Pomagajmo an mi Posočju Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa '?omoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 17 (907) Čedad, četrtek, 30. aprila 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n.c/c“Pro-tememotati Sio” 02.990/06 Priprave na volitve za deželni svet Do 14. junija, datuma, ko bomo obnavljali deželni svet, manjka poldrugi mesec. Prve dni maja bodo morali vsi, ki bodo želeli sodelovati na volilni preizkušnji, predložiti liste. Novosti na tokratnih deželnih volitvah pravzaprav ni, saj bo še vedno veljal propor-čni sistem, kar bo pomenilo, da bo vsaka stranka tekla zase, le manjše formacije bodo prisiljene iskati sodelovanje, saj velja 3,5 odstotni vstopni prag, pod katerega nihče ne pride v deželno skupščino. In prav zaradi nespremenjenega volilnega sistema obstaja možnost, da tudi po junijskih volitvah ne bo prišlo do kakšnih večjih novosti in da bo Dežela, kot se je izkazalo v tej mandatni dobi, med katero je prišlo do petih zamenjav vlad, težko razpolagala s trdno vladno koalicijo. Na podlagi predvolilnih anket, naj bi se volilci opredelili za tri velike sklope: Severno ligo, Pol svoboščin in Oljko. Napovedujejo, da bodo stranke treh grupacij dobile približno enako število glasov, vsaka približno tretjino. Novosti v tej volilni preizkušnji naj bi predstavljal takoimenovani “četrti pol”, koalicija centra (Progetto autonomie), ki naj bi se zbrala okoli tržaškega župana Illyja in rektorja vi- demske univerze Strassol-da. Koalicija pa se je ra-združila zaradi Illyjeve odločitve, da ne bo sodeloval, verjetno zaskrbljen zaradi slabih predvolilnih predvidevanj. Nekateri dobri poznavalci deželnih soban zagotavljajo, da je že prišlo do načelnega dogovora med Severno ligo in Forza Italijo. Predsednica deželne vlade naj bi postala Alessandra Guerra, oziroma “forzist” Roberto Antonio-ne, odvisno pač, katero od dveh gibanj bo zbralo več glasov. Ce je temu tako, se je treba potem vprašati, koliko časa bo lahko vzdržalo zavezništvo med Bos-sijevimi in Berlusconijevi pristaši. Sicer obstajajo tudi druge možne variante, vse pa slonijio na majavi podlagi prav zaradi sedanjega volilnega sistema in napovedane opredelitve samih volilcev, ki ne kaže, da se bo ob tej preizkušnji bistveno spremenila. Za nas Slovence pa je ob vsem povedanem važno tudi, da v deželni svet izvolimo čimveč naših predstavnikov. Možnosti, da bo tokrat slovenska prisotnost večja, so: odvisno bo od naše volilne izbire in predvsem dejstva, da bomo morali izbrane predstavnike “nagraditi” s preferenco, (r.p.) Srečanje predsednikov vlad Italije, Slovenije in Madžarske Trilaterala v Trstu Prodi, Drnovšek in Horn poudarili skupne interese v gospodarstvu, prekomejnem sodelovanju in boju proti mednarodnemu kriminalu V Trstu je bilo prejšnji teden srečanje predsednikov vlad Italije, Slovenije in Madžarske, ki so dodali še eno pomembno stran sodelovanju v okviru Trilaterale. Srečanje je bilo zelo pomembno iz političnega, pa tudi iz gospodarskega vidika, saj so bili razgovori konkretni in so odražali skupna gledanja ter skupne ekonomske interese. Romano Prodi, Janez Drnovšek in Gyula Hom so podpisali dokument, s katerim se potrjuje v zadnjih letih spremenjeni politični okvir v tem delu Evrope. Italija bo podpirala proces vključevanja Slovenije in Madžarske v Evropsko Unijo, obenem pa bo zagovarjala tudi čimprejšnjo vključitev Slovenije v Atlantsko zavezništvo NATO, v katerega je Madžarska že vključena. Predsedniki vlad so v dokumentu podprli prizadevanja za uveljavitev in utrditev mirovnega procesa na Balkanu in se v tem pogledu zavzeli za dosledno izvajanje Daytonskega sporazuma. Izrazili so tudi veliko zaskrbljenost ob čedalje nevarnejšem naraščanju napetosti na Kosovu in poudarili, da sta lahko edina učinkovita pot za reševanje problema politično dogovarjanje in dialog. Prodi je med glavne naloge Trilaterale uvrstil tudi zaščito manjšin. beri na strani 4 I reparti militari di Italia, Slovenia e Ungheria schierati nella caserma “Feruglio" di Venzone a pagina 4 intervista al ten. colonnello Pasquale Petricig Proposta del Ppi di Drenchia per il nome da dare alla struttura di Solarje dedicato a don Laurencig Ospedale, dopo la scure anche sulla Dialisi? Il rifugio sia Il rifugio voluto e costruito daH’amministrazio-ne comunale di Drenchia a Solarje è, come ben si vede dalla nostra fotografia, già ultimato ed attende soltanto di essere inaugurato. Tutto fa pensare che la cerimonia verrà inserita nelTormai prossima manifestazione in ricordo del primo caduto nella prima guerra mondiale che si tiene a Solarje nella seconda metà di maggio ed ha un forte richiamo anche per i cittadini di Drenchia disseminati in Friuli. Il rifugio è pronto, ma che nome dargli? A questo proposito segnaliamo una bella iniziativa del Partito popolare di Drenchia. Il segretario della locale sezione Valter Pinton ed il capogruppo in consiglio comunale Stefano Gasparin si sono rivolti al sindaco Mario Zufferli con una lettera in cui propongono di intitolare il rifugio a don Mario Laurencig. segue a pagina 8 Nuove cattive notizie per l’ospedale di Cividale. Per il primo luglio è prevista la chiusura del reparto di medicina, ma una sorte simile potrebbe toccare, anche se non c’è conferma ufficiale, anche alla dialisi. Continua insomma l’opera di smantellamento della struttura, iniziata dopo l’approvazione della legge di riforma sanitaria regionale. E l’ennesimo duro attacco alla legge 13 è arrivato nei giorni scorsi da Gerardo Marcolini, rappresentante dei sindaci del distretto sanitario del Cividalese. L’occasione è stata la prima tappa della “marcia della salute” organizzata da Rifondazione comunista, con la scelta non casuale, secondo il consigliere regionale Roberto Antonaz, di Cividale. Nell’ospedale ducale, lamentavano i rappresentanti locali di Rifondazione, anticipando probabilmente la realtà, “c’è il rischio che dopo giugno, chiuso il reparto di medicina, rimanga solo un po’ di diagnostica e alcuni letti di osservazione”, (m.o.) segue a pagina 4 Un gesto di solidarietà L’iniziativa del nostro settimanale e della Skgz (Unione regionale economica slovena) di solidarietà alle popolazioni terremotate dell’Alto Isonzo sta dando i suoi primi frutti. Hanno finora devoluto una somma Michele, Anna e Daniela (150.000), Lucia Trusgnach (50.000), mostra Volarič (75.000), anonimo (un milione), parjatel iz Spe-tra (un milione), Paolo Petricig (200.000). Ricordiamo che un aiuto agli abitanti di Bovec, Drež-niške Ravne ed altri paesi può essere attuato con un versamento sul c/c 02.990/06 della Nuova Banca di credito di Trieste, filiale di Cividale. Četrtek, 30. aprila 1998 2 S. Leonardo: tariffe in diminuzione dopo la convenzione tra comuni Raccolta dei rifiuti, i costi si sono ridotti “Con l’analisi dei primi dati ufficiali si conferma u-na sensibile riduzione dei costi relativi al servizio di raccolta e smaltimento dei rifiuti solidi urbani, ingombranti e assimilati”. Lo rileva il Comune di S. Leonardo dopo che ha preso piede la convenzione tra le amministrazione locali per la gestione del servizio a livello di Comunità montana. Il consiglio comunale lo scorso febbraio aveva approvato le nuove tariffe per il 1998, riparametrate sulla base di indici comparativi, che definiscono la diversa capacità di produzione dei rifiuti in rapporto all’attività svolta. In arrivo anche nelle Valli la raccolta differenziata Un confronto tra le tariffe fa risaltare la riduzione: ad esempio nella categoria delle abitazioni civili la tariffa lo scorso anno era di 966 lire per metro quadro, quest’anno sarà di 862 lire. Ancora più evidente il risparmio per gli uffici pub- I blici e privati, da 2.467 lire a 1.293 lire: “La nuova impostazione gestionale associata alla sovraccitata revisione tariffaria - sottolinea l’amministrazione comunale - nel contesto legislativo attuale dovrebbe comportare una riduzione di spesa media complessiva di circa il 15% per i contribuenti”. Il Comune fa anche sapere che “quanto prima saranno messi a disposizione specifici contenitori per la raccolta di vetro, carta, plastica, pile e medicinali scadu- PisITLO iz K Stojan SpetiC Pred nekaj leti sem se Se ukvarjal s problemi emigrantov, ko sem tovariša iz Mannheima vprašal, naj mi da svoj faks, da mu pošljem kopijo nekih dokumentov. V sluSalko se mi je zasmejal: “Tu smo v Nemčiji, kaj nam bo faks?” Pojasnil mi je, da ga skoraj nihCe ne rabi, ker posta dostavi katerokoli pismo najkasneje v 48 urah tako v mesta, kot na podeželje. Le na severne otoke pride pošta tretji dan. Zadnje čase pogostoma potujem v Bruselj, ali v Luksemburg, na zasedanja evropskih odborov. Tja večinoma letim, vendar se nato najraje vozim z vlakom. Ljubim vlake. Spominjamo me na otroška leta, ko je pod vasjo Se vozil vlak z lokomotivo in povezoval Trst z vasmi v Bregu. VaSki fantiči smo preizkušali svoj pogum v tunelu. S hrbti smo se naslonili na steno in Čakali, kdaj pripelje lokomotiva. Kakor pošastni zmaj je hrumela, tolkla in puhala Sope plamenečih isker. Obraz smo pokrili z dlanmi in kričali od straha, saj nas ni nihCe slišal. Vlak je udoben,lahko CitaS, kramljaš s sosedi, gledaš pokrajino. V Nemčiji, Franciji in Beneluksu vlaki pripeljejo na peron toCno, ko izstopiš imaš na obeh straneh že druge vlake, ki Čakajo z odprtimi vrati. Prestopiš in nadaljuješ pot brez odvečnega Čakanja. Postaje so sodobne, polne življenja. Tu so marketi, banke, restavracije, kioski, knjigarne, cvetličarne in vse, kar si lahko predstavljamo zanimivega. Tudi kino za tiste, ki morajo počakati dlje Casa na svoj vlak. V mestih severne Evrope vozijo tramvaji. Tihi, nizki, skozi zgodovinska središCa, kjer je zasebni promet pre- povedan. Električni pogon ne onesnažuje zraka, na tramvajskih postajah se bohotijo zelenice s cvetjem. V Amsterdamu cvetijo tulipani. Na vse to sem se spomnil te dni, ko Italija vstopa v “denarno Evropo”. Ko se Prodi in Ciampi hvalita, da sta pripeljala Italijo v Evropo bi jima takoj zaploskal, hip pozneje pa posvaril: glejte, da Evropa ni. samo denar, je tudi družba, ki svoja sredstva namenja drugačni kakovosti življenja. Zato modema pošta, hitri in vami vlaki, tramvaji v me-stih.Vse to mora Italija