 – kanalizacija, konto 431400 – investicijski transferi posameznikom in zasebnikom; p. p. 0043160 – namenska poraba okoljske dajatve – prenos - sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen (konto 900601); 3. od prihodkov od komunalnih prispevkov p. p. 0041230 – investicije v vodovod p. p. 0041330 – investicijsko vzdrževanje krajevnih cest p. p. 0043150 – kanalizacija ter 4. od prihodkov od najemnin za poslovne prostore (1. in 2. odstavek 80. čl. ZJF) p. p. 0044700 – vzdrževanje poslovnih prostorov. Stran 289 -71.902 1.341.600 1.413.502 71.902 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, med podprogrami v okviru glavnih programov ter med proračunskimi postavkami odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu avgustu in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2023 50 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 50 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan), lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Župan odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov do višine 100.000 EUR. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 60.700 eurov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 60.700 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do vrednosti 200 eurov za posameznega dolžnika. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjiga razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 10. člen (upravljanje in prodaja stvarnega premoženja) Župan sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnino oziroma sklop nepremičnin ter za nepremičnino oziroma sklop nepremičnin, za katere občina uveljavlja predkupno pravico do vrednosti 9.000 eur. Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe. Posamično premično premoženje nad vrednostjo 5.000 eur je potrebno uvrstiti v letni načrt razpolaganja. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 1.600.000 eurov za investicije v proračunu. Poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Oplotnica, v letu 2022 ne bo dajala. Stran 290 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2022 ne zadolžijo. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2022 ne izdajo poroštva. 13. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2022 zadolži do višine 300.000 eurov. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Oplotnica v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 23.13/2022 Datum: 24. 2. 2022 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 152. Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Oplotnica Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. l. , št. 33/2007, spremembe: Ur.l. RS, št:. 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKC-C, 57/2012, 57/2012ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl. US:U-I-43/13-8) je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne 24.2.2022 sprejel ODLOK O DRUGIH SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE OPLOTNICA 1. člen (predmet drugih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se sprejmejo druge spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Oplotnica (Uradni list RS 26/2015, Uradno glasilo slovenskih občin 68/2015- tehnični popravek, št. 30/2021- prve spremembe in dopolnitve) - v nadaljevanju 2.SD OPN. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 291 (2) 2. SD OPN obsegajo spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela odloka o OPN. (3) Tekstualni del odloka o OPN: • Strateški del, dopolni se: • 21. člen (komunikacijsko omrežje), • 26. člen (razvoj dejavnosti po naseljih), • 32. člen (zasnova prostorskega razvoja pridobivanja mineralnih surovin), • 33. člen (zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami). • 41. člen (usmeritve za določitev namenske rabe prostora) • Izvedbeni del, dopolni se: • 52. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji o legi objektov) • 63. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja), • 65. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja), • 68. člen splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja), • 72. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo varovanje kakovosti zunanjega zraka), • 73. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda), • 76. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja), • 77. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za zagotavljanje ustreznega osončenja, ukrepi za zdrav življenjski slog, oskrba s pitno vodo), • 79. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za plazljiva in erozijsko ogrožena območja), • 82. člen (prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov), • Priloga 1 (Splošna merila in pogoji za posamezne kategorije podrobne namenske rabe prostora), • Priloga 2 (Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora (EUP)), • Priloga 3 (Seznam enot urejanja prostora (EUP)). (4) Grafični del odloka o OPN: • Strateški del: Dopolni se karte 1, 3, 4 in 5. • Izvedbeni del, dopolni se sledeče vsebine: • Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. • Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture. telekomunikacijskega omrežja v prostor se v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja. Komunikacijska omrežja se morajo načrtovati in graditi tako, da bo omogočena njihova skupna uporaba - zato naj imajo postavljene dostopovne točke, večstanovanjski in poslovni objekti pa projektirano in zgrajeno elektronsko komunikacijsko infrastrukturo z razdelilno točko, tako da je posameznemu operaterju omogočena povezava do vsakega dela stavbe (naročnika).«. Obstoječe besedilo se oštevilči kot tretji odstavek. 2. člen V 21. členu se doda nov prvi in drugi odstavek, ki se glasita: »(1) Pri novogradnjah na območju strnjenih naselij (nova zazidalna območja) ter območjih proizvodnih in centralnih dejavnost je potrebno predvideti izgradnjo telekomunikacijske kabelske kanalizacije in ustreznega telekomunikacijskega omrežja na osnovi projektnih rešitev, pri čemer naj trase potekajo po javnih površinah. (2) Pri komunalnem opremljanju in pri prenovi se zagotavlja racionalnost gradnje GJI in daje enakopravne možnosti za gradnjo omrežij vsem lastnikom in vsem investitorjem v komunikacijska omrežja. Trase komunikacijskih kablov se prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju novih naprav in objektov 7. člen Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zagotavljajo se odmiki od mej sosednjih zemljišč ob upoštevanju pogojev: • najbolj izpostavljeni deli novih stavb (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m; • nezahtevni in enostavni objekti kot zunanje ureditve objektov v nivoju terena se lahko gradijo od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 1,0 m oz. ob soglasju mejašev do meje; • minimalen odmik opornega zidu od posestne meje naj znaša 1m, kar še omogoči gradnjo in vzdrževanje brez vplivov na zemljišče mejaša; 3. člen V 26. členu se v prvem odstavku črta besedilo »V Čadramu se centralne dejavnosti prednostno usmerja v poslovno cono Čadram. «. 4. člen V 32. členu se v drugem odstavku za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi: »Pridobivalni prostor Obrovnik se z 2. SD OPN razširi proti severu.«. 5. člen V četrtem odstavku 33. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.«. V šestem odstavku se za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi: »Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje tudi vse potencialno pomembne vodne vire. Pri pripravi prostorskega akta se tudi na predlaganih vodovarstvenih območjih smiselno upoštevajo predpisi s področja varovanja vodnih virov; v občini Oplotnica je v bližini vasi Koritno in na širšem območju vasi Božje predlagano novo vodovarstveno območje.«. 6. člen Peti odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pri določitvi območij voda oziroma območij celinskih voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Tam kjer to ni možno ali smiselno, se ostale vodne površine, kjer je voda stalno ali začasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišč in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«. Št. 9/4.3.2022 • • • • • • Uradno glasilo slovenskih občin na območjih IG morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 5,0 m; če so odmiki stavb in ostalih objektov manjši od zgoraj določenih, je potrebno predložiti soglasje mejašev; gradnja objekta do meje gradbene parcele je dopustna ob soglasju mejašev in kadar: gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje ali del naselja ali kadar gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici; ograje se lahko postavi do posestne meje; višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču; objekt, ki se postavi ob posestno mejo, mora imeti odvodnjavanje s strehe zagotovljeno na gradbeni parceli, na kateri stoji.«. 8. člen V 63. členu se v prvem odstavku zadnji stavek nadomesti z novim stavkom, ki se glasi: »Za poseganje v nadzorovani pas plinovoda nad 16 barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Ur. l. RS, št. 2/2010, 45/11 in 17/14 - EZ-1).«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za poseganje v varovalni oz. varnostni koridor plinovodov do vključno 16 barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov za največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002, 54/2002 in 17/14 – EZ1).«. 9. člen V 65. členu se besedilo šestega odstavka v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Pri načrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (bazne postaje in dostopovne točke) je treba upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: 1. Bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko rabo I, P, E, B, L, O in N. Na območjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi tako, da čim manj ovirajo dejavnosti povezane z rabo teh zemljišč. 2. Baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih ni dopustno nameščati, če gre za stavbe namenjene zdravstvu, varstvu, izobraževanju in bivanju, razen pod pogojem, da s tem izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik. 3. Bazne postaje se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. 4. Baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi ni dovoljeno graditi v neposredni bližini prostorskih dominant. 5. Bazne postaje je na varovanih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca. Stran 292 6. Na celotnem območju občine je v vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.«. 10. člen Naslov poglavja 3.4 se dopolni tako da se glasi: »VARSTVO OKOLJA, NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI TER PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OBČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV«. 11. člen V 68. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Dejavnosti, ki prekomerno onesnažujejo okolje, ne smejo obratovati, dokler niso sanirane.«. V drugem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je, če tako zahteva pristojni organ, potrebno izdelati strokovne ocene (podlage) o vplivih na okolje.«. Tretji odstavek se dopolni tako, da glasi: »(3) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin ali celotnih območij v okviru posameznega režima.«. 12. člen Naslov 72. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »splošni prostorski izvedbeni pogoji za varovanje kakovosti zunanjega zraka«. V prvem odstavku se besedilo za prvim stavkom črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Vir prekomernih emisij v zrak ne sme obratovati, dokler ni saniran.«. Drugi stavek se črta. Doda se nov drugi do peti odstavek, ki se glasijo: »(2) V povezavi z ukrepi za zdrav življenjski slog se: • varuje in ohranja zelene površine znotraj naselij, • ohranja in po možnosti veča javno dostopne površine za šport in rekreacijo, • med naselji se ureja kolesarske steze za trajnostno in zdravju prijazno mobilnost. (3) Skladno z lokalnim energetskim konceptom se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij zaradi rabe energije: • za ogrevanje se uporablja čistejše energente, kot so obnovljivi viri energije (razen v primeru individualnih kurišč na lesno biomaso), zemeljski plin, • spodbuja se ogrevanje s skupnimi kotlovnicami (daljinsko ogrevanje), • energetsko se sanira stavbe javnega in družbenega pomena. (4) Pomembnejše vire vonjav, kot so npr. kompostarne in bioplinarne, se umešča tako, da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov do Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin te mere, da jih se jih po tem odloku šteje za večje farme, se strokovno študijo preveri vplivno območje, objekte pa se umesti na primerno oddaljenost od navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki zmanjšuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami. (5) Večja farma po tem odloku je objekt ali skupina objektov, ki presega količino vzrejnih mest, za katerega je po veljavnih predpisih potrebno pričeti predhodni postopek presoje vplivov na okolje ali izvesti presojo vplivov na okolje.«. 13. člen V 73. členu se v prvem odstavku za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi: »Vodno soglasje/mnenje je treba pridobiti za: • poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, • poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po zakonu o vodah, • poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, • poseg na varstvenih in ogroženih območjih, • poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, • poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik, • hidromeriolacije in druge kmetijske operacije, gozdarska dela, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.«. V četrtem odstavku se za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi: »Vodovarstvena območja so sestavni del prikaza stanja prostora.«. V sedmem odstavku se za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi: »Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme, ki jih določa zakon o vodah.«. Za sedmim odstavkom se dodan nov osmi do petnajsti odstavek, ki se glasijo: »(8) Neprečiščenih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke ali podtalnico. (9) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. (10) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: - ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč; • zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda; • ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja; • onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. (11) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano: • odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki; • odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi; • odlaganje odpadkov. (12) Na priobalnih zemljiščih je v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in pet metrov od meje brega voda 2. reda prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Stran 293 (13) Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja upravljanja z vodami in s predpisi s področja varstva okolja. (14) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki…). Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna skupnost. (15) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.«. 14. člen V 74. členu se za drugim odstavkom dodan nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) V skladu s predpisi je potrebno omejiti vnos hranilnih snovi v tla, evidentirati in sanirati je potrebno vsa nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine s prioriteto na občutljivih območjih (VVO, ob vodotokih…) ter prepovedati nekontrolirano in neustrezno odlaganje viškov izkopanega materiala v tla.«. 15. člen V 76. členu se prvem odstavku za obstoječim besedilom doda novo besedilo, ki se glasi: »Prepovedano je ustvarjanje novih konfliktnih območij z neposrednimi stiki površin podrobne namenske rabe prostora (PNRP) za stanovanjske namene in počitek (SS, SB, SP), površine za turizem (BT) ter površine namenjene zdravju (Cz), kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom (SVPH), z industrijskimi - gospodarskimi ali infrastrukturnimi območji (IP, IG), kjer velja IV. SVPH, saj takšna razmestitev območij PNRP predstavljajo trajno konfliktno območje s stališča zdravja ljudi zaradi hrupa.«. V petem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Znotraj omenjenega pasu z obstoječimi stavbami z varovanimi prostori je potrebno z meritvami elektromagnetnega sevanja dokazati, da niso presežene z uredbo predpisane mejne vrednosti.