prej ali slej urediti. Potreben bo izreden program velikih javnih del. To bo tudi priložnost za nova delovna mesta. Sedaj imamo tak program samo v Rimu, ki se pripravlja na cerkveni “jubilej 2000”. Od centra do periferije so speljali sodoben in hiter tramvaj št. 8. Cesto so tlakovali s kamenjem, uvoženim iz Hong Konga. Prvi dan je iztiril in odtlej ne mine dan, da bi se mu kaj ne zgodilo. Smola? Ne, italijanska površnost. Progetto donna a S. Pietro La Comunità montana Valli del Natisone informa che nell’ambito del “Progetto donna” promuove un corso di cucina ed un corso di erbe officinali per favorire la creazione di attività imprenditoriali nel settore del turismo. I corsi verranno organizzati con la collaborazione dell’Associazione “Invito” e si svolgeranno presso la casa dello studente (college) a San Pietro al Natisone, nel periodo maggio -giugno 1998. I corsi sono a numero chiuso e sono destinati in particolare ai soggetti che intendono operare nel settore turistico - alberghiero e della ricettività. Gli interessati, per ulteriori informazioni e per le i-scrizioni, possono rivolgersi presso la Comunità montana a San Pietro al Natisone, entro sabato 9 maggio 1998 (ufficio segreteria telefono 727553). Trilaterale in rimska “Ostpolitik” V Trstu je bil konec prejšnjega tedna postavljen pomemben kamenček v mozaiku gradnje dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo, ki se je v tej priložnosti razširil tudi na Madžarsko. Vladni predsedniki vseh treh držav, Janez Drnovšek, Romano Prodi ter Gyula Hom so podpisali dokument, ki uokvirja vlogo treh držav (Trilateralo) v spremenjene geopolitične razmere na tem predelu Evrope. S tem dokumentom Rim potrjuje svojo novo “Ostpolitik” do vzhodnih sosedov, predvsem kar zadeva postopek vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo ter v Nato pakt. Sodelovanje v okviru Trilaterale, ki je nastala pred približno letom dni kaže na voljo po novih odnosih v osrčju Evrope ter zagotavlja, da se lahko razširi tudi na druge države, denimo na balkansko območje, ki je prav v zadnjih dneh zopet postalo središče napetosti in nevarnosti pred vojaškimi operacijami. Na tržaškem sreCanju treh premierjev pa je bila osrednja tema pogovorov transportni koridor št. 5, ki naj bi olajšal in posodobil tako cestni kot železniški promet od Barcelone do Kieva preko Italije, Slovenije in Madžarske. Dokončna uresničitev tega naCrta ne bi pomenila le napredovanje na prometnem področju, prinesla bi vsem trem državam velike ugodnosti v celotnem gdspo-darskem in infrastrukturnem sektorju. Celo veC. Utrdila bi prijateljstvo med temi državami, kar bi pozitivno vplivalo tudi na obravnavanje vprašanja manjšin. Ne gre pozabiti, da se tovrstno vprašanje pri treh zgoraj omenjenih državah prepleta, saj v Sloveniji živita italijanska in madžarska narodnostni skupnosti, na Ma- džarskem in v Italiji pa slovenska. Sktratka, manjšinska trilaterala. Srečanje v Trstu so tako krajevni, kot tudi državni mediji ocenili za izredno pomembno in dalekosežno. V bistvu naj bi se na podlagi takšnih dvo- in trilateral-nih pogovorov izjasnjevale nejasnosti in postavljali boljši pogoji za skupno delo. Nekoliko drugačno in v nasprotju z ocenami ostalih medijev pa je pisanje osrednjega slovenskega časopisa, ljubljanskega Dela, ki je večkrat opozoril nase zaradi svojih “zaprtih” pogledov do sosednjih držav, predvsem do Italije. V uvodnem Članku z naslovom “Pasti trilaterale” novinar ugotavlja, da je trilaterala “izpraznjeni politični projekt, ki Sloveniji ne koristi”. To svojo oceno tako utemeljuje: “Nobenih dvomov ni, da pred poldrugim letom izumljena vojaška in politična os Rim-Ljubljana-Budimpešta nekomu nadvse ustreza. Trilaterala, ki je dobila nadvih iz zgodovinskih pentago-nalnih projektov, je za Italijo novodobno uveljavljanje tradicionalnih nacionalnih interesov. Staro strmenje postati balkanska sila je venomer aktualno, gospodarski prodor v smer, kjer prevladuje nemški kapital, prav tako”. Tako Delo o Trilaterali. Nimamo na razpolago dovolj informativnih in drugih sredstev, da bi lahko ocenili, Ce res za italijanskim odpiranjem proti Vzhodu stoji le težnja po hegemoniji nad balkanskim (in zato tudi nad istrodal-matinskem) območjem. Mi, bolj naivno, mislimo, da gre za novo obdobje v odnosu med sosednjimi državami, kjer tudi interesi imajo svojo valenco, niso pa edini razlog za sodelovanje. (r.p.) D cammino europeo è iniziato Percorso europeo Lunedì 27 aprile ha a-vuto inizio a Bruxelles il lavoro dell’equipe di e-sperti sloveni, guidati da Janez PotoCnik, che nei prossimi mesi verificherà le condizioni per l’ingresso della Slovenia nell’Unione europea o meglio a-nalizzerà la legislazione slovena e la sua consonanza con quella europea. E questo rappresenta il primo passo sulla via dell’integrazione. L’analisi della legislazione ha preso l’avvio dal settore della scienza e del- la ricerca. Secondo il programma di lavoro stabilito a Bruxelles, entro la fine di luglio verrà operata una verifica in 12 dei 31 settori previsti. A settembre avrà inizio la parte più impegnativa della mediazione in quanto al centro dell’attenzione ci saranno tematiche complesse come la politica agricola e quella regionale. Nuovo console italiano E Rosa Maria Chicco - Ferraro il nuovo conosole generale italiano a Capodistria. Originaria di Cuneo, sposata e madre di due figli, Rosa Maria Chicco -Ferraro è una delle rare figure femminili della diplomazia italiana. Ha già ricoperto la funzione di console in Germania e precisa-mente a Francoforte e Bonn. Italiani al voto Si sono tenute sabato e domenica le elezioni in 38 delle 44 comunità in cui sono organizzati gli italiani della Slovania e della Croazia. Quasi 28 mila i votanti per l’assemblea dell’Unione italiana, più di quanti non si siano dichiarati appartenenti alla comunità italiana nel censimento del 1991. Tra tutti i 132 candidati sono stati e-letti i 64 membri del consiglio sui 71 previsti. I rappresentanti delle due comunità di Isola verranno e- letti in un momento successivo. Riconferma per molti e-sponenti della dirigenza u-scenti, tra questi il presidente della giunta esecutiva deH'Unione Maurizio Tremul, candidato a Capodistria. Fiera della nautica Dal 13 al 17 maggio la marina di Portorose ospiterà la terza edizione della Fiera nautica internazionale a cui prenderanno parte oltre 150 espositori. Si tratta di un’interessante i-niziativa fieristica che abbraccia l’area dell’Italia settentrionale, l’Austria, la Germania meridionale e la Croazia e che l’anno scorso ha registrato olre 15 mila visitatori. Nell’ambito della fiera sono in programma diversi momenti di approfondimento tecnico e professionale, ma.anche numerose iniziative di largo interesse, dall’esposizione di vecchie imbarcazioni ad una mostra di fotografia subacquea. Kultura ------------ V nedeljo se je v Terski dolini zaključila 29. Primorska poje Lepo uspel koncert v cerkvi v Zavarhu novi mata j ur Četrtek, 30. aprila 1998 Prav lepo se je letos v Zavarhu, v občini Bardo, zaključila revija Primorska poje 1998, ki je prvič tako globoko segla v Terske doline. Domačini so lepo sprejeli vabilo na koncert, saj jim je v slovenščini, italijanščini in furlanSCini prišlo tudi od krajevne Gorske skupnosti. DomaCa cerkev Sv. Florjana, ki je bila ponovno zgrajena po potresu in predana svojemu namenu šele julija lanskega leta, je bila polna do zadnjega kotička. In je spet zaživela tudi kot kulturno središče, kar so v zgodovini Beneške Slovenije cerkve vedno bile. Pred koncertom so bili tudi pozdravi, ki niso bili le priložnostni. V imenu SKGZ in Zveze slovenskih kulturnih društev se je najprej Jole Namor zahvalila župniku Renzu Calligaru, ki je odprl vrata cerkve koncertu Primorska poje, vseskozi od kar je v Terskih dolinah pa spodbuja pri domačinih spoštovanje in ljubezen do domačega slovenskega jezika. Obenem, potem ko je bil že celo stoletje izključen in zamolčan, se slovenski dialekt po njegovi zaslugi vrača v cerkveno življenje tako v Bardu kot v Zavrhu in to- Mešani pevski zbor Zora iz Kostanjevice na Krasu v zavarški cerkvi rej spet v javnem življenju pridobiva na ugledu in dostojanstvu. Zahvalila se je tudi gorski skupnosti, ki je pobudo podprla. V imenu terske gorske skupnosti je nato pozdravil prof. Viljem Cerno, ki ima največ zaslug, da je ta ustanova tako v tem kot v številnih drugih primerih pokazala zanimanje in občutljivost za izročilo in slovensko identiteto v teh najzahodnejših krajih slovenskega prostora. Cerno je kot po navadi govoril s srcem in poudaril pomen sodelovanja in prijateljstva. med Slovenci in sosedi . Pozdravil je tudi Tomaž Pavšič, ki je bil pred 29. leti med pobudniki re- Lavori m mostra La sezione cividalese dell’Università della Terza età si presenta anche questa primavera alla cittadinanza con una simpatica iniziativa che tende ad illustrare il lavoro svolto. A conclusione dell’anno accademico verranno infatti presentati i lavori eseguiti nel corso dell’anno dai corsisti, che hanno frequentato i corsi di cermaica, disegno, ricamo su maglia, maglia, cucito, pittura, acquerello e composizioni varie. Tutti i lavoro verranno esposti in una mostra che verrà inaugurata sabato 9 maggio, alle ore 17, presso il Centro civico cividalese di Borgo di Ponte. vije Primorska poje in je številnemu občinstvu spregovoril v treh jezikih. Nato se je zaCel kulturni program. Lepo ga je povezovala Luisa Cher, ki je aktivna kulturna delavka v Bardu in tudi predsednica ZSKD za videmsko pokrajino. Prvi je nastopil mešani pevski zbor “Zora” iz Kostanjevice na Krasu. Za njim je pred oltarjem zapel mešani pevski zbor Sveti Peter, ki je doma iz slovenske Istre in ima le dve leti delovanja za sabo. Pod vodstvom mladega dirigenta Danjela Grbaca je kvalitetno predstavil svoj program in je bil nagrajen s toplimi aplavzi. Pod vodstvom Rozine Konjedic je nato nastopil mešani pevski zbor Rado Simonitti iz Dobrova, ki se je tudi tokrat dobro odrezal. Nato je prišel na vrsto Zenski zbor Ivan Grbec iz Trsta, ki poje pod vodstvom zborovodje Ksenije Kos, z zanimivim program. Koncert so res dobro sklenili mladi fantje iz Vipavske doline in sicer vokalna skupina Sotočje, ki jo vodi zelo mlad a sposoben dirigent Rok Bavčar. Le-ta je na koncu nastopil pred navdušeno publiko kot solist v znani “Hey man”. Literarni večeri Čedadu V okviru pobude “Spoznajmo se” prirejata kulturno društvo Ivan Trinko in Literarni klub Tolmin dva literarna veCera. Prvi je biu v sredo 29. aprila in je bil posvečen pesništvu v Nadiških dolinah, ki ga je podrobno obdelala v svoji diplomski nalogi Anita Bergnach. Njeno delo je v sredo predstavila prof. Lojzka Bratuž, poslušali pa smo lahko izbor beneških pesmi, ki obsega precejšen Časovni razpon, od Petra Podreke do Loredane Drecogne. Drugo srečanje s slovenskimi pesniki, tokrat iz Tolmina, bo v sredo 6. maja ob 19. uri. Na njem bodo sodelovali Ksenija Zmagaj, Lucijan Lavrenčič, Spela Mrak, Ivan Volarič - Feo in Jožek Štucin. Literarna sreCanja nekako dopolnjujeta razstavo Volariča s tem, da povezujeta beneški in tolminski prostor tudi s slovensko umetniško besedo. Zato sta bila prirejena v razstavnih prostorih večnamenskega Cedajškega središCa. Pilifero apre la biblioteca Da martedì 5 maggio sarà aperta al pubblico la biblioteca comunale presso il municipio di Pulfero, L’amministrazione in-, vita la cittadinanza ad u-tilizzare questo servizio dedicato particolarmente agli alunni delle scuole materne e delle scuole dell'obbligo. L’orario di apertura sarà il lunedì, martedì e giovedì dalle 10 alle 12. Švejk v teatru v Gorici V ponedeljek, 4. in torek, 5. maja 1998, ob 20.30 bo v Kulturnem centru “Lojze Bratuž” v Gorici (Drevored XX Septembra, 85 - Italija) zadnja letošnja predstava v abonmaju SSG sezona 1997/98, in sicer komedija “Dobri vojak Svejk”. Režiser predstave je Stanislav Moša. Odrsko priredbo slovitega humorističnega romana je izrecno za naš oder in Cas prikrojil Češki dramatik in režiser, ki mu je zaupana uprizoritev. Delo razkriva nesmiselnost vojske in surovost militarizma, s Svej-kom pa je stopil v literaturo nov lik človeka iz ljudstva, v katerem se pod masko bedaka in nerodneža skriva neizčrpen vir ljudske modrosti. Njegovo sporočilo prihaja danes do nas kot ena redkih možnosti samoobrambe pred norostjo sveta. Predstavo v goriškem teatru prireja Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481/33288). Beneške ljubiteljice gledališča, Ce želijo iti na predstavo, naj se oglasijo v ponedeljek zjutraj, da se dogovorimo o skupni poti v Gorico. 3 Bella mostra di Volarič a Cividale i Miloš Volarič al centro con il critico Milko Rener (a sinistra nella foto) e l’artista Pavel Medvešček Nel centro civico di Borgo di Ponte a Cividale è da martedì aperta al pubblico una bella mostra di Miloš Volarič. Si tratta di una parte della grande mostra retrospettiva dedicata al pittore caporettano dal 19 dicembre al 30 gennaio, nel castello di Kronberk. Lo spazio limitato ha indotto i curatori a ridurre a 31 le tele esposte, tuttavia l’esposizione cividalese ripercorre tutta l’attività pittorica di questo artista raffinato ed interessante. La mostra di Volarič si inserisce nel programma di iniziative dal titolo “Spoznajmo se - Conosciamoci” promosse dal circolo culturale Ivan Trinko di Cividale. Alla sua realizzazione hanno collaborato l’Amministrazione comunale di “La tutela delle minoranze linguistiche al dibattito della camera. Il punto sull’iter parlamentare”. Questo il tema di un incontro promosso dal gruppo consiliare regionale dei Verdi a Udine, in via S. Francesco, martedì 5 maggio alle ore 18. Partecipano Mioni, Corleone e Detomas. Caporetto, la Beneška galerija ma soprattutto il Goriški muzej che in autunno ha allestito la retrospettiva dell’artista sloveno e che ha già contribuito ad altre iniziative espositive a Cividale. La vernice della mostra è stata aperta da un’ap-prezzata esibizione di Stefano Fomasaro al flauto e Edoardo Sabadelli alla chitarra della Glasbena šola -Scuola di musica di San Pietro al Natisone. Nella seconda parte del programma, a sottolineare la vitalità della tradizione corale della Slavia si è esibito il coro maschile Matajur di Clenia, diretto dal maestro Davide Clodig. A fare gli onori di casa a nome del circolo Ivan Trinko è stata Lucia Trusgnach che ha subito dato la parola al presidente della Comunità montana Valli del Natisone Giusppe Marinig. Questi ha sottolineato l’importanza della collaborazione culturale tra vicini, mentre la direttrice del Goriški muzej Slavica Plahuta si è soffermata di più sulla figura dell’artista, la cui o-pera è stata infine illustrata dal critico Milko Rener. La mostra si potrà visitare fino al 6 maggio, tutti i giorni dalle ore 16 alle 19. Stefano Fomasaro ed Edoardo Sabadelli Četrtek, 30. aprila 1998 4 Nostra intervista al tenente colonnello Petricig Ora siamo in grado di lavorare insieme Slovesen konec vojaške vaje Triloga 98 se je udeležilo nad 400 vojakov Ospedale ducale, dopo Medicina la scure sulla dialisi? dalla prima pagina Martedì scorso Marcolini ha ricordato che “il piano a medio termine dell’Azienda sanitaria prevede, come impegno di spesa sul territorio, solo lavori per l’ambulatorio di Manzano”. Per il vicesindaco di Prepotto la soluzione, per l’ospedale cividalese, si troverebbe tra le maglie della legge 13, che darebbe la possibilità di collegarsi in rete con Udine, come richiesto dai sindaci del Cividalese. Marcolini ha parlato di situazione drammatica, lanciando anch’egli l’allarme: “Chiusa medicina, chiuderà anche la dialisi e il pronto soccorso si sgretolerà perché i medici se» ne andranno”. Se Marcolini continua a sperare nella Regione, l’ex sindaco di Cividale Giuseppe Bernardi ha messo in guardia: “Non fidatevi, perché quando per l’ospedale era stata firmata la convenzione con l’Università di Udine, nessuno in Regione ha mosso un dito. E poi la gente di Cividale non si muove, se ne frega”. Tra gli interventi anche una testimonianza diretta sulla condizione dei pazienti nel nosoco-mip (“Alcuni - ha raccontato un’infermiera - sono stati mandati nel reparto di salute mentale per qualche giorno, quando dovevano restare in quello riabilitativo”) e su quella, an-ch’essa difficile, del personale medico e paramedico. (m.o.) Dopo la solenne conclusione dell’esercitazione Tri-log 98, svoltasi sulla piazza d’armi della caserma ”Feru-glio” di Venzone, abbiamo cercato il tenente-colonnello Pasquale Petricig, noto nelle valli del Natisone anche come sindaco del Comune di Savogna, che sapevamo essere in forza alla Julia. Lo abbiamo trovato indaffarato con i colleghi ufficiali dell’esercito sloveno. Nonostante gli impegni, ha risposto cordialmente ad alcune nostre domande. Signor tenente-colonnello, sono stati dieci giorni impegnativi... “Sì, ed è stata una bella esperienza, una cosa del tutto nuova che ci arricchisce sul piano professionale e dei rapporti umani”. Da quali gradi era composto il reparto? “Eravamo ufficiali e sottufficiali, praticamente da sergente a generale”. Ritiene che sia stato raggiunto un buon grado di integrazione tra ufficia- l’Europa. Se poi si crea un reparto fisso multinazionale, è fondamentale avere un codice comune”. Lei parla bene anche lo sloveno. “Sì, ho fatto un corso apposito a Perugia e così ho avuto facilità di rapporti con i colleghi dell’esercito sloveno. La conoscenza della lingua, ovviamente, a-gevola molto i rapporti. Con gli Ungheresi abbiamo ancora fioca esperienza, ma con gli Sloveni siamo già molto avanti”. A quando l’effettiva costituzione della brigata multinazionale? "Questo primo passo direi che é riuscito benissimo. Ora attendiamo ulteriori sviluppi. Se la Trilaterale deciderà di andare avanti, si costituirà il comando a Udine, con due ufficiali di col-legamento sloveni e due ungheresi”. Dušan Udovič V vojašnici ”Feruglio“ v Pušji vesi / Venzone se je prejšnji teden slovesno zaključila vojaška Štabna vaja ”Trilog 98“, ki so se je udeležili častniki in podčastniki italijanske, slovenske in madžarske vojske. Zaključna slovesnost je potekala ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti. Na ploščadi pred poslopjem kasarne so bili v mešanem sestavu postrojem pripadniki oboroženih enot treh držav, ki bodo sestavljali jedro skupne večnarodne brigade, ustanovljene pred dvema tednoma v Vidmu s podpisom treh obrambnih ministrov. Godba alpinske brigade ”Julia“ je po vrsti odigrala slovensko, madžarsko in italijansko himno, spustili so tri državne zastave, divizijski general alpincev Maurizio Cicolin pa je imel v angleščini zaključni pozdrav. Trilaterala je posebno pozornost namenila ekonomskemu sodelovanju Povezave tudi med lukami Trst, Koper in Tržič bi lahko postali en sam velik pristaniški pol severnega Jadrana Pasquale Petricig e sotto il generale Cicolin con i comandanti sloveno e ungherese li italiani, sloveni ed ungheresi? “Questa esercitazione a-veva soprattutto l’obbietti-vo di fare conoscenza reciproca, dato che proveniamo da tre scuole militari diverse. Abbiamo dovuto verificare se siamo in grado di lavorare assieme”. Avete avuto difficoltà nel comprendervi? “Direi proprio di no, poiché si comunicava in inglese. Anche gli ordini erano in inglese. Anche questa é General je povzel dogajanje med desetdnevno vajo, ki je imela za cilj usposabljanje poveljujočega kadra iz treh držav za opera-tivne naloge. Šlo je za usklajevanje treh dokaj različnih doktrin in simulacijo priprave na poseg mednarodne oborožene sile v mirovni misiji. Vaje Trilog 98 se je udeležilo nekaj nad 400 Častnikov in vojakov treh držav, operacije pa so se vršile v Pušji vesi in na območju Osoppa ter Preona. General Cicolin je glede vaje poleg profesionalnosti in tehnične usposobljenosti podčrtal še zlasti pomen prijateljskih vezi in medsebojnega spoštovanja, ki so se ustvarile med vojaki treh držav. General je nad vajo izrazil veliko zadovoljstvo in ocenil, da je to prvi pomemben korak v obdobje učinkovitega in dolgoročnega sodelovanja. Pobudo za ustanovitev skupne veCnarodne brigade je dala Italija že na prvem tristranskem srečanju obrambnih ministrov Italije, Slovenije in Madžarske, ki je bilo 4. aprila 1997 v Ljubljani. Prednost take brigade je v tem, da se uporabijo vsa tehnična sredstva in izkušnje treh držav. V sporazumu, s katerim je bila ustanovljena brigada je podčrtano, da bo enota služila izključno miru in mednarodni