«. V šestem odstavku se v drugi alineji prvo podalinejo dopolni tako, da se glasi: » • na posebnem območju: površine za turizem z oznako BT: EUP OPL27, OPL43, STR8.«. Doda se novo drugo podalinejo, ki se glasi: » • na območju stanovanjskih površin z oznako SB: EUP OPL31.«. Tretjo, dosedanjo drugo podalinejo, se dopolni tako, da se do podpičja glasi: » • na območju stanovanjskih površin z oznako SS (v skladu z Okoljskim poročilom za OPN SD2) v EUP OPL10, OPL11, v delu EUP OPL18 (pEUP OPL18/1), v delu EUP OPL19 (pEUP OPL19/1) in na območju počitniških hiš;«. V tretji alineji se doda novo drugo podalinejo, ki se glasi: » • na območju površin z oznako SS, razen tistih površin, ki so navedene v drugi alineji tega odstavka,«. Druga do peta podalineja postane tretja do šesta podalineja. Sedmi do deseti odstavek se črta. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Doda se nov sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(9) Dovoljenje za čezmerno obremenitev s hrupom za čas trajanja javnih shodov (izda pristojno ministrstvo) in prireditev (izda pristojni občinski organ) se pridobi na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanje javne prireditve. (10) Obstoječi in novi viri hrupa ne smejo presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa za območje varstva pred hrupom v katerem so locirani. Prepovedati je treba obratovanje virov hrupa, ki čezmerno obremenjujejo okolje dokler niso sanirani, pri čemer imajo prednost aktivni ukrepi (na viru hrupa) pred pasivnimi ukrepi na objektih z varovanimi prostori. Prav tako v že prekomerno obremenjeno območje s hrupom ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori (npr. ob cestah, območjih za IG…).«. Deveti, do sedaj enajsti odstavek, se dopolni in spremeni tako, da se glasi: »(11) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost upravljavcev virov oz. povzročiteljev hrupa.«. Deseti, do sedaj dvanajsti odstavek, se dopolni in spremeni sledeče: • v prvi alineji se za obstoječim besedilom doda besedilo: »pritožbe o virih smradu;«, • drugi alineji se za obstoječim besedilom doda besedilo: »število konfliktnih območij z vidika obremenjenosti s hrupom;« • v tretji alineji se za prvim podpičjem doda besedilo: »delež prebivalcev, ki se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih virov;«, • doda se novo šesto in sedmo alinejo, ki se glasita: » • svetlobno onesnaževanje: poraba električne energije na prebivalca na območju občine namenjene za javno razsvetljavo; • zdravo in kakovostno življenje: delež zelenih površin namenjenih za vrtičkarstvo, šport in rekreacij; dolžina kolesarskih poti.«. Ob koncu odstavka se doda besedilo: »Občina letno oz. v skladu s področnimi predpisi spremlja izbrane kazalce okolja, javnost obvešča o njihovem stanju in poroča o izvedbi omilitvenih ukrepov. Prejemanje morebitnih pritožb prebivalcev na okoljske dejavnike izvaja oddelek pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora. Po potrebi občina tudi zavzame stališče glede predmetne pripombe in postopa v skladu s pristojnostmi.«. 16. člen Podnaslov 77. člena se dopolni tako, da se glasi: »(splošni prostorski izvedbeni pogoji za zagotavljanje ustreznega osončenja, ukrepi za zdrav življenjski slog, oskrba s pitno vodo,)«. »(2) Drugi odstavek se črta in nadomesti z novim drugim odstavkom, ki se glasi: Na območju občine je potrebno zagotavljati primeren delež zelenih površin namenjenih dejavnostim na prostem kot so šport in rekreacija, vrtičkarstvo, ljubiteljsko kmetijstvo ipd., kolesarske povezave med naselji, pešačenje v naravi, ureditvam, ki omogočajo stik z vodo v naravnem okolju in spodbujati zdrav življenjski slog bivanja. V ta namen se : • varuje in ohranja ter po potrebi načrtuje nove zelene površine znotraj naselij; • ohranja in po možnosti veča javno dostopne površine za šport in rekreacijo; • med naselji ureja kolesarske steze za trajnostno in zdravju prijazno mobilnost; • ureja pohodne poti in trim steze v naravnem okolju.«. Stran 294 Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Prebivalce je potrebno oskrbovati s kakovostno, zdravstveno ustrezno pitno vodo iz javnega vodovoda. Na območjih, kjer vodovod ni izgrajen, se prebivalce izjemoma oskrbuje z vodo iz zasebnih virov. Nad vsemi vodnimi viri (javnimi in zasebnimi) mora biti zagotovljen nadzor kakovosti.«. 17. člen 79. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »79. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za plazljiva in erozijsko ogrožena območja) (1) Zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode, prekrivajo znaten del občine. Na erozijsko ogroženih območjih je prepovedano: • poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, • ogoljevanje površin, • krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, • zasipavanje izvirov, • nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, • omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, • odlaganje ali skladiščenje materialov, • zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, • odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, • vlačenje lesa. (2) Na plazljivih območjih so prepovedani posegi v zemljišče, zaradi katerih bi se sproščalo gibanje hribin ali drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so: • zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, • poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, • izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, • krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. (3) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so prikazana na opozorilni karti verjetnosti pojava plazov in na opozorilni karti erozije. Karti sta sestavni del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljata. (4) Opozorilna karta verjetnosti pojava plazov opozarja na možnost pojava plazov na območju, ne prikazuje pa obsega in jakosti plazu. Za podrobnejše načrtovanje rabe prostora je zato treba v skladu s predpisi o vodah izdelati podrobnejše geološko poročilo, ki bo omogočilo določitev pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem plazljivem območju. (4) Opozorilna karta verjetnosti pojava plazov opozarja na možnost pojava plazov na območju, ne prikazuje pa obsega in jakosti plazu. Za podrobnejše načrtovanje rabe prostora je zato treba v skladu s predpisi o vodah izdelati podrobnejše geološko poročilo, ki bo omogočilo določitev pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem plazljivem območju. (5) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja geomehanike. (6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja iz četrtega odstavka tega člena so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo. (7) Za vsak poseg na plazljivo ali erozijsko območje je treba pridobiti vodno soglasje.«. »2 ČAD8 Čadram Stran 295 18. člen V 82. členu se v prvem odstavku v tabeli enot urejanja prostora, za katere se predpiše način urejanja z občinskim podrobnim načrtom (OPPN), drugo vrstico dopolni tako, da se glasi: Stanovanjske površine (SS) Nova stanovanjska soseska Čadram«. Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) Za četrto vrstico se doda novo četrto-a vrstico, ki se glasi: »4.a KOR5 Koritno V sedmem odstavku (posebni pogoji za EUP ČAD8) se doda nova prva do deveta alineja, ki se glasijo: • »Namembnost in tipologija stavb: Območje nove stanovanjske soseske Čadram je namenjeno organizirani družinski stanovanjski gradnji. Dopustne oblike stanovanjske gradnje so sledeče tipologije stavb: prosto stoječa družinska hiša, dvojček, vrstna hiša, verižna hiša, atrijska hiša ipd. Območje z oznako podrobne namenske rabe CU v vzhodnem delu EUP je namenjeno novemu centru, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. Izhodiščno rabo je dopustno v meji in podrobnejši rabi uskladiti s potrebami, opredeljenimi v idejni zasnovi OPPN. • Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati načelo vzpostavljanja stanovanjske soseske tako, da se lahko skupaj stanovanjskimi objekti načrtujejo tudi objekti, ki omogočajo osnovno oskrbo oz. dopolnjujejo osnovno oskrbo za tamkajšnje stanovalce. V območje se lahko umeščajo spremljajoče dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja, s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja in se zanje zagotovi površine za mirujoči promet. • Treba je ohranjati kvalitetne poglede na staro vaško jedro Čadrama in na cerkev sv. Janeza Krstnika kot osrednjo dominanto občinskega središča. Dovoljena višina stanovanjskih objektov naj ne presega 2 etaž nad urejenim terenom, izjemoma se lahko predvidi višjo gradnjo, če gre za načrtovanje objektov lokalnega centra (višinski poudarek). • Vsaj 10 % načrtovanih površin se nameni odprtim javnim površinam, namenjenim vsakodnevnemu druženju, športu, rekreaciji ipd. Te se lahko v celoti načrtujejo znotraj EUP ČAD8 oz. tudi v severno ležeči EUP ČAD5, ki je v OPN namenjena urejenim zelenim površinam naselja. V tem primeru se območje OPPN ustrezno poveča. • Posebno pozornost je potrebno posvetiti stiku z gospodarsko cono Čadram ob vzhodnem robu območja. Pri pripravi OPPN se vzhodni del EUP opredeli kot osrednje območje centralnih dejavnosti z oznako rabe CU. • Za zagotavljanje prometne varnosti se dostop do cestnega omrežja zagotovi s skupno zbirno cesto Površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) Kamnolom Obrovnikširitev«. brez individualnih priključkov na državno prometnico. Predvidi se naj koridor za pešce in kolesarje ob lokalni cesti do vaškega jedra Čadrama (in v nadaljevanju do centra naselja Oplotnica, kar sicer ni predmet OPPN). S tem se bo izboljšala prometna varnost najbolj ranljivih udeležencev prometa, med katerimi bodo tudi šolarji. Vse cestno - tehnične rešitve naj bodo pripravljene tako, da se prednostno upošteva potrebe pešcev in kolesarjev. • Za preprečitev emisij hrupa, ki bi nastajale kot posledica prometa na regionalni cesti, naj se v fazi priprave OPPN stanovanjske objekte odmakne vsaj 10 m od roba prometnih površin. • Ohrani se ravninski gozd in gozdni rob zahodno ob EUP. V fazi priprave OPPN se ob upoštevanju usmeritev pristojnega zavoda za gozdove zagotovi ustrezne odmike objektov od ravninskega gozda zahodno ob območju. • Čez območje OPPN potekajo odvodni jarki za odvajanje vode iz kmetijskih površin, po katerih se zaledna voda steka v obcestni jarek severno od glavne ceste in nato skozi prepuste pod cesto po odvodnih jarkih v smeri juga oz. v Čadramski potok vzhodno. Ob načrtovanju pozidave na območju OPPN je treba načrtovati novo ureditev odvodnikov ob robu območja pozidave z navezavo na obcestni jarek severno od glavne ceste, tako da bo zagotovljena nemotena odvodnja zalednih voda.«. Dosedanja prva do peta alineja postajo deseta do štirinajsta alineja. Doda se nov enajsti odstavek, ki se glasi: »(11) Posebni pogoji za EUP KOR5 (širitev kamnoloma Obrovnik): • Ukrepi za ohranjanje sklenjenosti gozdnih površin in zagotavljanje trajnostne rabe gozda kot naravnega vira: • Dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše, vendar ne daljše od 3 let. Gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije. • Vrhnja plast zemlje in humusa, ki bo nastala po izvršenem poseku gozda, se začasno deponira. Lokacije začasnih deponij bodo natančneje določene v postopku sprejemanja podrobnejšega prostorskega načrta. • Posegi v gozd izven samega območja kamnoloma niso dovoljeni. Prepovedano je Št. 9/4.3.2022 • • • Uradno glasilo slovenskih občin odstranjevanje zarasti izven območja kamnoloma. Odlaganje materiala v gozdove izven območja kamnoloma je prepovedano. • V času priprave in izkoriščanja mineralnih surovin mora biti zagotovljen dostop na sosednja gozdna zemljišča. Investitor je dolžan zagotoviti takšno omrežje gozdnih prometnic, da med izkoriščanjem in po njem ne bodo poslabšani pogoji gozdne proizvodnje. • Deponirano zemljo in humus v debelini 30 cm se porabi za rekultivacijo teras pridobivalnega prostora. • Po izkoriščanju je na območju kamnoloma potrebno osnovati gozd. Vsi začasni in drugi objekti se naj odstranijo. Po končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena za sanacijo v roku 6 mesecev, sama pogozditev pripravljene površine pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal. Prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Način in izvedba biološke obnove zemljišča mora biti določen s projektom sanacije in rekultivacije. Ukrepi za zmanjšanje erozije in zagotavljanja stabilnosti tal na območju kamnoloma: • Pridobivalni prostor se mora oblikovati tako, da ne bo prihajalo do nenadzorovanega plazenja novo nastalega gozdnega robu ter matične podlage. • Ureditev pridobivalnega prostora mora upoštevati geološko sestavo ter morfologijo terena. • Potrebno predvideti ukrepe, ki bodo zagotavljali ustrezno odvodnjavanje brežin kamnoloma in odprtih površin. Ukrepi za ohranjanje obstoječe kakovosti tal na območju kamnoloma: • Rodovitni sloj tal mora biti shranjen na način, de se zagotavlja ohranjanje njegove plodnosti. Sloja se ne sme prekrivati z nerodovitnimi tlemi ali mešati s kamenjem. • Rodovitni sloj tal naj se uporabi pri končni sanaciji Ukrepi glede varstva površinskih voda in varstva pred škodljivim delovanjem voda: • Odvajanje padavinske vode z območja kamnoloma naj bo urejeno preko odvodnih jarkov po etažah ter odvodnega (zbirnega) jarka ob robu kamnoloma, ki so steka v ustrezni usedalnik. Od tod se očiščena voda odvaja v bližnji potok. V fazi OPPN je treba kvalitativno in kvantitativno preučiti možnost odvajanja padavinskih odpadnih voda v površinske odvodnike tako, da odvodnja ne bo imela negativnega vpliva na stanje voda in vodni režim. • Izpusti padavinskih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. • Ob (neimenovanem) vodotoku je potrebno ohranjati obstoječo obvodno vegetacijo s čimer se prepreči možnost pojavljanja erozije bregov. • V fazi sanacije kamnoloma je potrebno predvideti izvedbo odvodnjavanja padavinske vode tako, da se zagotavlja stabilnost terena ter prepreči nastanek erozijskih procesov. Stran 296 Nekontrolirano odtekanje vode je potrebno reševati sproti, ko se bo pojavilo. Z namenom zmanjšanja hipnega odtoka padavinske vode, se odvajanje reši z zatravitvijo in zasaditvijo brežin z namenom povečanja stabilnosti brežin.«. 19. člen V Prilogi 1 (splošna merila in pogoji za posamezne kategorije podrobne namenske rabe prostora) se v tabeli »14. A- površine razpršene poselitve« vrstica »4 Dopustne dejavnosti« spremeni tako, da se glasi: »4 Dopustne dejavnosti Na površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki ustvarjajo pogoje za ohranitev poselitve, omogočajo delovanje kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in umestitev spremljajočih dejavnosti, ki so potrebne za delno samooskrbno funkcijo razpršene poselitve in umestitev dejavnosti malega gospodarstva.«. V vrstici »5 Dopustni objekti« se pri »Stanovanjske stavbe« oznako »SK« nadomesti z oznako »A«. V tabeli »16. K1- najboljša kmetijska zemljišča« se v vrstici »2 Dopustni objekti« tretja alineja spremeni tako, da se glasi: » • rekonstrukcije občinskih in državnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. oporni in podporni zidovi, nadhodi in podhodi, kolesarske steze in kolesarske poti, pešpoti, prepusti in protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste),«. Četrta alineja se nadomesti z novo četrto alinejo, ki se glasi: » • začasni objekti za čas dogodka oz. v času sezone (po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču), od tega: • oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, • cirkus, če so šotori in drugi elementi montažni, • začasna tribuna za gledalce na prostem, • premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik).«. Peta alineja se v celoti črta. V vrstici »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« se za prvo alinejo doda druga in tretja alinejo, ki se glasita: » • čebelnjak, to je lesen pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, • staja, to je lesen enoetažni objekt pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2.«. V vrstici »3 Dopustne gradnje in druga dela« se za četrto alinejo doda novo peto alinejo, ki se glasi: » • ureditev dostopa do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: • ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, • ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali • ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;«. V vrstici »3 Dopustne gradnje in druga dela« se ob koncu prvega odstavka doda stavek: Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin »Pomožne-kmetijsko gozdarske objekte je brez lokacijskih omejitev dopustno graditi v naslednjih EUP: BRE6.