varnosti. Območje delovanja MLF (Multinational Land Force) bo zajemalo vso Evropo, s posebnim poudarkom na srednjevzhodni in jugovz- hodni Evropi, torej Balkanu. Vojaška vaja Trilog se je zaključila ravno na dan, ko so se v Trstu sestali predsedniki vlad Italije, Slovenije in Madžarske. Sporazumom na politični in gospodarski ravni se je torej pridružilo tudi tesno povezovanje na vojaškem področju. To je dodatna utrditev politike skupnih interesov treh držav, pri kateri je Prodijeva vlada naredila odločilne korake naprej in šla na pot, ki je za ta del Evrope edino pametna in perspektivna. (D. U.) s prve strani Velikega pomena so bili na tržaškem srečanju predsednikov vlad Trilaterale dogovori o gospodarskem sodelovanju. V ospredju je bil takoimenovani evropski transportni koridor številka 5 (Barcelona-Trst-Ljublja-na-Budimpešta-Kiev), prav tako pa je prišlo do dogovora o sodelovanju med pristanišči Trst in Koper. Prodi, Drnovšek in Hom so dejali, da je transportni koridor, ki gre preko vseh treh držav strateškega pomena, zato bodo tri države ustanovile skupen finančni sklad, katerega zaCetna vsota bo 30 milijonov dolarjev. Sklad naj bi tudi koordiniral izvedbo celotnega naCrta. Govorili so tudi o izboljšanju železniških povezav na italijansko-slovenski me- Trije premierji v spremstvu sodelavcev za zunaje zadeve ji, kajti železnica naj bi na področju prevozov odigrala mnogo veCjo vlogo kot danes. Glede sodelovanja med pristanišči je Prodi dejal, da bi morali Trst, Koper in Tržič postati en sam velik pristaniški pol, saj imajo trije pristani značilnosti in dejavnosti, ki so medsebojno komplementarne. Slovenski premier Drnovšek je pri tem podčrtal, da uspešno sodelovanje med omenjenimi lukami vsekakor ne bo onemogočalo tudi zdrave kon- kurence med njimi. Trije premierji so se na srečanju dogovorili tudi za skupen boj proti organiziranemu kriminalu, razpravljali so o Čezmejnih projektih in kulturnem sodelovanju na osi Rim-Ljubljana-Budimpešta. Aktualno novi matajur četrtek, 30. aprila 1998 Eiezioni regionali, due nomi dalle Valli Le candidature di Giuseppe Marinig e Vilma Martinig Tra i primi nomi certi, o quasi, per un posto nelle liste di candidati alle elezioni regionali del 14 giugno, ci sono anche quelli di Giuseppe Marinig e di Vilma Martinig. Il primo, sindaco di S. Pietro al Na-tisone e presidente della Comunità montana, lunedì ha ufficializzato la sua candidatura nella lista “Progetto autonomie”. La Martinig, insegnante della scuola materna bilingue di S. Pietro, consigliere comunale a Stregna, non ha ancora messo nero su bianco il suo nome, ma pare davvero questione di ore. Si candiderà con Rifondazione comunista. Se dalla Martinig non può giungere ancora una conferma certa ed un commento sulla propria scelta, il sindaco di S. Pietro si immedesima subito nella campagna elettorale spiegando che “Progetto autonomie” è “l’unico movimento che affronta seriamente il problema dell’autonomia, mentre gli altri parlano soltanto e lasciano che tutto rimanga centra- - uni ; -"ivi iJ lizzato a Trieste”. Marinig nelle scorse settimane aveva ricevuto proposte anche da altri gruppi, come i Democratici di sinistra, ma ha preferito quello dove “si prevede più autonomia ai comuni, che dovrebbero gestire con una maggiore disponibilità finanziaria” e dove “c’è anche il rispetto delle minoranze”, ma soprattut- to “si vuole sburocratizzare la Regione”. Della lista di “Progetto autonomie”, che vede tra i suoi promotori il rettore dell’Università di Udine, Marzio Strassoldo, ed è appoggiato dalla Curia u-dinese, faranno con ogni probabilità parte molti amministratori comunali ma anche artigiani e piccoli imprenditori, (m.o.) 5 V nediejo 14. junija,v deželi Furlaniji-Juljiski krajini Vič ku milijon ljudi na volitvah V nediejo 14. junija zjutra se odpre po cieli deželi Furlaniji Juljiski krajini 2.055 volišč, kamer je vabljenih 1.088.505 voliucu zatuo, de z njih glasam izvolijo nov deželni svet, kar pride reč 60 svetovalcu. Trieba je hitro povie-dat, de se bo votalo sam-uo an dan, v nediejo 14. junija, od 7. zjutra do 22. ure zvečer. An hitro potlè, ko zaprejo volišča, skrutatorji začnejo štiet glasuove. Pru je tudi že na začetku poviedat, de vsak lahko da samuo adno preferenco s tem, da napiše na škedo ime an preimak tistega kandidata, ki je zbrau. Takuo, ki je vsem nam znano, saj je bluo an še bo v zvezi s tem ne malo polemik, bomo za deželo volil po proporčnem sistemu. Zadnji volilni zakon pa je parnesu nekatere novosti, med njimi tudi tisto, de za imiet pravico do ostankov glasov, ki se stečejo v edino deželno okrožje, muora adna stranka zbrat Intervista con Cgtia Quaglia presidente del Gruppo folkloristico Val Resia D folklore a congresso Assise dell'Unione Folclorica Italiana ad Amatrici - A luglio un festival in regione Dal gennaio dello scorso anno alla guida del gruppo folkloristico Val Resia c’è per la prima volta una donna. Catia Quaglia, componente già da diversi anni del gruppo stesso come danze-rina. In occasione della partecipazione di una delegazione del gruppo al congresso dell’U.F.I. (Unione Folclorica Italiana) ho fatto alcune domande a Catia, per conoscere un po' meglio l’ambiente dei gruppi folcloristici in Italia. Innanzi tutto, dove e quando si è svolto il congresso delFU.F.I.? "Il congresso si è svolto ad Amatrice, in provincia di Rieti, dal 19 al 21 marzo. Amatrice è il paese della pasta aU’amatriciana e per tutti e tre i giorni abbiamo mangiato pasta aH’amatri-ciana. Ci sono anche cartoline con la ricetta del noto sugo. Tornando a noi, l’U.F.1. organizza ogni anno il suo congresso in diverse parti d’Italia. L’anno scorso eravamo ad Apiro, in provincia di Macerata. Naturalmente il congresso si svolge in località d • one-ra un gruppo folchuist o Catia Quaglia associato ali’U.F.I. ed è il gruppo stesso che lo organizza”. Che cosa è emerso dal congresso di quest’anno? “Oltre alla discussione e delibera dei bilanci e delle attività, ampio spazio è stato dedicato alle questioni amministrative e fiscali dei gruppi. Non sono mancate le relazioni dei singoli gruppi che hanno illustrato la loro attività ma anche proposto delle iniziative che possono essere assunte anche dai gruppi associati. L’esperienza degli altri gruppi può essere utile anche per noi”. i Dove ha sede l’U.F.I.? “Ha sede ad Aviano e l’attuale presidente è Maurizio Negro, presidente del gruppo folcloristico di Luci-nico, presso Gorizia”. I)a quanti anni il gruppo folcloristico Val Resia fa parte delPassociazione? “Da parecchi anni, e questo ci permette di poter essere a contatto con gli altri gruppi, anche di altri regioni, cosa che altrimenti, vista anche la nostra posizione i-solata, non sarebbe possibile”. Ci sono altri gruppi regionale nelPlI.F.I.? “Nella nostra regione sono nove. In totale i gruppi aderenti all’unione sono cinquantatre”. Quali sono le opportunità offerte da questa adesione? “Innanzi tutto una copertura assicurativa per i nostri danzerini e suonatori in occasione di uscite per esibizioni. Attraverso le circolari, poi, veniamo periodicamente aggiornati sulle nuove normative. Anche la possibilità di conoscere altri gruppi e di intrecciare buoni rapporti e scambi reciproci è una positiva conseguenza dell’adesione. In questi ultimi tempi i rapporti si sono maggiormente intensificati anche in vista del’organiz-zazione, nella nostra regione, del secondo Ufifest nazionale, dal 9 al 13 luglio, a cui parteciperanno gruppi provenienti da tutta Italia”. Potremmo avere anche a Resia dei gruppi in occasione dell’Ufifest? “Ho proposto questa possibilità agli organizzato-ri della festa di S. Giorgio, che si tiene proprio in quei giorni”. L.N. manjku v stierih okrožjih kolegijh 4,5% votu. Stranke an gibanja se parpravjajo, pišejo programe an liste kandidatov. Na vsako vižo do 3. maja muorajo depožitat njih simbole an poviedat, če so s kuom povezane. Takuo, de v tistem momentu bomo viedel, ki dost list bo. Za poznat i-mena kandidatov pa bo trieba počakat do 13. maja, kadar poteče cajt za jih predložit. Kot rečeno začnejo štiet glasove že v nediejo zvečer an bojo (še posebno tistim, ki so povezani v mrieži Internet) hitro znani. Vsi kamuni so povezani v te-lematsko mriežo. Na koncu naj povemo še, de 14. junija bojo volitve an za občinske svete an tuole v 14. občinah, med njimi so tudi Čedad, Karmin, Gorica an Li-gnano. Dalla Pro loco un opuscolo turistico Invito al turista nella Val Resia La Pro Loco di Resia ha distribuito in questi giorni negli esercizi pubblici locali e negli uffici turistici della zona l’opuscolo turistico “Benvenuti in Val Resia” che realizza, ogni anno dal 1994, con lo scopo di fornire al turista che visita la valle utili informazioni sull’ambiente, sulle manifestazioni e sulla ricettività. L’opuscolo contiene anche il calendario delle manifestazioni che si terranno quest’anno in valle. Tra le novità spicca la prima Festa dell’Arrotino che si svolgerà a Stolvizza sabato 8 e domenica 9 agosto, durante la quale è prevista anche l’inaugurazione del monumento all’arrotino. Proseguendo, il 13 settembre si svolgerà la corsa regionale del C.S.I. di corsa in montagna riservata a tutte le categorie del mezzofondo regionale. La competizione potrà essere una buona occasione per la diffusione in loco di questa disciplina già seguita da alcuni giovani locali. Con un ricco programma, il 25, 26 e 27 ottobre, verrà organizzato dal gruppo folcloristico Val Resia, il 160. anniversario della prima esibizione pubblica documentata avvenuta nell’ottobre del 1838. Il coro maschile Monte Canin ha in programma l’organizzazione di tre manifestazioni canore: una nel periodo di Ferragosto, una il 31 ottobre (28. rassegna corale) e una nel periodo natalizio. Anche il coro femminile Rože Majave lavorerà parecchio in questi mesi poiché per dicembre presenterà una nuova pubblicazione con musicassetta. Per il mese di agosto il circolo Rozajanski Dum proporrà la Settimana del Racconto, che si terrà nei vari paesi della valle, dal 3 al 7, e una mostra espositiva presso la Casa della Cultura Resiana in occasione della Smamamiša. Non mancheranno poi le manifestazioni già da tempo consolidate come le sagre, le feste paesane ed i tradizionali ritrovi. Nell’opuscolo sono riportate anche le escursioni domenicali organizzate dal Parco delle Prealpi Giulie che inizieranno domenica 10 maggio e si concluderanno domenica 18 ottobre. L’edizione dell’opusco-letto di quest’anno si presenta con una grafica diversa che lo rende qualitativamente ancora più interessante. Per chi desidera riceverlo può contattare la sede della ZSKD a Resia. Luigia Negro Četrtek, 30. aprila 1998 La tesi di laurea di Monica Osgnach sulla “doppia appartenenza” lì recupero dell’identità “Oggi sta maturando il senso del pluralismo che aiuta ad accettare le diversità come valore” - L’analisi del consenso nella Slavia friulana A sinistra particolare del mosaico situato su un muro esterno della scuola media di S. Pietro al Natisone Qui sotto Monica Osgnach r Monica Osgnach, di Clenia (S. Pietro al Natisone), si è laureata di recente in Scienze politiche all’Università di Trieste (110 la valutazione finale) discutendo una tesi intitolata “La doppia appartenenza”. Al centro del lavoro c’è la Slavia Friulana, area geograficamente marginale e nello stesso tempo, dal punto di vista politico, cruciale. La tesi - che sarebbe un documento molto interessante per qualsiasi persona che non conosca la nostra realtà e desideri approfondirla, perlomeno nei suoi a-spetti politici e sociali - è divisa in quattro capitoli. Il primo indica il percorso storico della Slavia a partire dal 1866, il secondo ne rimarca le caratteristiche socioeconomiche e demografiche, con l’ausilio di grafici e tabelle, il terzo costituisce, secondo le stesse parole dell’autrice, l’approfondimento del processo che ha condotto alla formazione degli stati nazionali e alla loro attuale crisi. Infine sono stati analizzati documenti politici, dallo studio della “Commissione Cassandro” sui problemi della minoranza slovena in Italia alle proposte di legge di tutela alle delibere dei consigli comunali e della Comunità montana di questi ultimi anni sulla problematica del bilinguismo. Un lavoro del quale Monica si dice “non troppo soddisfatta”, che sarebbe forse da approfondire. In esso comunque risalta il peso che le due identità -quella di chi era a favore dell’integrazione, dell’omologazione nello Stato nazionale e quella di chi ha sostenuto l’esigenza di una differenziazione sulla base delle proprie caratteristiche etnico-linguistiche legate al mondo sloveno - hanno a-vuto nel destino della nostra comunità. Come mai una tesi sulla “doppia appartenenza”? “Credo che il sottotitolo della tesi, “Aspetti politici e culturali nella gestione del consenso nella Slavia friulana”, renda più l’idea dell’argomento che ho affrontato. Se chiedi alla gente a cosa sente di appartenere, ti rendi conto che ciascuno la vede a modo suo. Rispetto all’appartenenza, quindi, c’è molta incertezza”. I primi due capitoli sono una fotografìa, un resoconto storico, sociale e culturale delle Valli del Natisone in questo secolo. All'inizio del terzo capitolo scrivi: “La Slavia friulana ha preso coscienza della propria identità ed oggi rivendica un piccolo spazio tutto per sè nel panorama multietnico e multinazionale mondiale”. Questo prendere coscienza cosa significa, e perché secondo te è avvenuto solo ora? “E’ avvenuto ora perché le spinte in senso pluralisti-co, verso la diversità non solo etnica, sta maturando molto, anche grazie al rag- giunto livello di scolarizzazione che aiuta ad accettare la diversità come valore. Di questo aspetto ho affrontato solo il lato politico, fare altro avrebbe significato un lavoro mastodontico”. Dal punto di vista politico, allora, c’entra in questo la vittoria del centro-sinistra alle ultime e-lezioni comunali? “Certo, non è stata casuale, deriva dal bagaglio culturale delle persone che portano avanti certe idee. In generale, poi, la società è sempre più pluralista an- che perché si muove di più. O accetti le diverse realtà, oppure metti le basi per nuovi conflitti. In questo senso rientra-ad esempio anche l’accettazione dell’omosessualità”. Come possono essere giudicati coloro che ancora avanzano la bandiera dell’italianità, della prerogativa, che è poi una posizione di chiusura rispetto a quanto detto finora? “Molti amministratori del passato si sono ridicati, e poi non è molto facile cambiare, viviamo in peri- feria, dove i ritmi sono più lenti rispetto che altrove. Di fatto non credo esista un luogo dove tutti, proprio tutti, accettano il pluralismo”. I giovani come si comportano oggi di fronte a questo problema? “In fondo rispecchiano la comunità nel suo complesso, forse sono più aperti. Ora si muovono, hanno amicizie, contatti. Li vedo molto più moderati rispetto ad una volta, le posizioni radicali ormai non vengono più accettate”. Come vedi il futuro della Slavia friulana? Secondo te è ancora possibile parlare di futuro, di rinascita? “Dal punto di vista demografico i numeri parlano da soli, non vedo grandi prospettive. Anche la riva-lutazione economica non offre grandi speranze, anche perché la gente non ha una mentalità imprenditoriale. Non si riescono a intraprendere, dall’interno, grandi iniziative”. Dopo questa tesi, rispetto all’idea che avevi prima, hai cambiato idea riguardo la problematica legata alla minoranza slovena? “Ho cercato di guardare alle cose in modo asettico, perché dal mio punto di vista certe cose non le ho mai capite. Non so dirti se ho cambiato idea, sicuramente mi è servito per capire la dinamica di certe cose, capire che è stata una zona molto calda, politicamente, e questo ha avuto conseguenze anche sul piano sociale”. Ora quali sono i tuoi programmi? “Non lo so, mi piacerebbe fare qualche esperienza all’estero. Al di là di questo, la carriera mi interessa relativamente rispetto alla mia serenità e felicità”. Michele Obit Dal 1866 ai giorni nostri le tappe del riconoscimento Trascriviamo parte delle conclusioni contenute nella tesi di Monica Osgnach. Quello della Slavia può essere considerato un caso specifico di processo di costruzione sociale dell’etnia in cui si sono intrecciate motivazioni di carattere storico, culturale, economico e psicologico dando vita ad un percorso tutto sommato originale della comunità. Semplificando si possono individuare tre fasi corrispondenti ad altrettanti periodi storici. Alla prima, che ha inizio con l’annessione al Regno d’Italia nel 1866, si associa un lento tentativo di assimilazione derivante dalla costituzione dello stato nazionale. ... Nonostante non siano visibili sensibili cambiamenti sociali ed economici nella Slavia, si può ipotizzare che proprio a questo periodo, conclusosi tra gli anni ’30-’40, risalga la maturazione di un legame verso l’unità politica decisivo per le successive rivendicazioni di queste terre. La natura di questo legame non è tanto affettiva quanto derivante dall’ac-cettare, più o meno spontaneamente, l’Italia come referente appunto politico. Il nazionalismo, che ha costituito il supporto ideologico del fascismo, ha impoverito culturalmente le etnie minoritarie alle quali sono state sottratte, o quantomeno precluse, le iniziative volte alla tutela del proprio patrimonio linguistico, ma è stato determinante altresì nel creare una simbologia alternativa di forte impatto emotivo e richiamo identitario. Nel secondo dopoguerra il quadro internazionale si complica; gli interessi nazionali e locali vengono asserviti alle strategie della “guerra fredda”. 1 pregiudizi sul comuniSmo, diffusosi nel mondo slavo, per associazione si riversano su ogni realtà che richiami questo mondo e, pubblicizzati su larga scala, filtrano nel tessuto sociale divenendo assiomi verso cui convergono vasti consensi. Tradotti a livello comunitario questi stessi pregiudizi hanno determinato la costante confusione tra manifestazione culturale e comunicazione politica. Da un lato la progressiva difficoltà nel riconoscersi come gruppo autoreferenziato-si e l’assenza di una tradizione scritta, relativamente alla lingua materna, e dall’altro l’estraneità al processo di sviluppo più propriamente industriale hanno emarginato la comunità forzandoci ricorso alla protezione naturale in grado di fornire, senza compromessi, gli strumenti per l’evoluzione sociale ed economica. Questa fase di integrazione ha suscitato lotte intestine riconducibili, in ultima a-nalisi, all’individuazione di percorsi alternativi nel cammino verso il futuro. ... Oggi non è possibile individuare nella Slavia friulana una comunità compatta perché è il frutto di un meccanismo identitario inceppatosi nel corso dell’ultimo secolo. L’appartenenza etnica si e-sprime lungo un continuum che va dalla negazione totale della propria partecipazione ad una comunità culturalmente diversa, non individuandola in quella delle Valli del Natisone, al riconoscersi quale membro di una minoranza nazionale slovena. Nonostante gli evidenti segni dell’assimilazione alla lingua e cultura italiane, le amministrazioni locali sono abbastanza concordi nel riconoscere l’esistenza di caratteristiche linguistiche peculiari determinate dalla mescolanza di idiomi diversi, italiano, sloveno e friulano, e per questo richiedono una tutela che garantisca la sopravvivenza della comunità, in buona parte compromessa dall’abbandono. Predsednik Kučan obiskal kraje Posočja V soboto 25. aprila je kraje Posočja, ki jih je velikonočni potres tako močno prizadel, obiskal predsednik republike Slovenije Milan Kučan. V Bovcu se je sreCal s predstavniki republiške in krajevne civilne zaščite ter z Zupani Bovca, Kobarida in Tolmina, ki so ga podrobno seznanili s posledicami potresa in z zaCetki obnove. Le-ta naj ima v sebi po mnenju po-soskih krajevnih upraviteljev tudi razvojne elemente, ki naj povlečejo iz marginalnosti tiste kraje, kakor se je do neke mere le zgodilo v Furlaniji. Predsednik Kučan se je srečal tudi s prebivalci Drežniških Raven, Kala-Koritnice in Lepene. Ob tej priložnosti je pohvalil delo civilne zaščite in drugih organov, pa tudi prostovoljnih skupin in posameznikov. Naj povemo le, da je v akcijah civilne zaSCite sodelovalo 1760 ljudi. Solidarnost Terskih ob potresu Delegacija iz Terskih dolin, ki so jo sestavljali predsednik Gorske skupnosti Romano Grimaz in odbornik Viljem Cemo