«. V tabeli »18. G- gozdna zemljišča« se v vrstici »2 Dopustni objekti« v tretji alineji besedno zvezo » komunikacijski vodi« nadomesti z besedno zvezo »lokalna (dostopna) komunikacijska omrežja«. 20. člen V Prilogi 2 ( Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora (EUP)) se v poglavju 2 (Podeželska naselja) v prvi vrstici tabele doda navedbo EUP OPL45. V vrstici »PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor« se doda nov odstavek, ki se glasi: »Posebni pogoji za EUP OPL45: V EUP se od proizvodnih dejavnosti dopusti mirno obrtno proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas in kovine v zaprtih prostorih obratovalnice, ki se pretežno izvaja z računalniško vodenimi obratovalnimi stroji (CNC). Območje drugih zelenih površin PNRP ZD je namenjeno ločilnemu zelenemu pasu.«. V vrstici »PIP glede oblikovanja objektov« se doda nov odstavek, ki se glasi: »Posebni pogoji za EUP OPL45: V EUP se novogradnje izvede oblikovno usklajeno z obstoječimi objekti obrtno-proizvodnega območja Kamenik upoštevajoč še zlasti stavbne volumne, naklone streh in smeri slemena, barve in teksture streh in fasad. Po celotni dolžini meje med EUP OPL45 in EUP OPL19 se opredeli zeleni pas z ustrezno strnjeno zasaditvijo v minimalni širini vsaj 5 m. Na območju s podrobno namensko rabo prostora »druge urejene zelene površine (PNRP ZD)« se ohranja obstoječo rabo. Gradnja objektov, odlaganje materiala, postavitev začasnih objektov in drugi gradbeni posegi (trajno reliefno preoblikovanje terena, oprema odprtih površin ipd.) niso dopustni.«. V vrstici »PIP glede zaščite pred poplavami« se doda nov odstavek, ki se glasi: »Posebni pogoji za EUP POB2: Vsi posegi znotraj EUP morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje obstoječa poplavna varnost in ogroženost sosednjih območij. Prostorske ureditve morajo upoštevati pogoje in omejitve iz uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.« V poglavju 3.1 (Gospodarske ureditve) se v preglednici v vrstici »»PIP glede ohranjanja narave, Stran 297 varstva okolja in naravnih dobrin« doda posebne pogoje za širitev gospodarske cone Lesna industrija Sadek: »Posebni pogoji za EUP BRE4: v 5 metrskem priobalnem pasu ob vodotoku se naj ne gradi objektov ter ne odlaga materiala. Obrežne zarasti se ne odstranjuje. Na območju s podrobno namensko rabo prostora »druge urejene zelene površine (PNRP ZD)« se ohranja obstoječa raba. Gradnja objektov, odlaganje materiala, postavitev začasnih objektov in drugi gradbeni posegi (trajno reliefno preoblikovanje terena, oprema odprtih površin ipd.) niso dopustni.«. V poglavju 8.1 (Območje avtohtone razpršene poselitve) se v preglednici v vrstici »PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor« doda posebne pogoje za novi načrtovani ureditvi: »Posebni pogoji za EUP ZLG2 (Nova kmetija Globovnik): V enoti urejanja prostora, ki je namenjena opredelitvi manjše samooskrbne kmetije, se uporabno dovoljenje za stanovanjski objekt pridobi najkasneje sočasno z uporabnim dovoljenjem za kmetijski objekt. Posebni pogoji za EUP KOR6 (Turistična kmetija Obrul): V enoti urejanja prostora je prevladujoča predvidena dejavnost turizem na kmetiji.«. V vrstici »PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb« se doda posebne pogoje: »Posebni pogoji za MOEUP GOR1/1: Objekt avtokleparske delavnice se naj načrtuje z nulto koto 20 cm nad terenom. Odprtine v objekt na bodo izvedene na način, da bo objekt varen pred vdorom 500 letnih voda v notranjost (na severni in severozahodni strani objekta naj se ne načrtuje odprtin).«. V vrstici »PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin« se doda posebne pogoje za novo načrtovano ureditev: »Posebni pogoji za EUP KOR6: V 5 metrskem priobalnem pasu ob vodotoku Oplotnica se naj ne gradi objektov ter ne odlaga materiala. Obrežne zarasti se ne odstranjuje.«. V vrstici PIP glede oblikovanja se doda posebne pogoje za območje EUP ZLG2: »Posebni pogoji za EUP ZLG2 (območje preseljene kmetije): Oblikovanje kmetijskih objektov naj povzame tradicionalne kvalitetne vzore lokalne kmečke arhitekture predvsem glede stavbnih volumnov, fasadnih detajlov, višine, naklona streh in smeri slemen (dopusten naklon 35-45°), barvi in teksturi kritin streh ipd.«. Doda se novo poglavje 8.6, ki se glasi: »8.6 Posebna območja 8.6.1 Območja za turizem Območja za turizem na območju krajine EUP: STR8 PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor: Upošteva se splošne pogoje iz Priloge 1 za območja z oznako podrobne namenske rabe BT. Posebni pogoji za EUP STR8: Dopustna je ureditev območja za glamurozno kampiranje oz. t.i. »glamping«. Dopustna je izgradnja manjših nastanitvenih objektov v obliki grajenih prostorov na drevesu (drevesne hišice) z vmesnimi komunikacijami (hodniki). Drevesne hišice se lahko naslanjajo na drevesa, lahko pa imajo lastno podporno konstrukcijo. Dopustna je izgradnja komunalne infrastrukture za potrebe nastanitvenih objektov. PIP glede lege objektov: Upošteva se splošne pogoje glede lege objektov Posebni pogoji za EUP STR8: Umestitev objektov ter infrastrukture se izvede tako, da bo posek drevesne vegetacije čim manjši, sicer se na območju EUP ohranja strnjen gozd. PIP glede velikosti: Upošteva se splošne pogoje za oblikovanje Posebni pogoji za EUP STR8: Višina objektov naj ne presega višine drevesnih krošenj. PIP glede oblikovanja: Upošteva se splošne pogoje za oblikovanje Posebni pogoji za EUP STR8: Za vse zunanje ureditve (dostopne poti, fasadni elementi objektov, itd.) se prednostno uporablja avtohtoni gradbeni material, npr. les, kamen. Morebitne nove zasaditve naj se izvedejo z avtohtonimi in lokalno prisotnimi rastlinskimi vrstami. Pogoji in merila za parcelacijo: Upošteva se splošne pogoje in merila za parcelacijo. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 298 PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Upošteva se splošne PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. Posebni pogoji za EUP STR8: Odvajanje odpadnih vod se predvidoma zaključi z lastno malo čistilno napravo. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine: Upošteva se splošne PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin: Upošteva se splošne PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin. PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb: Upošteva se splošne PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. PIP glede varovanja zdravja: Upošteva se splošne PIP glede varovanja zdravja.«. 21. člen (Priloga 3: SEZNAM ENOT UREJANJA PROSTORA (EUP)) V preglednici se v 6. vrstici za EUP BRE4 v stolpcu »Podrobna namenska raba prostora« za oznako »IG« doda vejica in besedilo »VC, ZD«. V 15. vrstici za EUP ČAD8 v stolpcu »Ime enote urejanja prostora« besedilo »Poslovna cona Čadram« nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Nova stanovanjska soseska Čadram«. V stolpcu »Podrobna namenska raba prostora« se oznako »CD« nadomesti z oznako »SS« in oznako »CU«. Za 33. vrstico se doda novi 33.a in 33.b vrstici, ki se glasita: »33.a Koritno Kamnolom KOR5 Obrovnik- širitev 33.b Koritno Turistična kmetija Obrul KOR6 OPPN LN Ekološko pomembno območje OPN A Ekološko pomembno območje«. V 58. vrstici za EUP OPL13, v 64. vrstici za OPL19 in v 65. vrstici za OPL 20 se v stolpcu »Podrobna namenska raba prostora« doda vejica in oznaka »ZD«. Za 88. vrstico doda novo 88.a vrstico, ki se glasi: »88.a Oplotnica Območje za OPL45 mirno proizvodno obrt Kamenik Za 108. vrstico se doda novo 108.a vrstico, ki se glasi: »108.a Straža pri Oplotnici Straža pri STR8 Oplotniciobmočje za glamurozno kampiranje OPN SK«. OPN BT OPN A, IK«. Ekološko pomembno območje«. Za 117. vrstico se doda novo 118. vrstico, ki se glasi: »118. Zlogovna vas Nova kmetija Globovnik GRAFIČNI DEL 22. člen (spremembe in dopolnitve grafičnega dela strateškega dela odloka o OPN) Dopolni se karte strateškega dela OPN iz tretjega odstavka 2. člena: • Karta 1: Koncept prostorskega razvoja občine Oplotnica (M 1:25 000) , • Karta 3: Okvirna območja naselij, okvirna območja razpršene poselitve, usmeritve za razvoj poselitve (M 1:25 000), • Karta 4: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:25 000), • Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:25 000). 23. člen (spremembe in dopolnitve grafičnega dela izvedbenega dela odloka o OPN) Nadomesti se karte izvedbenega dela OPN iz tretjega ZLV2 odstavka 2. člena: • 1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25 000), • 2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000), • 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000): listi 4 (H2615), 5 (H2616), 9 (H2626), 10 (H2626), 11 (H2627), 14 (H2636), 15 (H2636). • 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000): listi 4 (H2615), 5 (H2616), 9 (H2626), 10 (H2626), 11 (H2627), 14 (H2636), 15 (H2636). Karte so sestavni del tega odloka. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 299 24. člen (dokončanje postopkov, začetih pred sprejemom tega odloka) Upravni postopki v zvezi s posegi v prostor, začeti pred začetkom veljavnosti tega odloka, se dokončajo skladno z določbami takrat veljavnih prostorskih aktov. 2. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 25. člen (veljavnost odloka o 2. SD OPN) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Tekstualni in grafični del odloka je na vpogled na sedežu Občine Oplotnica, Goriška cesta 4, Oplotnica. 3. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. Številka: 24.13/2022 Datum: 24.2.2022 2. Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 153. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Oplotnica Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) in 16. člen Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15) je Občinski svet Občine Oplotnica na svoji 13. redni seji dne 24. 2. 2022 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI OPLOTNICA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Oplotnica (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. Predmet javne službe 4. člen (storitve, ki so predmet javne službe) S storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. 3. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 5. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 6. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabnice in uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) imajo, na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 4. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 7. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt, • da ima zaposleni najmanj dve osebi, • da ima najmanj eno posebno vozila za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene, • da ima najmanj en hladilnih prostor za pokojnike, • da ima najmanj eno transportno krsto, • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki. 5. Splošni pogoji za izvajanje javne službe Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar izvaja javno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. 6. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka na območju občine se podeli enemu koncesionarju. 7. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (čas trajanja koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 15 let (navesti čas trajanja koncesije). 8. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe: • z plačili uporabnikov storitev javne službe, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 9. Način plačila koncesionarja 13. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. 10. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave in občinski svet. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. 11. Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • • • • Stran 300 z odkupom koncesije, z odvzemom koncesije, s prevzemom javne službe v režijo, v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjen • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. 12. Način podelitve koncesije 20. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 22. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 7. členu tega odloka. 23. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno naročanje in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. Za izbiro najugodnejše ponudbe bo uporabljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudba. Merila za izbor ponudbe se določijo v razpisni dokumentaciji. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. (3) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb. 13. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 24. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 23. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 14. Organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 25. člen (organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o koncesiji) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. 15. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 15.1 Prenos koncesije 26. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 15.2 Stran 301 Višja sila 27. člen (dolžnosti in pravice koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 15.3 Odgovornost zaposlenih koncesionarja za ravnanje 28. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 15.4 Začasen prevzem 29. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 15.5 Odgovornost koncesionarja koncedenta za ravnanje 30. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam. 15.6 Zavarovanje odgovornosti za škodo 31. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 16. Končna določba 32. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15. dan po objavi. Številka: 21.13/2022 Datum: 24.2.2022 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan Št. 9/4.3.2022 154. Odlok o Oplotnica Uradno glasilo slovenskih občin pokopališkem redu v Občini Na podlagi 21. člen Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 4. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, 62/16), 3. člen Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US) in 16. člen Statuta Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 49/15) je Občinski svet Občine Oplotnica, na svoji 13. redni seji dne 24. 2. 2022 sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI OPLOTNICA 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina OPLOTNICA(v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice; • pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice; • obratovanje mrliških vežic; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalna doba za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. (2) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Upravljavec pokopališč v občini je občinska uprava Stran 302 Oziroma oseba javnega prava, ki jo za upravljavca pokopališča s svojim aktom določi župan. (2) Ne glede na prvi odstavek lahko občina pooblasti koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog: • zagotavljanje urejenosti pokopališč, • izvajanje investicijskega vzdrževanja, • izvajanje investicij, za katero si koncesionar kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov, • oddajo grobov v najem, 4. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 24-urna dežurna služba 6. člen (24-urna dežurna služba) (1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. (2) 24-urna dežurna služba se na območju občine izvaja kot koncesionirana dejavnost. 3 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu z pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. 4 Storitve pokopališko pogrebnega moštva 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih v občini zagotavlja izvajalec pogrebne dejavnosti. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 5 Pogreb Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 5.1 Prijava pokopa Stran 303 15. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi od vsak dan med 09.00 in 19.00 uro. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 7 5.2 17. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališčih v občini so mrliške vežice, katerih uporaba je obvezna. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo vsak dan med 8.00 zjutraj in 20.00 uro zvečer. Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 5.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 5.4 Pokop 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Posebni pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava oziroma upravljavec pokopališča. 6 Način in čas pokopa 14. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. Način pokopa, če je plačnik občina 16. člen (način pokopa, če je plačnik občina) Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob z žaro. 8 9 Mrliške vežice Prva ureditev groba 18. člen (prva ureditev groba) (1) Prva ureditev groba zajema izkop ter zasutje grobne jame ter odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče. (2) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredita upravljavec in najemnik. Upravljavec po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečna zemlje na deponijo, odstrani vence z groba in očisti grob. (3) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 19. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljavec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 10 Vzdrževanje pokopališču reda, čistoče in miru na 20. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in miru na pokopališču tako, da: 1. skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; 2. oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; 3. določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; 4. vodi evidenco o grobovih in pokopih; 5. organizira in nadzira dela na pokopališču; 6. skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 7. skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora. 21. člen (prepovedi) Na pokopališčih v občini ni dovoljeno: 1. odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; 2. onesnaženje pokopaliških objektov in naprav; 3. brez soglasja upravljavca opravljati prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovinostrugarska in druga dela v času napovedane pogrebne svečanosti, 4. vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; 5. vstop s kolesom, kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje motornih vozil, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. 11 Način oddaje grobov v najem 22. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. (5) Najemnino za posamezne zvrsti grobov določi občinski svet z sklepom na podlagi določil zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. 23. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe. 12 Posegi v prostor na pokopališču 24. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti Stran 304 kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15. dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. 13 Grobovi 25. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov in prostorov za prostor: • enojni in dvojni grob, • žarni grobovi. (2) Pokopališča imajo enojne, dvojne, otroške in žarne zidne in talne grobove. (3) Pokopalisca imajo naslednje vrste grobov v dimenzijah: • enojni grob 2,2 - 2,3 m x 1,0 – 1,4 m, • dvojni grob 2,2 – 2,3 m x 2,0 – 2,4 m, • žarni talni grob 1,0 -1,2 m x 1,0 – 1,2 m, • žarni zidni grob 0,5 , x 1 m. (4) Spreminjanje enojnih grobov v dvojne in obratno je možno samo s pisnim sporazumom med upravljavcem in najemnikom groba, če je to v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove za posamezno pokopališče. 26. člen (nagrobni spomeniki) (1) Nagrobni spomenik se postavi v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove posameznega pokopališča in je lahko pokončen ali ležeč. (2) Na pokopališčih lahko imajo novi nagrobni spomeniki ne enojnem ali družinskem grobu višino največ 100 cm in na žarnem grobu največ 50 cm. 14 Okvirni tehnični normativi za grobove 27. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (2) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otraske grobove se pokopavajo otroške krste in žare. (3) Povečan grobni prostor je grobni prastor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. (4) Vrstni grobovi so tisti, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se pokojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu. 28. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 29. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto je desetih let. (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. Št. 9/4.3.2022 15 Uradno glasilo slovenskih občin Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture 30. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki cene, ki jih s sklepom potrdi občinski svet. 16 Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob 32. člen (razmerje grobnine) Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob znaša za: • dvojni grob: 2,0 kratnik enojnega groba, • talni žarni grob: 0,8 kratnik enojnega groba, • zidni žarni grob: 0,8 kratnik enojnega groba. 18 Nadzor 33. člen (nadzor) (1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata občinska inšpekcija in občinsko redarstvo. (2) Občinska inšpekcija je prekrškovni organ za prekrške iz 1., 2., 3. točke 22. člena tega odloka. (3) Občinsko redarstvo je prekrškovni organ za prekrške iz 4. in 5. točke 22. člena tega odloka. 19 Prekrški 34. člen (prekrški) (1) Z globo 100,00 EUR se kaznuje posameznik, ki: • onesnaženje in odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora (druga alineja 21. člena), • vodi pse ali druge živali po pokopališču in v objekte na območju pokopališča (četrta alineja 21. člena), • brez soglasja upravljavca opravlja prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovinostrugarska in druga dela v času napovedane pogrebne svečanosti (peta alineja 21. člena), (2) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz druge, tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena. (3) Z globo 400,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz druge, tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena. (4) Z globo 500,00 EUR se kaznuje upravljavec pokopališča, če krši določbo 1. in 6. alineje 21. člena tega odloka. (5) Z globo 400,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokopališča, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. 20 35. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15. dan po objavi. Številka: 19.13/2022 Datum: 24.2.2022 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan Pogrebna pristojbina 31. člen (pogrebna pristojbina) Pogrebna pristojbina, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba, se določi s sklepom občinskega sveta. 17 Stran 305 Končna določba 155. Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Oplotnica Na podlagi 61.in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 5. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, 62/16) in 16. člen Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15) je Občinski svet Občine Oplotnica na svoji 13. redni seji dne 24. 2. 2022 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI OPLOTNICA 1 Splošne določbe 1. člen (javna služba) Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Oplotnica (v nadaljevanju: občina). 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, • vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja, • cene storitev javne službe, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • kazenske določbe. 3. člen (uporabniki) Uporabniki storitev javne službe so naročniki pogreba. 4. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. 2 Organizacijska in prostorska opravljanja javne službe zasnova 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) Občina zagotavlja opravljanja javne službe s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe). 7. člen (območje zagotavljanja javne službe) Opravljanje javne službe se izvaja na območju celotne občine. 3 Vrsta in obseg storitev javne službe 8. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) S storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. 4 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 10. člen (pravice uporabnikov) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 11. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu javne službe opravljeno storitev iz osmega člena tega odloka plačati ceno, ki jo določi občinski svet. 6 Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. Cene storitev javne službe 13. člen (oblikovanje cen) Cene storitev javne službe se določijo z aktom občinskega sveta na podlagi metodologije za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, ki jo s svojim aktom določi vlada. 8 Nadzor nad izvajanjem javne službe 14. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 9 Končna določba 15. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15. dan po objavi. Številka: 20.13/2022 Datum: 24.2.2022 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 9. člen (pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe) Izvajalec javne službe opravlja 24-urno dežurno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, tem odlokom in odlokom, s katerim se ureja pokopališki red v občini. 5 7 Stran 306 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 156. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Oplotnica Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07–UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12–ZUJF, 14/15–ZUUJFO, 11/18–ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11ORZGJS40), in 16. člena Statuta Občine Oplotnica – uradno prečiščeno besedilo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15) je Občinski svet Občine Oplotnica na svoji 13. redni seji dne 24. 2. 2022 sprejel ODLOK O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI OPLOTNICA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Oplotnica, način njihovega izvajanja, strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Oplotnica (v nadaljevanju: občina). Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen (lokalne gospodarske javne službe) Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne gospodarske javne službe določene s tem odlokom. 2. Način opravljanja javnih služb lokalnih gospodarskih 3. člen (način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) (1) Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva. (2) Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi: • organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije), • vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja, • vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, • druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj lokalne gospodarske javne službe. 3. Lokalne gospodarske javne službe 4. člen (obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe) (1) Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. (2) Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem odlokom. 5. člen (obvezne lokalne gospodarske javne službe) (1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, 6. urejanje in čiščenje javnih površin, 7. vzdrževanje občinskih javnih cest, 8. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču, 9. 24-urna pogrebna dejavnost. (2) Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon. Stran 307 6. člen (območje opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) Lokalne gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno. 7. člen (javne dobrine) (1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur. (2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. (3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere ne določa drugače. 4. Oblike zagotavljanja javnih služb 8. člen (oblike zagotavljanja javnih služb) Občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah: • v režijskem obratu, • v javnem podjetju, • z dajanjem koncesij. 4.1 Režijski obrat 9. člen (režijski obrat) obrat se ustanovi za izvajanje lokalne javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega značilnosti službe neekonomično ali ustanoviti javno podjetje ali podeliti (1) Režijski gospodarske obsega ali neracionalno koncesijo. (2) Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota občinske uprave oziroma službe občine. (3) Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana. (4) Režijski obrat ni pravna oseba. (5) Občina opravlja v režijskem obratu lokalne gospodarske javne službe iz 6. točke prvega odstavka 5. člena. 4.2 Javno podjetje 10. člen (javno podjetje) (1) Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več lokalnih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. (2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom. (3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja. (4) V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. (5) Občina opravlja v javnem podjetju lokalne gospodarske javne službe iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena. 4.3 Koncesija 11. člen (koncesija) (1) Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. (2) Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta. (3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine. (4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (5) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 5. člena. 12. člen (javni razpis) (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente: • predmet koncesije, • območje, za katero se podeljuje koncesija, • pogoje za koncesijo, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • pričetek in trajanje koncesije, • merila za izbiro koncesionarja, • druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom. (3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni. 13. člen (izbira koncesionarja) (1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo. (2) O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan. (3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan. 5. Strokovno-tehnične, razvojne naloge organizacijske in Stran 308 14. člen (strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava. (2) Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodarskih javnih služb, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, • informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb, • postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, • postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, • strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe, • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem lokalnih gospodarskih javnih služb, • določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb, • dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb. (3) Naloge iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 6. Varstvo uporabnikov javnih dobrin 15. člen (varstvo uporabnikov javnih dobrin) Za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin skrbi Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki jo ustanovi občinski svet s posebnim aktom. 16. člen (komisija za varstvo uporabnikov javnih dobrin) Komisija za varstvo uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku: • zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu občine in županu občine, • zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine. 17. člen (dolžnost sklenitve pogodbe) V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 18. člen (pripombe in predlogi Komisije za varstvo pravic uporabnikov javni dobrin) (1) Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Komisije za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku. (2) Občinski svet je dolžan obvestiti Komisijo za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog. 7. Financiranje služb lokalnih gospodarskih javnih 19. člen (financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb) Lokalne gospodarske javne službe se financirajo: • s ceno javnih dobrin, • iz proračunskih sredstev, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 20. člen (cena proizvoda ali storitve) (1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. (2) Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akt ali odlok občine v skladu z zakonom. (3) Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. (4) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. 21. člen (proračunsko financiranje) Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. 8. Prehodne in končne določbe 22. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Oplotnica (Uradni list Republike Slovenije, št. 22/02, 80/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/19). 23. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 22.13/2022 Datum: 24.2.2022 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan Stran 309 OBČINA ORMOŽ 157. Odlok o pomoči mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema v Občini Ormož Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož na 25. redni seji dne 24.2.2022 sprejel ODLOK O POMOČI MLADIM IN MLADIM DRUŽINAM PRI REŠEVANJU STANOVANJSKEGA PROBLEMA V OBČINI ORMOŽ 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se določajo upravičenci, pogoji in postopek za dodelitev pomoči mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema v Občini Ormož. (2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. (3) Sredstva za spodbujanje reševanja stanovanjskega vprašanja mladih in mladih družin se zagotovijo v proračunu občine. 2. člen (upravičenci) (1) Pomoč je enkratna denarna pomoč, ki pripada upravičenim prosilcem, to so mladi in mlade družine (v nadaljevanju: upravičenec) kot spodbuda za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja: • z nakupom nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), ki je v lasti Občine Ormož na območju Občine Ormož ali • z nakupom nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), ki ni v lasti Občine Ormož ali za prvo gradnjo ali nakup enostanovanjske stavbe oziroma posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi ali za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe, na območju Občine Ormož. (2) Za mlade po tem odloku se štejejo mlada oseba oziroma par brez otrok, ki ob vložitvi popolne vloge niso stare več kot 41 let. (3) Za mlado družino po tem odloku se šteje družina enega ali obeh staršev z enim ali več šoloobveznimi otroki, ne glede na starost staršev. (4) Posamezen upravičenec je upravičen do pomoči samo enkrat. 3. člen (pogoji) (1) Do dodelitve pomoči je upravičen upravičenec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: a) v primeru nakupa nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), ki je v lasti Občine Ormož na območju Občine Ormož, je upravičenec zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, b) v primeru nakupa nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), ki ni v lasti Občine Ormož na območju Občine Ormož, je upravičenec zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin c) v primeru gradnje enostanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi ima upravičenec ali vsaj eden izmed upravičencev, na zemljišču, na katerem je predvidena gradnja, pravico graditi in pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje; d) v primeru nakupa enostanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi je upravičenec ali vsaj eden izmed upravičencev zemljiškoknjižni lastnik ali solastnik stavbe ali stanovanja za katerega se uveljavlja pomoč; e) v primeru pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe je upravičenec ali vsaj eden izmed upravičencev zemljiškoknjižni lastnik ali solastnik posameznega dela stanovanjske stavbe za katero se uveljavlja pomoč; f) izpolnjuje vse ostale pogoje, določene v tem odloku. (2) Do pomoči ni upravičen, kdor: a) ima v lasti drug za bivanje primeren stanovanjski objekt na območju občine ali drugo zemljišče za gradnjo v svoji lasti, v primeru mlade družine oziroma partnerstva velja enako tudi za partnerja, b) ima neporavnane obveznosti do občine in javnih zavodov. 4. člen (časovne omejitve) Pravico do pomoči uveljavlja upravičenec s prijavo na javni razpis, in sicer: a) v primeru nakupa nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), ki je v lasti Občine Ormož, v enem letu, od takrat ko je bila sklenjena prodajna pogodba za nepremičnino, b) v primeru nakupa nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), ki ni v lasti Občine Ormož v enem letu, od takrat ko je bila sklenjena prodajna pogodba za nepremičnino, c) v primeru gradnje enostanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi v roku dveh let po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, d) v primeru nakupa enostanovanjske stavbe ali nakupa stanovanja v večstanovanjski stavbi v roku dveh let po vpisu lastništva v zemljiško knjigo; e) v primeru pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stanovanjske stavbe v roku dveh let po vpisu lastništva v zemljiško knjigo. 5. člen (višina pomoči) (1) Višina pomoči znaša: a) UKREP ŠT. 1: za nakup nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), ki je v lasti Občine Ormož na območju Občine Ormož 1/3 kupnine, b) UKREP ŠT. 2: za nakup nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), ki ni v lasti Občine Ormož, za gradnjo ali nakup enostanovanjske stavbe oziroma posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi ali za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stanovanjske stavbe znaša višina pomoči na mlado osebo oziroma par brez otrok največ 2.000,00 EUR, na mlado družino pa največ 3.000,00 EUR glede na razpoložljiva sredstva. (2) Poleg pomoči iz prvega odstavka tega člena se upravičencu dodeli še: • do največ 600,00 EUR, v kolikor gre za nakup nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), gradnjo enostanovanjske stavbe ali • • • Stran 310 posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi na kulturno varstvenem območju, do največ 500,00 EUR, v kolikor gre za nakup nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), gradnjo enostanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki se nahaja v naseljih z visoko starostno strukturo prebivalstva, in sicer tam, kjer je po podatkih iz registra prebivalstva povprečna starost nad 45 let, glede na skupni prirast po naseljih, po zadnjih podatkih statističnega urada, in sicer: • v kolikor gre za nakup nepremičnine (zemljišča namenjenega stanovanjski gradnji), gradnjo enostanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki se nahaja v naseljih, kjer je skupni prirast prebivalstva negativen, do največ 300,00 EUR; iz dodatne pomoči je izvzeto naselje Ormož, glede na število otrok v mladi družini, in sicer: • en otrok do največ 200,00 EUR, • dva otroka do največ 300,00 EUR, • trije otroci ali več do največ 500,00 EUR. 6. člen (javni razpis) (1) Sredstva za dodelitev pomoči na območju občine se razdelijo na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi na spletni strani in oglasni deski občine. V razpisu se določi razpisana višina pomoči. (3) Besedilo javnega razpisa mora obsegati najmanj: • podatke o namenu javnega razpisa, • upravičence, • pogoje za dodelitev sredstev, • rok za izplačilo sredstev, • kraj in način prevzema in oddaje vlog, • rok za oddajo vloge, • rok za obveščanje o izidu javnega razpisa, • podatke in dokumentacijo ter priloge, ki jih mora prosilec navesti in priložiti svoji vlogi, • podatke o višini pomoči, ki jo lahko upravičenec prejme, • višino razpoložljivih sredstev v proračunu. (4) Vloge na podlagi razpisa sprejema Oddelek za razvojno planiranje, gospodarske dejavnosti in pravne zadeve, ki pripravi tudi besedilo javnega razpisa. (5) Pravico do pomoči lahko uveljavlja upravičenec s prijavo na javni razpis, v kateri morajo biti navedeni vsi podatki in priložena vsa dokazila, ki omogočajo presojo izpolnjevanja zahtevanih pogojev po tem odloku. (6) Postopek dodelitve pomoči vodi Komisija za spodbujanje reševanja stanovanjskega vprašanja mladim in mladih družin (v nadaljevanju: strokovna komisija), ki jo župan imenuje za ta namen. Mandat članov strokovne komisije je vezan na mandat župana. (7) Vloge praviloma enkrat letno pregleda strokovna komisija. Strokovna komisija po poteku roka za oddajo vlog pristopi k odpiranju in obravnavi v roku prispelih vlog ter pripravi seznam prejemnikov s pripadajočo višino pomoči po posameznem upravičencu ter ga predloži direktorju občinske uprave, ki z odločbo razdeli sredstva med upravičence. (8) Za vodenje postopka se uporabljajo določila predpisa, ki ureja splošni upravni postopek. (9) Z zavezancem, ki mu je bila dodeljena pomoč, Občina Ormož sklene posebno pogodbo, v kateri se določijo obveznosti in pravice občine in prejemnika pomoči. (10) Pomoč se deli med upravičence do višine zagotovljenih sredstev v proračunu. V kolikor strokovna Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin komisija ugotovi, da sredstva pri UKREPU ŠT. 2 ne zadoščajo za dodelitev vsem upravičencem, se sredstva razdelijo proporcionalno. 7. člen (obveznosti upravičenca) (1) Nepremičnine, ki je bila predmet pomoči, ni dovoljeno odtujiti najmanj sedem let po prejemu pomoči. V primeru gradnje pa nepremičnine ni dovoljeno odtujiti najmanj sedem let po pridobitvi uporabnega dovoljenja. (2) Upravičenec, ki mu je bila dodeljena pomoč za nakup enostanovanjske stavbe ali stanovanja v večstanovanjski stavbi ali pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe, mora v roku enega leta od prejema pomoči prijaviti stalno prebivališče na naslovu, kjer nepremičnina leži. (3) Upravičenec, ki mu je bila dodeljena pomoč za gradnjo enostanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v večstanovanjski stavbi, mora v roku sedmih let od prejema pomoči prijaviti stalno prebivališče na naslovu, kjer nepremičnina leži. (4) V kolikor je upravičenec mlada družina, morajo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, vsi člani družine prijaviti stalno prebivališče na naslovu, kjer nepremičnina leži. 8. člen (vrnitev prejete pomoči) (1) Občinska uprava Občine Ormož lahko od vlagatelja kadar koli zahteva pojasnila oziroma dokazila, ki so povezana z dodelitvijo pomoči. Pri tem ji je vlagatelj dolžan nuditi vse potrebne podatke, dokumentacijo in dokazila, ki so potrebna za izvedbo postopka dodelitve pomoči. (2) Občinska uprava Občine Ormož ima pravico kadarkoli po prejemu vloge za dodelitev pomoči v uradnih evidencah, z ogledi, preverjanjem dokumentacije ali na drug način preveriti izpolnjevanje pogojev ter skladnost dokumentacije z določili tega odloka in veljavnimi predpisi. (3) V primeru, da se ugotovi, da: • je bila pomoč dodeljena na podlagi navedbe neresničnih podatkov ali, • je upravičenec prejel sredstva v nasprotju z določbami tega odloka ali, • je prejemnik pomoči kršil določila pogodbe, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v proračun občine skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči z dnem nakazila. 9. člen (končna določba) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pomoči mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema v Občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 14/19 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/20). 10. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0011/2021 04/12 Datum: 24.2.2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 158. Stran 311 Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ivanjkovci Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/2015 – UPB3, 11/19), je Občinski svet Ormož na svoji 25. redni seji, dne 24.2.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI OSNOVNE ŠOLE IVANJKOVCI 1. člen Prvi odstavek 6. člena Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ivanjkovci (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/12 – uradno prečiščeno besedilo – UPB2, 11/18) se spremeni tako, da se glasi: »Zavod upravlja svet zavoda, ki ima 9 članov. Svet zavoda sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, od katerih dva imenuje občinski svet, enega pa župan, trije predstavniki delavcev od tega dva iz osnovnega šolstva in eden iz VIZ enote in trije predstavniki staršev od tega dva iz osnovnega šolstva in en iz VIZ enote.«. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0003/2022 10/10 Datum: 24.2.2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 159. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Vzgojno izobraževalnega zavoda Vrtec Ormož Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/2015 – UPB3, 11/19), je Občinski svet Ormož na svoji 25. redni seji, dne 24.2.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VRTEC ORMOŽ 1. člen Prvi odstavek 7. člena Odloka o ustanovitvi Vzgojno izobraževalnega zavoda Vrtec Ormož (Uradni vestnik Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin občine Ormož, št. 12/12 – UPB 2, 5/17, 15/18) se spremeni tako, da se glasi: »Vrtec upravlja svet vrtca, ki ima 9 članov. Svet vrtca sestavljajo: • trije predstavniki ustanovitelja, od katerih dva imenuje občinski svet, enega pa župan, • trije predstavniki delavcev, od tega dva predstavnika iz Vzgojno izobraževalne enote Ormož in en predstavnik iz Vzgojno izobraževalne enote Velika Nedelja, • trije predstavniki staršev, od tega dva predstavnika iz Vzgojno izobraževalne enote Ormož, in en predstavnik iz Vzgojno izobraževalne enote Velika Nedelja.«. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2022 10/10 Datum: 24.2.2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 160. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Miklavž pri Ormožu Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/2015 – UPB3, 11/19), je Občinski svet Ormož na svoji 25. redni seji, dne 24.2.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI OSNOVNE ŠOLE MIKLAVŽ PRI ORMOŽU 161. Stran 312 Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ormož Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/2015 – UPB3, 11/19), je Občinski svet Ormož na svoji 25. redni seji, dne 24.2.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI OSNOVNE ŠOLE ORMOŽ 1. člen Prvi odstavek 6. člena Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/12 – uradno prečiščeno besedilo – UPB2, 15/18) se spremeni tako, da se glasi: »Šolo upravlja svet šole, ki ima 9 članov. Svet šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, od katerih dva imenuje občinski svet, enega pa župan, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev.«. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0005/2022 10/10 Datum: 24.2.2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 162. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Velika Nedelja 1. člen Prvi odstavek 6. člena Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Miklavž pri Ormožu (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/12 – uradno prečiščeno besedilo – UPB2, 11/18) se spremeni tako, da se glasi: »Zavod upravlja svet zavoda, ki ima 9 članov. Svet zavoda sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, od katerih dva imenuje občinski svet, enega pa župan, trije predstavniki delavcev od tega dva iz osnovnega šolstva in eden iz VIZ enote in trije predstavniki staršev od tega dva iz osnovnega šolstva in en iz VIZ enote.«. Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/2015 – UPB3, 11/19), je Občinski svet Ormož na svoji 25. redni seji, dne 24.2.2022 sprejel 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI OSNOVNE ŠOLE VELIKA NEDELJA Številka: 007-0004/2022 10/10 Datum: 24.2.2022 1. člen Prvi odstavek 6. člena Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Velika Nedelja (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/12 – uradno prečiščeno besedilo – UPB-2, 11/16, 5/17, 11/18) se spremeni tako, da se glasi: »Zavod upravlja svet zavoda, ki ima 9 članov. Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Svet zavoda sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, od katerih dva imenuje občinski svet, enega pa župan, trije predstavniki delavcev od tega dva iz osnovnega šolstva in eden iz VIZ enote in trije predstavniki staršev od tega dva iz osnovnega šolstva in en iz VIZ enote.«. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0007/2022 10/10 Datum: 24.2.2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 163. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 25. redni seji, dne 24. 2. 2022 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnine s parc. štev.: • 412/1 v izmeri 379 m2, k.o. 306-Vuzmetinci, • 412/2 v izmeri 225 m2, k.o. 306-Vuzmetinci, • 412/3 v izmeri 118 m2, k.o. 306-Vuzmetinci, • 412/4 v izmeri 157 m2, k.o. 306-Vuzmetinci, • 412/5 v izmeri 38 m2, k.o. 306-Vuzmetinci, vpisane v last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, z zaznambo javno dobro. 2. Nepremičninam iz 1. člena tega sklepa se ukine status javno dobro in ostanejo last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, matična številka: 5883687000. Ta sklep velja takoj. 3. Številka: 478-103/2021 4/12 Datum: 24.2.2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 164. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra in družbene lastnine Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 25. redni seji, dne 24. 2. 2022 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA IN DRUŽBENE LASTNINE Stran 313 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnine s parc. štev.: • 677/7 v izmeri 52 m2, k.o. 295-Žerovinci, • 785/1 v izmeri 209 m2, k.o. 316-Libanja, • 785/2 v izmeri 11 m2, k.o. 316-Libanja, • 786 v izmeri 337 m2, k.o. 316-Libanja, • 756/7 v izmeri 195 m2, k.o. 316-Libanja, • 718 v izmeri 824 m2, k.o. 302-Miklavž, • 794/4 v izmeri 32 m2, k.o. 314-Hum, • 1100/14 v izmeri 52 m2, k.o. 299-Mali Brebrovnik. 2. S tem sklepom se ukine status družbene lastnine za nepremičnino s parc. štev.: • 982/1 v izmeri 505 m2, k.o. 332-Ormož. 3. Nepremičnine iz 1. in 2. člena tega sklepa prenehajo biti javno dobro in družbena lastnina ter postanejo last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, matična številka: 5883687000. Ta sklep velja takoj. 4. Številka: 478-114/2020 01\9 Datum: 24.2.2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 165. Sklep o lokacijski preveritvi za parcelo številka 212/6 k.o. Pavlovci Na podlagi 128. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 25. redni seji, dne 24.2.2022 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA PARCELO ŠTEVILKA 212/6 K.O. PAVLOVCI 1. člen Občinski svet Ormož je sprejel Elaborat lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del parcele 212/6 k.o. Pavlovci, ki ga je pod številko 57-LP/2021 (datum izdelave: julij 2021) izdelalo podjetje Sokpro d.o.o., Gorišnica 56, 2272 Gorišnica. Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2655. 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0007/2021 02\26 Datum: 24.2.2022 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA PESNICA 166. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za del naselja Pernica v Občini Pesnica Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in 10. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19) župan Občine Pesnica s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ZA DEL NASELJA PERNICA V OBČINI PESNICA I. Župan Občine Pesnica naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za del naselja Pernica v Občini Pesnica (v nadaljevanju SD URN), ki jih je izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, 2000 Maribor, pod številko 063/2017, z datumom februar 2022. II. Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno od vključno 11. marca 2022 do vključno 10. aprila 2022 v prostorih Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, 2211 Pesnica pri Mariboru in dostopno na spletni strani občine: http://pesnica.si/objave; izvlečki iz gradiva pa bodo izobešeni na oglasni deski na kolesarskem poligonu v KS Pernica in na vratih kulturnega doma v KS Pernica na naslovu Pernica 8. Vpogled v celotno gradivo bo mogoč v času uradnih ur na sedežu Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, 2211 Pesnica pri Mariboru. Javna obravnava SD URN bo v sredo, 16. marca 2022 ob 17. uri v prostorih kulturnega doma v Pernici na naslovu Pernica 8. III. SD URN se nanašajo na ureditve na parc. oz. njihovih delih št. 10/23, 10/27, 10/28, 10/29, 10/38, 10/39,10/40, 10/94, 10/95, 10/126, 10/127, 10/128, 10/129, 10/130, 10/182, 10/183, 57/29, 87/24, 87/28, 87/74, 88/1, 88/2, 88/3, 89/1, 89/3, 91/1, 91/2, 91/3, 91/5, 91/7, 92/5, 92/8, 92/9, 91/10, 91/11, 91/13, 91/14, 353/23, 353/24, 353/25, 353/29, 353/30, 353/47, 354/3, 354/4, 354/6, 356/1, 356/2, 362/1, 362/2, 362/2, 362/3, 362/3, 377/1, 380/1, 381/1, 383/2, 393/2, 425/28, vse k.o. 642 - Pernica. Na novo se načrtujejo posegi v morfološki enotah I, II in VI, ureditev krožnega križišča na regionalni cesti ter ureditev gospodarske javne infrastrukture, ki se prilagodi načrtovani pozidavi. IV. V času javne razgrnitve lahko javnost podaja pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripombe in predlogi se lahko podajo: • po pošti na naslov Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43A, 2211 Pesnica pri Mariboru, • na elektronski naslov obcina.pesnica@pesnica.si, kjer se v zadevi navede »SD URN«, • pisno na kraju javne razgrnitve, • ustno na javni obravnavi ali • na zapisnik v času javne razgrnitve. Stran 314 Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan razgrnitve, to je 10. aprila 2022. Občina Pesnica bo proučila podane pripombe, predloge in mnenja, podane v času javne razgrnitve in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletni strani občine: http://pesnica.si/objave . V. To javno naznanilo bo objavljeno v Uradnem glasilu slovenskih občin, na oglasni deski v KS Pernica ter na vratih kulturnega doma v KS Pernica na naslovu Pernica 8 v Občini Pesnica. VI Ob oddaji pripomb in predlogov se bodo osebni podatki v skladu s 56. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP2) (Ur. l. RS, št. 61/17) obdelovali le za namen priprave SD URN ter ne bodo javno objavljeni in bodo varovani v skladu s Splošno evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in veljavnim zakonom o varstvu osebnih podatkov. Številka: 35003-3/2017 Datum: 1. 3. 2022 Občina Pesnica mag. Gregor Žmak župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 167. Sprememba in dopolnitev Statuta Občine Ravne na Koroškem Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter v skladu z 59. členom Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 in 61/01) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na 23. redni seji 02. 03. 2022 sprejel SPREMEMBO IN DOPOLNITEV STATUTA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM 1. člen V 3. členu se v drugem odstavku doda besedilo »Vaška skupnost Brdinje«. 2. člen Ta sprememba in dopolnitev statuta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 031-0002/2021-202 Datum: 02.03.2022 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan Št. 9/4.3.2022 168. Odlok o proračunu Koroškem za leto 2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občine Ravne na Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF , 14/15-ZUUJFO,11/18-ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE ), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4 (14/2013 popr.) 101/13 , 55/15-ZFisP , 96/15ZIPRS1617, 13/18 in 195/20), 19. in 32. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016, 4/2017) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 23. redni seji, dne 2.3.2022 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 2022 1. Stran 315 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za proračun Občine Ravne na Koroškem za leto 2022 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (določitev zneskov splošnega dela proračuna) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 7 0 D AV Č N I P R I H O D K I 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom uporabniki III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV v € Proračun 2022 16.886.644 11.154.067 9.113.638 6.903.879 2.010.259 199.500 2.040.429 1.485.468 6.000 21.000 0 527.961 1.716.256 1.181.092 535.164 0 0 4.016.321 3.468.363 547.958 22.079.475 4.865.037 1.305.474 207.204 3.112.859 44.500 195.000 6.364.399 229.538 2.612.719 629.279 2.892.863 9.826.328 9.826.328 1.023.711 9.876 1.013.835 -5.192.831 0 0 Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 750 Prejeta vračila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavkpodskupin kontov in načrt razvojnih programov se objavi na spletni strani Občine Ravne na Koroškem. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (uporaba sredstev proračuna) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom in opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del tega odloka. Proračunska sredstva je mogoče prerazporejati med posameznimi postavkami v okviru bilance prihodkov in odhodkov. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 4. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna se predvidi splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni mogoče predvideti ali zanje ni bilo dovolj predvidenih sredstev. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 5. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je: Račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 120.000 €. O porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 6. člen (namenski prihodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki požarne takse, • prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti, • komunalni prispevek, • prispevki investitorjev in soinvestitorjev, Stran 316 0 0 0 5.468.440 439.700 5.028.740 -164.091 namenska sredstva iz državnega proračuna za investicije in tekoče programe. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu se namensko prenesejo v proračun tekočega leta. • 7. člen (vezava na državne predpise) Nabavo opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun. Za neposredne in posredne proračunske uporabnike občine veljajo plačilni roki v skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. 8. člen (izvrševanje nalog uporabnikov proračuna) Uporabniki sredstev proračuna morajo izvrševati naloge s svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev je odgovoren ravnatelj šole, direktor zavoda oziroma druga oseba kot odredbodajalec. 9. člen (finančni načrti uporabnikov) Neposredni in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun ter dostaviti zaključne račune za leto 2021 Uradu za proračun in finance . Finančne načrte posrednih uporabnikov občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njen finančni načrt sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna. 10. člen (izvrševalec in odredbodajalec proračuna) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan. 11. člen (zadržanje izvajanja proračuna in prioritete) Župan v skladu z zakonom lahko začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov. Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetnih investicij in investicij, za katere so zagotovljena tudi lastna sredstva soinvestitorja oziroma so sofinancirana s strani države. 12. člen (pooblastila župana) Župan občine je pooblaščen, da odloča: • uporabi sredstev rezerv, • varni in gospodarni naložbi nerazporejenih sredstev, • o prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna med podprogrami v okviru glavnih programov posameznih neposrednih proračunskih uporabnikov. 13. člen (obveznosti iz naslednjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova investicij, ne smejo presegati 70% pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2023 70% navedenih pravic porabe, • v ostalih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter za tekoče transfere, ne sme presegati 25% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU. Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se morajo prioritetno vključiti v finančni načrt in načrt razvojnih programov proračuna leta, na katerega se nanašajo. 14. člen (spremembe vrednosti projektov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 15. člen (odpis plačila dolga) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1.000 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja Stran 317 16. člen (zadolžitev občine) Občina se lahko zadolži v skladu z Zakonom o financiranju občin. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolga v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 5.468.440 € za financiranje investicij, predvidenih v občinskem proračunu. 17. člen (zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem in s sklepom občinskega sveta. Obseg zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, je določen največ do višine 200.000 €. 18. člen (izdaja poroštev) Občina lahko daje poroštva za izpolnitev obveznosti iz naslova zadolževanja javnih podjetij in javnih zavodov, vendar največ do skupne višine 150.000 € in s sklepom občinskega sveta. Župan odloča o izdaji poroštva za izpolnitev obveznosti posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, ki so nastala iz naslova likvidnostnega zadolževanja in pri katerem črpanje in odplačilo posojila nastane v istem proračunskem letu. 19. člen (začasno zmanjšanje sredstev in najem posojila) Župan občine je pooblaščen, da odloča za potrebe proračuna o: • začasnem zmanjšanju zneska sredstev za posamezne namene, če prejemki proračuna ne pritekajo v predvideni višini, • najemu posojila največ do 5% sprejetega proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. 6. Prehodne in končne določbe 20. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Ravne na Koroškem v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 21. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-301/2021 Datum: 2.3.2022 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 169. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ožje območje zazidave "Jožef" (ID št. PIA 1726) Na podlagi 119. člena in v povezavi z 268. členom in drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 18 .redni seji dne 24. februarja 2022 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OŽJE OBMOČJE ZAZIDAVE "JOŽEF" (ID ŠT. PIA 1726) I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega planaprostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 131/04 in 47/06) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za ožje območje zazidave "Jožef" (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt). (2) Podrobni načrt je izdelal IBIS d.o.o., pod številko projekta 19/2017-OPPN. (3) Za podrobni načrt, skladno z Odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-191/2020/5, z dne 13.9.2020, ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje in postopka sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja. (4) Podrobni načrt se v zbirki prostorskih aktov vodi pod identifikacijsko številko: 1726. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanja okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja. (2) Z podrobnim načrtom se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka. II. Opis prostorske ureditve 3. člen (predmet podrobnega načrta) Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi: • izgradnja dvanajstih (12) individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš, • izgradnja dovozne ceste z navezavo na obstoječe cestno omrežje, • izgradnja gospodarske javne infrastrukture za načrtovane stanovanjske objekte, • • Stran 318 možnost izgradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč. 4. člen (območje podrobnega načrta) (1) Območje prostorskega načrta se nahaja na severovzhodnem delu mesta Slovenska Bistrica, območje Jožefovega hriba. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter prometni, energetski, teleprenosni in komunalni infrastrukturi (gospodarska javna infrastruktura-GJI) in predstavlja nepozidani del Jožefovega hriba. V naravi je območje travnik. (2) Območje podrobnega načrta obsega parcele številka: 2540/8, 2540/13, 2540/14, 2540/15 2540/16 vse k.o. 753Slovenska Bistrica in parcelo številka 168/1 k.o. 752Spodnja Nova vas. Površina območja meri približno 0,80 ha. (3) Sestavni del podrobnega načrta so lahko tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne protierozijske ukrepe. III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Območje prostorskega načrta se nahaja na severovzhodnem delu mesta Slovenska Bistrica, območje Jožefovega hriba, ki ga na zahodni strani omejuje regionalna cesta RII 430/0275 Slovenska Bistrica in na vzhodni strani avtocesta A1/0036 FramSlovenska Bistrica. Severno, južno in zahodno od območja urejanja je pozidava individualnih stanovanjskih hiš. Na vzhodu je travnik, ki se strmo spušča proti gozdu, ki meji na AC. Prometno je z ostalimi deli mesta in naselja možnost povezave preko obstoječih cest in poti. (2) V času gradnje obsega vplivno območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meja območja potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev območje obsega zemljišča v območju podrobnega prostorskega načrta. (3) Prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja območja. IV. Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja umestitev načrtovane ureditve v prostor 6. člen (namembnost območja podrobnega načrta) Zemljišče je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter izgradnji gospodarske javne infrastrukture. 