ter župan občine Centa Lucio Tollis, je bila 23. aprila v Posočju, ki ga je velikonočni potres moCno prizadel. Kadar je bil potres v Italiji leta 1976 so bili tudi ti obmejni kraji deležni velike slovenske pomoči pri odpravi posledic potresa. Namen terskih upraviteljev je bil izraziti sosedom solidarnost, pa tudi ponuditi pomoC. Delegacijo so sprejeli načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, župan občine Kobarid Pavel Gregorčič in župan Občine Bovec Robert Trampuž. Slovenski predstavniki so goste iz Italije seznanili s škodo ter z ukrepi za odpravo posledic potresa. Po ogledu so krajevni upravitelji iz Terskih dolin obljubili kolegom iz Posočja finančno pomoC, ki jo bodo zbrale obmejne italijanske občine in Gorska skupnost Terskih dolin. Potres ——----------- Pogovor z županom Bovca Robertom Trampužem Življenje mora vseeno naprej Četrtek, 30. aprila 1998 Un’immagine dei danni provocati dal sisma dello scorso 12 aprile Un terzo di edifìci giudicati inagibili Il censimento completo dei danni, provocati dal terremoto nell’alta valle dell’Isonzo, dovrebbe concludersi entro il 4 maggio, il quadro generale comunque è già chiaro. Le commissioni incaricate hanno controllato casa per casa tutti i 39 paesi coinvolti dal sisma e su 925 costruzioni hanno rilevato l’inabitabilità di 311, dalle quali sono state evacuate 710 persone. Le case giudicate ancora riparabili sono state segnate con un punto di colore giallo, mentre quelle destinate alla demolizione da un punto rosso. In proporzione al numero delle case il paese più colpito é stato Drež-niške Ravne, che si trova nel comune di Caporetto, alle falde del Km (Monte Nero). In genere, tutti i paeset-ti di montagna, situati vicino al luogo dell’epicentro, hanno subito danni gravi e soltanto alla relativa brevità della scossa si deve il fatto che non ci siano state vittime tra la popolazione. Nel centro di Bovec sono state evacuate dalle loro case 564 persone, nel comune di Caporetto 128 e 18 nel comune di Tolmino, il meno colpito. Si prevede che nel comune di Bovec dovranno essere demolite 92 case, mentre 175 sono danneggiate gravemente. Nel comune di Kobarid le case da demolire sono 19, mentre 30 sono inagi-bìli, seppure probabilmente ancora riparabili. Nel comune di Tolmin invece si dovrà procedere alla demolizione di 12 case su complessivamente 20 gravemente danneggiate. Molto rilevanti anche i danni al patrimonio artistico, culturale ed alle ti- Z Zupanom občine Bovec Robertom Trampužem smo se nameravali pogovarjati o otvoritvi spomenika Tigrovcem, ki naj bi bila minulo nedeljo v Bovcu. Potres je medtem prekrižal vse račune in vzpostavil emergen- do, ki je vsa druga vprašanja potisnila v ozadje. Tako bo morala tudi otvoritev spomenika počakati, Zupan pa je skupaj z mnogimi drugimi sodelavci več kot polno zaseden s potresom in njegovimi posledicami. pologie edilizie che si intendono comunque conservare con interventi mirati e specifici. Il comandante della Protezione civile di Bovec Milan Stulc ha avuto parole di elogio per l’abnegazione dimostrata dalle squadre di soccorso, che hanno svolto un enorme lavoro. Gli 840 vigili del fuoco hanno svolto in due settimane circa 15.000 ore di lavoro, mentre per molti interventi ad alto rischio hanno collaborato anche le squadre di soccorso alpino. Unanime il ringraziamento dei soccoritori per gli aiuti e la solidarietà, giunti dalla Protezione civile, dai comuni e da altre amministrazioni della nostra regione. Il governo sloveno sta per proporre al parlamento una legge speciale d’intervento, affinché si creino le condizioni per una quanto più rapida ricostruzione, alla quale collaboreranno tre o quattro ministeri, sotto l’egida di quello per l’ambiente. Nova gradbena tehnika Na potresnem območju je vzbudila veliko pozornost demonstracija gradbene ekipe Danila Magajne iz Solkana, ki je predstavila nov način sanacije poškodovanih stavb. Bistvo nove tehnike je v tem, da se z jeklenicami naredi na poškodovanih hišah horizontalna povezava. Jeklenice ustvarijo okoli hiše nekakšno jekleno kletko, ki onemogoča, da bi se zidovi ob potresnem sunku sesuli. Magajna je s to tehniko, ki je baje tudi cenejša od klasične metode, v preteklosti že saniral mnogo objektov in cerkva. Ob tej priložnosti pa je gradbenik dejal, da na potresnem območju potrebujejo hiše tako vertikalno kot horizontalno povezavo. In ravno prikaz tehnike Danila Magajne je pri mnogih ljudeh okrepil upanje, da njihovih hiš ne bo treba rušiti, pač pa se jih bo dalo popraviti. Un edificio su tre è stato giudicato inagibile, settecento le persone evacuate ”Sedaj je prva, najnujnejša faza emergence skorajda mimo. Najprej je bilo treba poskrbeti za ljudi, njihovo varnost in to, da nihče ne ostane brez strehe nad glavo. Sedaj so na vrsti vsa druga, kratkoro-čnejša in dolgoročnejša vprašanja. Gre za rekonstrukcijo in še prej podrobno popisovanje škode, ki mora biti opravljeno strokovno in bo dokončno zaključeno do 4. maja”, pravi župan. Prejšnji teden je spremljal na ogledu potresne škode več visokih vladnih funkcionarjev, med temi tudi ministra za turizem Janka Razgorška. "Ministru smo skušali prikazati posredno in neposredno škodo, ki jo je potres zadal turističnim dejavnostim. Neposredne škode na turističnih objektih je precej, čeprav v glavnem niso ogroženi in normalno delujejo. Govorim seveda o hotelih in drugih takih infrastrukturah. Slabše je z mnogimi zasebnimi hišami, ki so služile v turistične namene in so sedaj ogrožene. Gre pa tudi za posredno škodo za dejavnosti, ki so povezane s turizmom, teh pa je v Bovcu veliko.” čimprejšnjo intervencijo države tudi glede rekonstrukcije. Po Trampuževi oceni bo treba biti pri rekonstrukciji zelo pozorni, da se ne izniči tipologija zgradb, zato bo treba delati natančno in Bovec bo moral ostati tak, kot je drag domačinom in turistom. Župan že ob prvem maju vabi na obisk: ”Na Kaninu je snega toliko, kolikor ga že leta ni bilo in smučarske naprave delujejo. Naj le pridejo ljudje k nam, vlili nam bodo dodatnega optimizma”. (D.U.) Robert Trampuž, župan Občine Bovec Zupan pričakuje, da bo vlada ukrepala tudi na področju turizma, ki je za Bovško vsekakor nosilna panoga. Prepričan je, da obstajajo pogoji, da se izpelje poletna turistična sezona, le če se ljudje ne bodo ustrašili potresa: "Večina turističnih objektov je solidnih in bodo obratovali. Turisti lahko računajo na varno in udobno namestitev. Zal nam je potres zaustavil mnoge razvojne načrte na katerih smo delali zelo intenzivno”, ocenjuje Zupan in se zavzema za Četrtek, 30. aprila 1998 8 Buog brieg Svetega Arnieja ratavač vas jamast Èlegy for a little euro-mountain Buog brieg sv. Arnieja, buožac, kan si ti paršu: ra-tavaš vas jamast, ku švicarski “gruyere”. Mikan, saromakic, škru-tuski bregic, na tojih rama-nih varješ že vic stuolietja vasi Hlasta an Gruobja na an kri, na drug pa Ahtuca. V znuožju leže vasi Ošni-je, Skrutove. ki san Ze omeniu an potlè Se Čemur an Dolenja Miersa. Vasnjan gor v Gruobi mi je poviedu za niekiKuk an niešno Vajnico, kar san ga upraSu za imena bregu-ov, varhu, okuole vasi pa storimo ratingo, de si ti ga-spodar atu okuole, za sada. Takuo je, de toje domaCe judi, toji Slovienj iz tistih kraju an iz ciele Benečije, nieso znal te branit od strašnih Zelieznih zlic (armene pakere smo jim guoril mi otroc, ko smo se Se rital gor an dol po glerjanem klancu an parvo tuole gledal kadit, krulil an ropotat po vasi). Taki hudobni ge-jit * uoz Zelieza s takimi zobmi debelimi an lopatam, kjer se more notar zbasat ciela družina, lomijo te greben an harbat za ukrast toje skale, toje ka-mane, ki potle spejavajo an vozijo drugam dol po Laškim... deb’ le jame zata-knjuval nazaj z ostajkam, z arzvalinam drugih clovie-kovih zapuščenih cimento-vih gradb, ki so donas po-darte an nanucne. Deb’ usadil atu nazaj, na takuo napunjenih jamah, kajsne drevicje potle, kajsne lipe za ree al kostanje, najmanj kajSne uarbje ali tarne, za pokrit tiste rane boleče, toje rane. Tu tist brieg, ki stoji nad Barnasom gledaš an at lahko omerkaS, ku deb’ se gledu tu nin špiegle, ka' bo s tabo. Kuo arznesejo toje Cela, hosti an kosti an na-zadnjo jih puste odkrite soncu, dazu, tuci, vietru an vsiem na ogled; nage an oskrunjene. Spot an sram za vse nas, de na znamo ovarvat nomalo našega okolja, ki je naSa bogatija, tista, ki sta nam jo Buiopg an Sv. Ar-nej dala, tista za katero vsak človek od zuna hod tle h nam an nas hval an Casti za kar imamo. Dost cajta bomo Se užival take lepotè, dost cajta bo Se naša zemja tarpiela zavoj Cloviekove nakretnosti? Zaki jo ejemo uejefat mie^. arjavega Zelieza, plastike, cimenta an arbide? Zaki za imiet jabuke debele ku malone jo vsi ostrupjavamo namest zahvalit Boga an Marijo na Stari Gori za take okusne an zdrave seukp Zelene perè skrivajo novo gjavo pred Hlasto, pa vseglih uon špega armen lahat od pakere domaCe, ki sta nam jih bla dala, kupe s pametjo an trudom naših ti starih? Zaki tuoi pisat dijeS ti, muoj bregic, kar vsak dan nieki propade, se urije an usahne za nimar brez deb’ se obe-dan Se oglednu? Buog brieg, buožac bregic ti, Amiejac! Ze ki cajta vartajo v te na Sauonski strani. Pa na tel kri, tle od ReCanja, se še nie vidlo, takuo nie dost bolielo. sada pa, naj gor s Sriednjega duon al gor s Kozce, žalostno gledmao kuo se šier gor na varh tista jama, okuole tojiga drevesnega klabuka. Zeliezni gejit, strašni armeni an veliki karti jedo tuoj Zuot an mi na mormo nic pruot. Samuo se nomalo pojo-kat znam ist za vse tuole an kiek napisat po slovien-sko, za te. Kje so naši možje tu vaseh, kje je naš pametni Arengo, deb’ dielu za nas, Slovienje, tle v Benečiji? Taka je, jamasta, današnja politika. Tuoi kličemo napredek / progreš an vsi zatuo bomo muorli goriet an atrpiet du pakle; zasluzeno pokuoro. Amen! Barčanj * “je bluo prerokovano ankrat so bli gejit, sada so navadno velie judje an potle pridjo mrujaki". 