7. člen (dopustni posegi) (1) Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi: • novogradnje, • rekonstrukcije, • dozidave in nadzidave, • vzdrževalna dela, Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin izgradnja novega ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture. (2) Za potrebe realizacije podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja in obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta. • 8. člen (pogoji in usmeritve glede lege objektov) (1) Lega objektov je prikazana na Arhitektonski in zazidalni situaciji s prikazom količbenih točk ter gradbeno linijo-list št. 5.0. (2) Lega osnovnih stavb je določena z gradbeno linijo. Gradbena linija predstavlja črto, na katero morajo biti z enim robom-najmanj 70% dolžine ene stranice fasade postavljeni objekti, ki se gradijo ob tej črti. (3) Od meje sosednjih zemljišč morajo biti novi objekti odmaknjeni toliko, da ni motena sosednja posest in da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjeni gradnji. Za odmik objekta od parcelne meje se šteje najkrajša razdalja med točko objekta (najbolj izpostavljeni nadzemni in podzemni deli stavb, vključujoč napušče, nadstreške, stopnišča, balkone in podobne gradbene elemente) in parcelno mejo. (4) Od parcelne meje morajo biti nadzemni deli novogradenj, ki predstavljajo manj zahtevne objekte, oddaljeni najmanj 2,5 m, nezahtevni in enostavni objekti pa min. 1,5 m. (5) Od cestnega telesa notranje ceste morajo biti nadzemni deli novih stavb, kot manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti, oddaljeni najmanj 2,0 m. 9. člen (pogoji in usmeritve glede velikosti in oblikovanja objektov) (1) Predvidena sta dva (2) tipa prostostoječih stanovanjskih stavb, in sicer sedem (7) objektov z oznako H1, osnovnih tlorisnih dimenzij 10,00 x 8,00 m in pet (5) objektov z oznako H2 osnovnih tlorisnih dimenzij 10,00 x 8,00 m, povečani ali zmanjšani za dopustno toleranco ±10%. (2) Izven tlorisnih dimenzij stavb se poleg napuščev lahko načrtuje zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreške, balkone in zimske vrtove. (3) Višinski gabariti stavb: • stanovanjski objekt z oznako H1: K+P+(M), pri čemer je kota tlaka najnižje etaže lahko max. 1,5 m višja od višinske kote cestišča oz dostopne ceste pri uvozu na predmetno parcelo; višina kolenčnega zidu v mansardi je lahko max. 1,2 m; dopustna toleranca ±10%. • stanovanjski objekt z oznako H2: K+P, pri čemer je kota tlaka pritlične etaže (P) lahko max. 1,5 m nižja od višinske kote cestišča oz dostopne ceste pri uvozu na predmetno parcelo; dopustna toleranca ±10%. (4) Klet objektov je v celoti ali delno vkopana tako, da je na nižjem delu parcele kota kleti na terenu, na višjem delu parcele pa je klet po višini najmanj 80% vkopana. Kota pritličja je največ 60 cm nad koto terena. (5)Oblikovanje streh: • stanovanjski objekti: enokapnica v naklonu od 5° do 20°, strešna kritina mora dajati videz drobne strukture rdeče (opečne) barve, rjave ali temno sive. • pomožni objekti imajo praviloma ravne strehe minimalnega naklona tako, da je omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni v naklonu do 8°. (6) Oblikovanje fasad: fasade stavb morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v Stran 319 arhitekturi, izdelane v klasičnem zaglajenem ometu (barve iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov), lesu, lokalnem kamnu, steklu ali fasadnih plošč v imitaciji lesa. (7) Pri oblikovanju stavb je potrebno upoštevati še naslednje: • stavbe so lahko grajene klasično ali montažno; • zasnova stavb mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito, priporoča se gradnja nizkoenergetskih stavb; • priporoča se oblikovanje stavb, ki zagotavljajo način in razpored prostorov tako, da je omogočen 45° kot osončenja namenjenega za bivanje in delo. (8) Oblikovanje parcel namenjenih gradnji: • vsakemu objektu se določi svojo parcelo namenjeno gradnji v velikosti min. 400 m2; • parcela, namenjena gradnji, se določi na način, da omogoča spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine), predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila, potrebne odmike oziroma požarne ločitvene za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele. 10. člen (gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) (1) Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, ob načrtovanih stanovanjskih objektih na gradbeni parceli, to so: majhna stavba-garaža, drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve. (2) Vrsta enostavnih in nezahtevnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni in nezahtevni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. (3) V primeru gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe skupni faktor zazidanosti, to je razmerje med zazidano površino osnovne stavbe skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter celotno površino gradbene parcele, ne sme presegati 0,4. (4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo ena etaža. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne minimalnega naklona tako, da je omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni v naklonu do 8°ali enake kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. 11. člen (pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje) (1) Na gradbenih parcelah predvidenih enostanovanjskih hiš se uredijo dovozi, druge utrjene površine in zelene površine. Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. (2) Na posameznem pripadajočem zemljišču je potrebno zagotovi min. 30% delež odrtih bivalnih površin (OBP). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). (3) Na posameznem pripadajočem zemljišču je potrebno zagotovi potrebne manipulativne površine in minimalno 2 parkirni mesti za vsako stanovanjsko enoto (v stavbi ali zunaj). Dovozi in dostopi do stanovanjskih objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so ozelenjene. Premostitev višinskih razlik v mejah gradbenih parcel je načeloma predvidena z ureditvijo brežin in z izvedbo opornih zidov. Zidovi so kamniti, betonski obloženi s kamnom ali betonom, slednji morajo biti obvezno ozelenjeni. (4) Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Ograja mora biti živa meja ali žična ograja, dopustna je lesena, kovinska ali delno zidana ograja, visoka do 1,5 m, vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Polno zidana ali plastična ograja ni dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti. (5) Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot okrasni vrtovi. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot okrasni vrtovi. (6) Po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorje in odvečni material ter hortikulturno urediti okolico, tako da se doseže enoten izgled območja. 12. člen (parcelacija) Oblikovanje gradbenih parcel se izvede skladno z besedilnim in grafičnim delom tega odloka. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 13. člen (splošno) (1) Za stanovanjske stavbe je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo, odvajanje odpadnih in meteornih voda, odvoz smeti ter dostop do javne ceste. (2) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljalcev. (3) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi obstoječih komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca, upoštevati predpise, tehnične standarde ter upoštevati etapnost izvedbe. (4) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljalcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in mnenj ter pogojev upravljavcev. Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja. (5) Komunalne ureditve se morajo izvajati na takšen način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in obrambnozaščitne zahteve ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur. (6) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. Celotna komunalna oprema je strošek investitorja oziroma lastnika zemljišča. Stran 320 14. člen (prometno omrežje, mirujoči promet) (1) Prometno se območje navezuje na lokalno cesto št. 440161 Spodnja Nova vas - Slovenska Bistrica preko nove dostopne poti. (2) Nova dostopna pot se izvede v širini 4,0 m oziroma 5,0 m. Priključni radiji na uvozu na lokalno cesto znotraj OPPN morajo zagotavljati dostop troosnega vozila (komunala, intervencija, dostava). Na priključku dovozne poti na obstoječo lokalno cesto je potrebno zagotoviti preglednost. Zagotavlja se preglednost pri hišnih priključkih (izvozi) na cestno omrežje znotraj območja OPPN, ter ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Predvidena dostopna cesta iz javne poti JP 941462 Slovenska Bistrica (Brinje-odcep do HŠ 82) na območje zazidave ne izpolnjuje pogojev za prenos v javno dobro in za kategorizacijo ceste. (3) Celovito se uredi odvodnjavanje s cestišča. (4) Parkiranje je predvideno na lastnih parcelah: 2 PM/stanovanjsko enoto. Zunanje parkirne in manipulativne površine se izvedejo vodotesno. (5) Vse povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili. (6) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil. 15. člen (vodovodno omrežje) (1) Območje se opremi z ustrezno primarno in sekundarno vodovodno infrastrukturo. (2) Za vse posege si je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje izvajalca gospodarske javne službe. (3)Za vodooskrbo objektov se v dovozni cesti izvede sekundarni vodovodni cevovod DN100, ki se z zasunom naveže na obstoječi vodovod. Vodovodni cevovod DN 100 se zaključi s hidrantom. (4) Po izgradnjah vodovodnih cevovodov se priključki obravnavajo individualno, pod pogoji upravljavca. (5) Na območju OPPN je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje. (6) Izvedbe vodovodnih cevovodov in morebitne prestavitve obstoječih vodov se izvajajo na stroške investitorjev. Izvajalec prestavitev in navezav je upravljavec GJI oziroma izvajalec javne službe. (7) Pred predajo sistema v uporabo je obvezna izvedba geodetskega posnetka in prenos v Kataster gospodarske javne infrastrukture. 16. člen (zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode) (1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo, ki se zaključi na CČN mesta Slovenska Bistrica. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. (2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na območju OPPN mora biti v celoti načrtovana in zgrajena vodotesna ločena fekalna in meteorna kanalizacija. (3) Za vse posege si je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje izvajalca gospodarske javne službe. (4)Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom mehansko obdelati v peskolovih in lovilci olj, skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), oziroma veljavno zakonodajo. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (5) Natančna lega kanalizacije in mesto priključitve se določi v projektni dokumentaciji v skladu s pogoji upravljavca in na podlagi pridobitve soglasij lastnikov zemljišč. (6) Gradnja nove kanalizacije ali prestavitve obstoječih vodov se izvaja na stroške investitorja pod nadzorom izvajalca gospodarske javne službe. Izvajalcu javne gospodarske infrastrukture se preda Poročilo o vodotesnosti novozgrajenih kanalizacijskih cevovod in priključkov. (7) Po končani gradnji je treba izvesti geodetski posnetek zgrajene kanalizacije in ga predati izvajalcu gospodarske javne službe. (8) Po izgradnji novih kanalizacijskih cevovodov je potrebno sistem predati v last Občini Slovenska Bistrica. 17. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje so obstoječi elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor d.d.: • daljnovod 20 kV RTP SL.B.-RTP RAČE (d-136/C OE Slovenska Bistrica) • kablovod 20 kV Vinarska-Jožef 2 (k-767 OE Slovenska Bistrica) • nizkonapetostno omrežje 0,4 kV (nadzemne in podzemne izvedbe) transformatorske postaje TP 20/0,4 kV JOŽEF 2 NADOMESTNA (t-727 OE Slovenska Bistrica). (2) Objekte, ki so predvideni pod oziroma nad elektroenergetskimi vodi je potrebno prestaviti na novo lokacijo za kar je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo in ustrezna upravna dovoljenja. Za izvedbo napajanja območja stanovanjskih hiš z električno energijo bo potrebno: • zgraditi nov NN kabelski izvod iz TP 20/0,4 kV Jožef 2 nadomestna (t-727) do predvidene nove razdelilne omare. (3) Za napajanje objektov se zgradi nove NN kabelske priključke do predvidene nove razdelilne omare do predvidenih posameznih prostostoječih priključno merilnih omar. Lokacija omar se določi v projektni dokumentaciji v soglasju z upravljavcem. NN priključno merilne omarice se locira izven parcelne meje dovozne poti (cestišče), na zemljiščih s predvideno gradnjo objektov. (4) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca. 18. člen (javna razsvetljava) (1) Na območju OPPN se ob predvideni dovozni cesti uredi novo omrežje javne razsvetljave z varčnimi LED sijalkami. Svetilke se postavijo v zelenici ob cesti. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaženja in pod pogoji izvajalca gospodarske javne infrastrukture. Izvedba svetilk mora omogočati, da le-te ponoči svetijo z manjšo močjo, oziroma v kolikor iz varnostnih razlogov ni nujno potrebna, naj se v drugem delu noči izklopi. (2) Točna razmestitev in tip svetilk se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev upravnih dovoljenj pod pogoji izvajalca gospodarske javne infrastrukture. Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca. 19. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Stran 321 (2) Za potrebe navezave s v dovozni cesti izvede ustrezna kabelska kanalizacija DN50 ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. Podrobneje se napajanje obdela v projektu komunalne infrastrukture v fazi izdelave projektne dokumentacije. V fazi izdelave projektne dokumentacije, je potrebno v sodelovanju s predstavnikom posameznega upravljavca izdelati tudi projekt priključitve posameznih objektov na javno TK in KTV omrežje, projekt naročniškega razvoda in projekt zaščite oziroma prestavitve obstoječega TK omrežja, ki mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov. (3) Za priključevanje objektov se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s posameznim upravljavcem. (4) Priključna točka za predmetno območje na TK omrežje je v bližini hiše Na Jožefu 74. 20. člen (plinovodno omrežje) (1) Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje, ki omogoča priključitev. (2) Za oskrbo predvidenih stanovanjskih objektov s plinom se zgradi nov priključni plinovod, ki se priključi na obstoječ plinovod, ki poteka v cestišču lokalne ceste Slovenska Bistrica- Spodnja Nova vas. (3) Sekundarno plinovodno omrežje se uredi v komunalno energetskih koridorjih, to je v trasi dovozne ceste, pri čemer se upošteva vse vzporedne in vertikalne odmike, skladno z zakonodajo s področja tehničnih pogojev za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar ter skladno s smernicami oziroma projektnimi pogoji upravljavca. (4) Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. 21. člen (ogrevanje in hlajenje) (1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode ter hlajenje objektov bo urejeno individualno. (2) Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energijeplina. (3) Priporočena je uporaba obnovljivih virov-biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije. (4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda), je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja Direkcije RS za vode. (5) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka. 22. člen (pogoji zbiranja in odvoza in deponiranja odpadkov ) (1) Za zbiranje odpadkov je potrebno znotraj parcele namenjene gradnji zagotoviti mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za posamezne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dostop vozilom za odvoz odpadkov. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Posamezne stanovanjske hiše lahko organske odpadke zbirajo v kompostnikih za predelavo v kompost. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 23. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. (2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin: v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi; ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje , da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 24. člen (ohranjanje narave) (1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. (2) Med gradnjo je potrebno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst: • dovaža se le material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih rastlinskih vrst, • delovne stroje pred začetkom del očistiti, • po končanih delih naj investitor vsaj 3 leta spremlja morebiten pojav invazivnih rastlinskih vrst in jih nemudoma odstrani, ostanke za sežge. (3) Na javnih in zasebnih površinah se sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki niso invazivne. (4) Pri nadaljnjem projektiranju se smiselno upoštevajo določila 36. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20). 25. člen (varstvo tal) (1) Med običajnim obratovanjem na območju OPPN ne bo pomembnih vplivov na tla. (2) Pri posegih v prostor je treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del. (3) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev. (4) Zaradi preprečitve nevarnosti širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst dovažanje zemljin od drugod ni dovoljeno. (5) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki. (6) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične Stran 322 ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja. (7) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti stroge varstvene ukrepe in nadzor ter tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. (8) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano. 26. člen (varstvo zraka) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka. Pri gradnji se zagotavlja racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Znotraj posamezne parcele namenjene gradnji se uredi zelene površine in zasadi visoka vegetacija za boljši lokalni pretok zraka. 27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje OPPN sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom, saj gre za stanovanjsko območje. Potrebno je zagotoviti vse ukrepe, da zakonsko opredeljene mejne vrednosti hrupa ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti protihrupno zaščito in sanacijo. (2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. 28. člen (vodni režim in stanje voda) (1) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode in ni poplavno ogroženo. (2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. (3) Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...). (4) Padavinsko odpadno vod, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z veljavno zakonodajo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo nepropustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo nepropustni material. (5) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda) je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode. Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 29. člen (varstvo pred poplavo in erozijo) (1) Območje OPPN je po podatkih o območjih poplavne nevarnosti poplavno varno. (2) Območje OPPN se nahaja na erozivno ogroženem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje in pregledom gradbene jame. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe. 30. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje. Treba je upoštevati uredbo, ki opredeljuje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja je treba upoštevati še naslednje usmeritve: • za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra, • svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico, • med 23:00 in 5:00 uro se zmanjša osvetljenost vseh javnih in skupnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost. 31. člen (elektromagnetno sevanje) Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega koridorja. 32. člen (varstvo gozdov) Odlaganje viškov odkopane zemlje, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno. 33. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki. (3) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije. 34. člen (osončenje) (1) Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: • dne 21. decembra –najmanj 1 uro ter • dne 21. marca in dne 21. septembra –najmanj 3 ure. (2) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati. VIII. Stran 323 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 35. člen (rešitve in ukrepi za obrambo) Območje urejanja se nahaja v širšem varovalnem območju - območju omejene in nadzorovane rabe komunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe. V tem območju je potrebno za vsako novogradnjo visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasja organa pristojnega za obrambo. 36. člen (splošno) (1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo. (2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s področja varstva pred požari in veljavnim standardom. 37. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Na obravnavanem območju ni poplavne in požarne ogroženosti naravnega območja, zato posebne ureditve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso predvidene. Območje OPPN se nahaja na erozivno ogroženem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje in pregledom gradbene jame. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe. (2) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je treba zagotoviti skladnost z zahtevami pravilnika, ki določa mehansko odpornost in stabilnost objektov. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati tudi pogoje temeljenja opredeljene v geološkogeomehanskem poročilu. (3) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti po EMS. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati področne predpise. (4) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja nevarnost razlitja le-teh. V času gradnje je za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: • Nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije; • Nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj; • Nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in • Nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 38. člen (varstvo pred požarom) (1) Na območju so predvidene stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. (2) Treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 324 količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. (3) Zagotoviti je treba odmike med objekti in odmike od meje parcel ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu z veljavnimi standardi. (4) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov. (5) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana: • Nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije; • Nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj. dimniki, sončni kolektorji, ..). Dovoljenja je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. (3) Dopustna je sprememba obstoječe parcelacije v skladu s predvidenimi ureditvami, kar se opredeli v projektni dokumentaciji. IX. 43. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave, veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN 39. člen (etapnost gradnje) (1) Prostorske ureditve, ki jih določa OPPN, je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov. (2) Gradnja in obnova gospodarske javne infrastrukture (GJI) se izvaja pred ali sočasno z gradnjo objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se dograditev in obnova GJI in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej. X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 40. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne sme poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka, ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. (3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave podatkov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. 41. člen (odstopanja pri načrtovanju objektov) (1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je navedeno v 9. členu odloka. (2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, 42. člen (odstopanja glede energetske, telekomunikacijske in komunalne ureditve) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč s soglasjem upravljavca. XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 44. člen (obveznosti ob pripravi projektne dokumentacije) (1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti vsa mnenja nosilcev urejanja prostora obravnavane infrastrukture. (2) Projektna dokumentacija za infrastrukturo in objekte se izdeluje sočasno. 45. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: - Izgradnje infrastrukture in objektov se izvaja sočasno, • Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, • Zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture ipd.), • Zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, • promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, • sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vklopi), • skladno z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, • zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, • v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, • zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov, • sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. • XII. 48. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 49. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: Datum: Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN 46. člen (usmeritve) (1) Po realizaciji te OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora. (2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje: • vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, • rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, • odstranitev objektov, • gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z določili tega odloka, • gradnja pomožnih objektov v skladu z določili tega odloka. XIII. Končne določbe 47. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Slovenska Bistrica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike OPPN. Konto OBČINA VIDEM 170. Odlok o spremembah odloka proračuna Občine Videm za leto 2022 – rebalans št. 1 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 odl.US) in 16. člena Statuta občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, štev.11/2016 – UPB2, 45/17 in 10/19 ) in proračuna občine Videm za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/2021) je občinski svet Občine Videm na svoji 3. izredni seji, z dne 2.3.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA PRORAČUNA OBČINE VIDEM ZA LETO 2022 – REBALANS ŠT. 1 1. člen Odlok o proračunu občine Videm za leto 2022 se v 2. členu spremeni tako, da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. 70 700 703 704 71 710 711 712 714 72 720 722 73 Stran 325 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Znesek v EUR 8.073.188,02 4.946.707,00 4.677.707,00 4.359.838,00 212.930,00 104.939,00 269.000,00 126.800,00 7.000,00 4.500,00 130.700,00 1.078.760,39 7.390,00 1.071.370,39 20.418,00 Št. 9/4.3.2022 7300 74 740 741 78 782 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 III. IV. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 326 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 750 751 V. 44 440 441 VI. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del občinskega proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavkpodkontov in načrt razvojnih programov sta priloga tega odloka in se objavita na spletni strani Občine Videm. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 20.418,00 2.027.302,63 1.513.139,49 514.163,14 0,00 0,00 9.206.288,54 2.189.894,84 561.383,80 81.733,55 1.407.777,49 25.000,00 114.000,00 2.055.461,00 38.100,00 1.469.244,00 205.584,90 342.532,10 4.906.581,43 4.906.581,43 54.351,27 33.000,00 21.351,27 -1.133.100,52 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1.500.000,00 1.500.000,00 1.500.000,00 386.899,48 386.899,48 386.899,48 -20.000,00 1.113.100,52 1.133.100,52 20.000,00 Številka: 410-9/2021-18 Datum: 2.3.2022 Občina Videm Branko Marinič, župan 171. Sprememba sklepa o cenikih v Občini Videm za leto 2022 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB2, 45/2017, 10/2019), Pravilnika o oddajanju nepremičnega premoženja Občine Videm v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2011) Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča v občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2011), Št. 9/4.3.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Odloka o ustanovitvi režijskega obrata (Ur.l. RS, št. 21/1997), Odloka o komunalnih taksah v Občini Videm (Naš glas-uradne objave Občine Videm, št. 01/1997, Ur.l. RS, št. 98/1999) in Pravilnika o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Videm ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2019 in 12/2020) je Stran 327 občinski svet Občine Videm na svoji 3. izredni seji, dne 2. 3. 2022 sprejel SPREMEMBA SKLEPA O CENIKIH V OBČINI VIDEM ZA LETO 2022 1.člen 1. MRLIŠKA VEŽA VIDEM PRI PTUJU IN ZG. LESKOVEC Naziv Dosedanja cena Nova cena v EUR s 1.1.2022 Uporaba in čiščenje mrliške veže Uporaba prostora mrliške veže v primeru žare 57,94 € 20,06 € 57,94 € 20,06 € Letna pristojbina za enojni grob (žara ali krsta) 22,50 € 22,50 € Letna pristojbina za dvojni grob Letna pristojbina za grobnico 28,90 € 58,20 € 28,90 € 58,20 € Parcela za prvi pokop za enojni grob Parcela za prvi pokop v dvojni grob 10,00 € 15,00 € 10,00 € 15,00 € Parcela za prvi pokop v grobnico Žarni grob in žarni zid 30,00 € 10,00 € 30,00 € 10,00 € 14. GRAMOZ IZ POLJČAN Naziv Sofinanciranje Poljčanar (1 kamion s prevozom) 14 ton 15. MLETI ASFALT NAZIV Sofinanciranje mletega asfalta (1 kamion s prevozom) 14 ton Sofinanciranje drobljenec (1kamion s prevozom) 14 ton Sofinanciranje drobljenec (1kamion s prevozom) 14 ton Sofinanciranje drobljenec (1kamion s prevozom) 14 ton Sofinanciranje drobljenec (1kamion s prevozom) 14 ton Sofinanciranje nasipnega materiala iz točke 14 in 15 tega člena Sklepa o cenikih se izvaja do porabe sredstev na proračunski postavki namenjeni za sofinanciranje v veljavnem proračunu. 2.člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin veljati pa začne naslednji dan po objavi. Številka: 007-2/2022-2 Datum: 2. 3. 2022 Občina Videm Branko Marinič, župan Frakcija (mm) 4-8 CENA DDV SOFINANCIRANJA Z 128,10 EUR Frakcija (mm) 0-32 CENA SOFINANCIRANJA Z DDV 109,80 EUR 0-16 106,75 EUR 0-32 106,75 EUR 8-16 120,80 EUR 16-32 120,80 EUR Št. 9/4.3.2022 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran Popravek Odloka o oskrbi s pitno vodo 265 na območju Občine Cerklje na Gorenjskem OBČINA ČRENŠOVCI Odlok o proračunu Občine Črenšovci za leto 2022 Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Črenšovci Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Črenšovci Stran 265 OBČINA KRIŽEVCI Odlok o proračunu Občine Križevci za leto 2022 Stran 280 OBČINA LJUTOMER Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2022 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enkratni denarni pomoči Občine Ljutomer ob rojstvu otroka Sklep št. 235 o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu Stran 283 OBČINA MARKOVCI Sklep o določitvi cene programov v vrtcu v Občini Markovci Stran 287 OBČINA OPLOTNICA Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2022 Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Oplotnica Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Oplotnica Odlok o pokopališkem redu v Občini Oplotnica Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24urne dežurne pogrebne službe v Občini Oplotnica Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Oplotnica Stran 287 OBČINA ORMOŽ Odlok o pomoči mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema v Občini Ormož Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ivanjkovci Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Vzgojno izobraževalnega zavoda Vrtec Ormož Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Miklavž pri Ormožu Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ormož Stran 309 269 162. 163. 164. 165. 166. 271 167. 286 286 290 299 302 305 306 311 311 312 312 168. 169. 170. 171. Stran 328 Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Velika Nedelja Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra in družbene lastnine Sklep o lokacijski preveritvi za parcelo številka 212/6 k.o. Pavlovci 312 OBČINA PESNICA Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za del naselja Pernica v Občini Pesnica Stran 314 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Sprememba in dopolnitev Statuta Občine Ravne na Koroškem Odlok o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2022 Stran 314 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ožje območje zazidave "Jožef" (ID št. PIA 1726) Stran 318 OBČINA VIDEM Odlok o spremembah odloka proračuna Občine Videm za leto 2022 – rebalans št. 1 Sprememba sklepa o cenikih v Občini Videm za leto 2022 Stran 325 313 313 313 315 326