11 PP1 propone di intitolargli il rifugio di Solarje E’ un “grazie” a don Laurencig segue dalla prima “Una fulgida figura u-mana e apostolica della nostra comunità” hanno scritto gli esponenti del P-P1 di Drenchia, “un sacerdote di grande talento e u-manità che viene ricordato con immensa stima e devozione dalle nostre genti”. É senz’altro vero. Se c’è una persona che a Drenchia (e non solo) merita di essere ricordata e ringraziata per quanto ha fatto per la nostra comunità è proprio don Mario. Come sacerdote ha dedicato tutta la sua vita alla parrocchia di San Volfango dove è arrivato appena un mese dopo essere stato ordinato sacerdote il 10 agosto 1934 e qui è rimasto Cierku želi pomagat Spietarski dekanat nas vabi na pomuoC Sloveniji, ki glih na Veliko nuoC je bla takuo huduo zadieta od potresa. Takuo telo nediejo 3. maja po vsieh cier-kvah naših dolin bomo mogli dat našo materialno pomuoC. Kar se zbere, puode poškodva-nim faram naših sosie-dov. Na stuojta se potegnit nazaj: zmislita se, ki dost so nam oni pomagal 22 liet od tegà! Don Mario Laurencig per ben 55 anni, fino alla sua morte il 18 aprile del 1989. E tra i suoi parrocchiani, al centro del cimitero, riposa. Don Mario, come ben sappiamo tutti quanti lo abbiamo conosciuto, non si è occupato soltanto della vita spirituale dei suoi fedeli, si è sempre fatto carico anche dei loro problemi e dei loro bisogni. Il suo impegno in campo sociale è stato intensissimo. Quante sono le persone a cui ha aiutato a trovare un lavoro o la pensione, quante le pratiche che ha portato a buon fine, quanti i cantieri di lavoro organizzati... Il servizio di assistenza ai coltivatori nel dopoguerra a Drenchia è stato istituito proprio da lui, che non solo ne fu socio, ma anche segretario al fine di far superare la diffidenza alla gente e stimolare la loro partecipazione. Fondamentale è stato anche il suo impegno a difesa della lingua e della cultura locale, ricordiamo soltanto che fu Venerdì 1. maggio con la Polisportiva Tribil Superiore - Gorenj Tarbi Da Podgora a Oblizza /. maja po starih stazah za odkrit lepote telega koščiča srienjskega kamuna E' una bella camminata quella che ci propone la Polisportiva Tribil Superiore per il primo maggio. Bella per ì posti che potremo vedere, bella perchè ci farà riscoprire i vecchi sentieri, ormai quasi cancellati dai rovi e... dalla memoria. La partenza è fissata alle ore 9.30 da Podgora, da qui si va a Oblizza, Raune con visita alle grotte, Duglie, duski malin, per ritornare a Podgora. Il pranzo è al sacco, ma per concludere nel miglior modo la giornata è prevista la pastasciutta a Tribil superiore. Pogled na srienjsko vas Podgora Mancare a questo appuntamento sarebbe davvero un peccato! Polisportiva Gorenj Tarbi nas klice na zaries liep pohod, ki bo v petak 1. maja. Odkrijemo al pa bo- mo spet užival lepote adne-ga košcica srienjskega kamuna. Odhod bo ob 9.30 iz Podguore. Od tu se puode cez staro stazo v Oblico, od lu v Ravne, kjer pogledamo ludi jame, potlè puodemo na Duge, v duški malin, an od tu se spet varnemo v Podguoro. Kosilo paniesita ga tan od duoma, za vieerjo bo pa dobra pastašuta v Gorenjim Tarbju. Na stuojta parmanjkat! uno dei fondatori del Beneško gledališče e del quindicinale Dom i cui primi numeri sono nati proprio nella parrocchia di San Volfango. Ora c’è dunque la possibilità concreta di dire grazie a don Mario per oltre mezzo secolo di impegno e ricordarlo anche a chi non l’ha conosciuto. Števerjan vabi svoj 1. Na pobudo kulturnega društva Briški gric bodo tudi letos v Steverjanu, 1., 2. in 3. maja potekale prireditve ob delavskem prazniku. Prvega maja, ob 16. uri bo na sporedu tradicionalni shod s priložnostnimi govori. Sledil bo koncert Tržaškega partizanskega poevskega zbora “Pinko Tomažič”. Za ples in dobro voljo bodo poskrbeli Člani ansambla “Kvintet mi”. V soboto 2. maja se bo program zaCel ob 20.30. uri ob zvokih skupine “Ju-ke box”. Med plesom bodo izbrali Miss in Misterja “Brda ’98. V nedeljo, 3. maja bo v jutranjih urah v programu. “19. spominski pohod Ste-verjan - Gonjače”. Popoldne in sicer ob 15. uri se bodo odvijale “Igre brez meja”. Sledil bo ples z ansamblom “Kvintet mi". Vse tri dni bodo seveda delovali dobro zaloZeni kioski. PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE organizira za petek 1. ina ja izlet na Slavnik. Za vse potrebne informacje, lahko pokličete Maria (727064). jih prave... Na velikim placu v Mantovi se j’ bluo zbralo puno zelenih srajc. Kadar se j’ parkazu gor na palk njih poglavar so začel vsi hnadu klicat: Bossi, Bossi, Bossi... On je uzdignu je gor roke an zaueku: - Padani.... - Bossi...Bossi... - Smo se zbrali.... - Bossi...Bossi... Gor na koncu placa an mož brez zelene srajce je luožu dva parsta tu usta an začeu na vso muoč žvižgat: -fiiiiiiuuuu..., fiii-uuuu... - Bossi...Bossi... - Med nami... - Bossi... Bossi... -Je an pajaco... - Bossi...Bossi... Bossi!!! *** An mlad puob je šu plesat v diskoteko, kjer je sreču ’no lepo čičico. Za nomalo cajta potlè, ki sta plesala kupe jo j ’ popraSu: - Kuo se kličeš? - Ist Milica, an ti? - Ist Giovanin. - Dost liet imaš? - Malomanj štier-najst! - Niemaš Se štier-najst liet? Al vieš, de ob teli uri bi imeu bit že tu pastiej? - Viem, viem, pa če me na povabiš?!?! *** Dva muroza sta se poguarjala gor mez njih žembo. - Vieš, muoj dragi Bepino, kadar an dan ratama mož an žena, ist bom partila s tabo vse toje težave! - Ma draga moja Toninca, ist jo nie-mam obedne težave! - Eh, jih boš imeu, jih boš imeu!!! *** Mirko je šu h mie-ihu, ker so ga zlo boliele jetra. Potlè, ki miedih ga j’ previ-zitù gaj’ poprašu: - Al ga rad piješ? - Ma ja, gospuod doktor, lozite mi ga an taj!!! *** Karleto je šu h miedihu an mu je jau: - Gaspuod doktor, zgubjam lase! - Bieš hitro uon z ambulatorja, ki sem glih zdaj pomedu!!! — Kronaka----- ‘Al sta videli kakuojeliepa moja kužina?’ novi mata j u r četrtek, 30. aprila 1998 “Al sta videli, kako lepo bambolco varjem? Se kliče Sofia an čeglih je že takuo “velika” an puna ku ’na burica, ima samuo dva miesca, še ne, sa’ se je rodila 5. marca. Vsiem pravem, de je moja kužina, zak jo imam puno puno rada”. Takuo nam prave Emilia Balentarcjova iz Seucà, ki ima dvie liet an pu. An liepa Sofia, duo je? Je čičica od Viviane Mari-nig an od Lorenza Quargnolo, ki žive tle v Cedade. Viviana pa je “naša”, sa nje mama je Rosina Suoštarjova iz Obrank, tata pa Aldo Ur-šin iz Dolenjega Bardà. Je odvič reč, de so oba-dvie čičice, ta “velika” an ta “mala” zlo zlo lepe. Do-ložemo pa, de se vide, de so obad vie hčere od dvieh parukier: pogledita kake lepe an močne lase imajo obadvie! Emilii an mali Sofiji Zelmo, de bi lepuo rasle an de bi ble pravo veseje za njih družine. “Lieta tečejo napri, se mi pari, de sam biu včera koškrit!” Kikrat smo čul tele besiede iz ust kajšnega tata, al nona, al strica... an tudi parjatelja. Tele dni nas je paršu gledat kavalier Basilio Dus iz DuZa, v sauonj-skem kamunu an nam par-nesu fotografijo, ki videta tle na varh. “Na 8. maja bo petdeset liet od kar sam biu konškrit an tle na teli fotografiji smo puobje iz Duža, Jeline an Mašere. S čepame roke, stoje, so Zanut Kocjanu iz Mašere, Mario Jožu, le iz Mašere, potlè sam ist, Basilio kavalier Tamažu iz Duža, Marco Bazielnu an še Zanut Ručkin, obadva iz Mašere. Sede, na čepami roki je Nadaljo Zmaju iz Jelin, na te pravi pa Zanut Tonhu iz DuZa. Godac je Luciano Sinčjurac iz Sinčjurja.” Na žalost, tudi za kar se tiče tele koškrite, nekateri od njih so že umarli, an še relativno mladi, sa’ so se rodili lieta 1928, tuo pride reč, de lietos imajo sedam-sedet liet. Zapustili so nas že Zanut Kocjanu, Marco Bazielnu an Nadaljo Zmaju. Mario Jožu živi v Belgiji, Basilio je ostu tle doma, ta par Du-že, ku Zanut Ručkin iz Mašere. Zanut Tonhu živi pa v goriški pokrajini. Vsiem Zelmo, de bi bli med nami še puno liet srečni an kura-žni, kot je naš parjateu Basilio. Tistim, ki so umarli, pa naj v mieru počivajo. Če vozeta po Sloveniji luči paržgane an... Ce hodeta po Sloveniji, ahtita se! Od 1. maja bota muorli daržat paržgane luči na vašem avtomobilu tudi čez dan! Cene vam dajo multo, ki znaša 10.000 tolarjev (parbližno 100.000 lir). Le kar se bota uozil po Sloveniji, na stuojta guorit na telefonine takuo, ki dielata tle v Italiji (tudi tle se na smie, pa pari de obedan na daje multe za tuo). Ttisti, ki bo vozu an le grede guoriu po telefone plača le 10.000 tolarjev multe. Tele so Samuo nekatere novosti v novem leču, ki so ga odobrili v Sloveniji za de bo manj nevarno se vozit po ciestah. Vpetak8.maja sveta maš msgr. Nisijam Garmak an Kobarid so Se ankrat kupe dielal Koškrit.. 50 liet od tegà! V petak 8. maja, ob 19. uri, v cierkvi v Spietre bo sveta maša po sloviensko. Mašavu bo monsinjor Dionisio Mateu-cig. Vsi listi, ki se troštamo, de naša slo-vienska besieda se varne po naših cier-kvah bi muorli iti h teli maš an zak le tisto vičer bo v faružu srečanje s famo-štram an dekanom, ki puno se je potru-diu za stuort zastopit, ki dost je uriedna naša slovienska domača besieda. Srecamo se z njim za ga pozdravit, ker nas zapušča za iti v Zabnice an na Višarje. Posebno vičer sta organizala društvo Blankini an Planinska družina Benečije. V saboto 4. aprila so šli v Kobarid možje an puobje, ki so v garmiški skupini prostovoljnih gasilcu (volontari an-tiincendio) an kupe s tistimi iz tiste slovienske vasi so imiel skupne vaje (esercitazioni). Ni parvi krat, ki se tuo gaja. Sodelovanje, kolaboracjon med skupinam prostovolnih gasilcu naših kamunu an tistih ta po tin kraju konfina ima že stare koranine. Tisti tan od-tuod so paršli vičkrat na srečanja v garmiški kamun, pru takuo naši so šli tja vič k-rat. Muormo pa reč, de sodelovanje med našimi an njih se je videlo tudi kak dan potlè, kar hud potres je naredu puno škode po vaseh Slovenije, ki jih vsi lepuo poznano. Duo od nas nie biu nikdar v Bovcu, v Drežnici? Naši gasilci so bli med par-vimi, ki so šli gor dajat ’no roko. Pru takuo, Slovienj so hitro parskočil na pomuoč lieta 1976, kar potres je potresu an poškodvu naše vasi. Pomagal so nam moralno, pa tudi materialno an tle par nas je še puno takih hišic, ki so nam jih pru oni šenkal an kjer živjo šele naši ljudje. Nie mogla manjkat spominska slika! novi matajur Četrtek, 30. aprila 1998 10 Nella ricerca archeologica dello storico Amelio Tagliaferri Le principali strade romane del Friuli I principali allacciamenti romani della Gallia Cisalpina con il Friuli, la Via Annia e la Via Postu-mia, si prolungavano verso Emona e verso Fiume e Pola. Altre due grandi strade portavano verso il Norico, una da Concordia l’altra da Aquileia. Fissiamo per prima cosa la Via Iulia Augusta che da A-quileia portava al nord, con una diramazione verso Cividale. Alla Iulia Augusta convergevano due strade: la prima che dall’I-sonzo passava per Cividale; la seconda da Concordia. Tutte le strade paiono così disposte in funzione di Aquileia. Amelio Tagliaferri, illustre studioso cividalese, fa osservare che la mancanza di una grande trasversale nel Friuli centrale fu superata solo in epoca tardo antica con la strada diretta da Codroipo a Cividale. Tagliaferri si propose di sfrondare quanto di ripetitivo e di non documentato si è accumulato nelle fonti scritte, ed ha realizzato una radicale verifica sul terreno delle situazioni concrete. Rispetto alla toponomastica stradale Tagliaferri volle approfondire ed accolse solo quanto è materialmente documentato. Per la sua ricerca ricorse perciò all’esame dei resti archeologici, alla documentazione epigrafica, alla cartografia, alle ispezioni sul terreno ed alla fotografia aerea. In queste fotografie, per esempio, appaiono qua e là delle strisce più chiare nel verde della campagna: sono i tracciati delle strade romane abbandonate ed interrate. Circa il tracciato della Via Postumia, di cui abbiamo già detto qualcosa, a Tagliaferri si sono affacciati dei dubbi perché le letture erano discordi proprio nell’ultimo tratto verso Aquileia. Lo storico cividalese andò diritto al problema della Postumia in territorio friulano: la Postumia, dunque, da O-derzo va a Codroipo per raggiungere, quasi in rettilineo, Sevegliano, appena sotto Palmanova, e di qui ancora in rettilineo verso Terzo e poi Aquileia. La Via Annia, passando per^ Concordia, mantiene dunque un percorso del tutto distinto. La terza grande strada di comunicazione da A-quileia a Virunum [Zoll-feld presso Klagenfurt] (venne chiamata Iulia Au- m La famosa Tavola Peutingeriana: la grande macchia scura centrale rappresenta il Mare Adriatico, in cui si nota l'Istria, più a sinistra, Aquileia, e a destra Emona gusta dal nome dell’imperatore che la fece costruire) creò molti problemi di localizzazione ingannando, secondo Tagliaferri, diversi studiosi. Lo studioso cividalese (chiama la strada semplicemente via Aquileia - Virunum) presenta una carta, in cui il primo tratto della Via Iulia Augusta, da Aquileia a Terzo, coincide con la Postumia, e se ne separa da Terzo (III miglio) per proseguire lungo «la fascia della probabile [antica] sede del Natisone -Torre», passando presso Trivignano, Pavia di Udine, S.Gottardo, Reana, Tricesimo (XXX miglio). Poi, piegando verso il Ta-gliamento, va a Gemona e di qui verso il Norico [l’Austria], Su questa strada incontriamo l’importante raccordo di ‘Ad Si-lanos’ che Tagliaferri localizza, con un punto interrogativo, appena sotto Artegna. Sulla localizzazione di ‘Ad Silanos’, chiaramente evidenziato sulla Tavola Peutingeriana, si sono fatte diverse i-potesi. Sentiremo in proposito, come documento di fine ottocento, la proposta, evidentemente inascoltata, di Simon Rutar. Abbiamo ora una strada di raccordo costruita nei primi anni della nostra e-ra: si tratta della importante via che parte da Concordia e, attraversato il Tagliamcnlo, da Codroipo (dove taglia la Postumia) passa presso Faga-gna. Lasciando a destra Buia raggiunge il misterioso ‘Ad Silanos’. Secondo Tagliaferri questa strada è ben segnata nel punto in cui passa il Tagliamen-to e da «ben 6 cippi miliari, 5 dei quali dedicati ad Augusto». Tuttavia i cippi furono rimossi dalla propria sede, e il ragionamen- to si fa più complesso. Tagliaferri calcola che la distanza fra Concordia e ‘Ad Silanos’ è di circa 44 miglia e che entro questa distanza i cippi miliari non creano problemi di coerenza. Le prove archeologiche e lo studio del territorio testimoniano la presenza di una grande strada romana, fra cui «l’uscita sulla via per il Norico alla stazione o nei pressi della stazione ‘Ad Silanos’, convalidata da un grosso insediamento a-bitativo rilevato poco sotto il colle di S. Martino». Il lettore si sarà accorto che Tagliaferri mantiene le proprie ricerche nell’ambito friulano, così anche per la Via Aquileia-Emona, che ebbe il nome di Via Gemina. Per il primo tratto il nome è convincente. Per l’insieme ce lo facciamo spiegare da Jaroslav Sasel dell’Accademia Slovena delle Scienze e delle Arti di Lubiana. Riassumo: la denominazione ‘via Gemina’ è spesso usata per la strada Aquileia - Emona. Il nome è riportato da tre iscrizioni aquileiesi. Si tratterebbe di una strada che avrebbe condotto ad un certo ponte [Pons Sontii] e che sarebbe stata riparata dalle reclute della XIII legione romana. La strada passava oltre l’Isonzo presso la Mainizza-Majnica. In teoria si può spiegare il termine Gemina in tre modi: a) dal ‘cognomen’ del costruttore Fufius Geminus, comandante romano di stanza da quelle parti nel 33-34 a.C.; b) come termine per una variante ‘gemella’ di un’altra strada ; c) dal nome della XIII legione Gemina. Quest’ulti-ma è la spiegazione più diffusa. Nessuna delle tre però, secondo SaSel, è dimostrabile con certezza. (Venezia, 24) Paolo Petricig A. Tagliaferri - Coloni e Legionari romani nel Friuli celtico - Pordenone 1986 J. SaSel - Via Gemina, in Arheološki Vestnik XXIV - Ljubljana 1873 - Minimatajur— Al vesta, kaj je “protje” ka se nuca? KORPE Runam cajne, korpe, du Svetim Lienartu diejo pa koSič. Midruz tu naši vas kličemo korpa. Tuole se kliče protje, muore bit lieska, protje lieskove; tuole je za dielat, se klice kjukac. Sada maja gre subit dol, se lup. Se muore badat nimar za dielat formo, ne, kar se piede. Ce jo Ceš narest buj zaparto, če jo češ buj ravno, muoraš iti pa drogač. Sadà jo pejem napri, če jo čem narest, de bo takole zaparta, muoram tle dat vič an tle pa vesokò, an Sirit tle, ne, dok ne dobi formo. Se muore mlaje kosta-njove uSafat, ne, an potlè se jih spregne, de ratajo loki. Potlè se muora uSafat protje lieskovo an se nardi scine. An potlè se dieia, se pledè. Nunac Giovanni za Lavinio SADJE Grazduje Te parve dielo smo po-targal grazduje anta smo ga diel tu tino antadà, kar je bluo vse lepuo potargano, smo ga zmuskal. Smo zul dol naše čaruoje anta bosi... Anta smo ga utočil tu sod. An tropine jih lepuo diel tu turkij anta smo jih sturkjal. Antadà kar smo lepuo veturkjal vse vino, smo diel tropine tu kotù an smo kuhal žganje. Cie spe an hruške Alora muoreš vzet čie-Spe, jih oprat anta muoreš jih arzklat čez pu an vzet von kuost al pa jih deniš tu an važ čist an deneš dvie žlice cukerja gor na nje. Antadà jih zapreš ermeti-kamente an jih deneš kuhat a banjomaria. Kar zavrieje-jo, jih muoreš kuhat vič ku pu ure an jih pohladit le tu bidone, tuk si jih skuhala. Anta jih vzameš von an jih deneš na konšervu tu sar-barobo, tu kliet. Hruške jih muoreš olupit, nardit na koščice, na štier koščice, jim vzemeš na sred von sienje antadà jih nabasaš tu važe, ma ne pune, an parst dol. Anta potlè posebej skuhaš nomalo litru uodè, če je nih šest važu, nardiš an litro vodè za širop, antadà nardiš širop an ga shladiš. Kar bo marzu, pokriješ hruške an tiste zapreš ermetika-mente anta jih deneš tu bi-don vret. Kar zavriejejo, no uro jih pokuhaš anta jih deneš ku čiešpe proč, jih po-hladiš tu tisti vodi anta jih deneš tu kliet. Nona Milka od Agostine Kakuo se runajo korpe v risbi, ki jo je nardila Lavinia dvie liet od tega, kadar je hodila v dvojezični vartac Korenčkov PalCek v S petru Gledališče, teater je oblika pripovedovanja, ki jo imajo otroci zelo radi. Tisti, ki hodijo v š-petrsko dvojezično Solo in vartac imajo pogosto priložnost slediti gledališču ali pa lutkovnim predstavam v glavnem v slovenskem jeziku. Tako je bilo tudi pred nekaj dnevi, ko je bila v Spetru mladinska gledališka skupina k.d. Tabor z Opčin, ki so beneškim otrokom predstavili lutkovno igro “Korenčkov Palček”. Šport novi matajur Risultati Prossimo turno 1. Categoria 1. Categoria Valnatisone - Bujese 5-0 Torreanese - Valnatisone 3. CategorFa Esordienti Savognese - Com. Faedis 2-2 Manzano - Audace Esordienti Amatori Audace - Comunale Faedis 1-2 Reai Filpa - Turkey pub Pulcini Pub da Sonia - Dai geis Azzurra - Audace 0-1 Psm sedie Cividale - Kryos Amatori Classifiche Valli Natisone Reai Filpa 1-3 Al tram Pub da Sonia 1-2 1. Categoria Asaf - Psm sedie 3-1 Latte Carso 57; Cividalese 55; Domio 52; Venzone 47; Reanese, Union 91, Tarcentina 46; Riviera 43; Costalunga 39; Torreanese 37; Valnatisone 36; Bujese 35; Corno 33; Tavagnacco 31 ; Cussignacco 18; Ancona 16. 3. Categoria Lumignacco 69; Paviese 64; Comunale Faedis 51 ; Stella Azzurra 46; Fulgor 44; Gaglianese 34; Buttrio 30; Savo-gnese, Serenissima 29; Nimis* 28; Moimacco* 24; Chiavris 22; Fortissimi Udine 18; Cormor 12. Lumignacco promosso in Seconda categoria; Paviese agli spareggi promozione Četrtek, 30. aprila 1998 11 JUNIORES Cividalese 61 ; Valnatisone 59; Bres-sa/Campoformido 50; Comunale Faedis* 49; Union 91, Natisone 48; Cussignacco 45; Lestizza 44; Azzurra 42; Lavarianese 41; Buonacquisto 24; Fortissimi 18; Sangiorgina Udine 16; Flumignano 15; Mereto/Don Bosco* 8. Giovanissimi Audace 56; Pagnacco 54; Sangiorgina Udine 47; Gaglianese 46; Biauz-zo/A 45; Savorgnanese 39; Majanese 32; Natisone 24; Astra 92 23; Arcobaleno/Pro Osoppo 20; Basaldella 19; Bressa/Campoformido 18; Cussignacco 2. Amatori (Over 35) Psm sedie. Kryos Palmanova 2; Basaldella, Ediltomat 0. Amatori (Coppa Friuli) Moulin rouge, Dai geis* 6; Pub da Sonia Drenchia* 4; Cernegions*, Al tram 3; Verbano 2; Virtus Udine 0. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Grazie alla netta vittoria contro la Bujese la squadra sanpietrina rimane in Prima categoria Valnatisone, salvezza certa Reai, nel mirino c’è il Turkey pub POL. VALNATISONE 1 [ REALFILPA 3 Polisportiva Valnatisone Cividale: Ruggero Dominici, Lavaroni, Ni-gro, Freschi (8’ st Chia-renza, 36’ st Maurizio Boer), Tomad, Qualizza, Francisco Cantoni, Lau-ber, Giovanni Dominici (15’ st Faenza), Bolzicco, Catania (25’ st Di Cecca). Reai Filpa Pilifero: Predan, Barbiani, Benati, De Biagio, Montanino (1’ st Gariup), lussa, Fa-zio, Martinig ( 1’ st Ovi-szach), Antonio Dugaro, Chiacig (9’ Mottes), Pe-tricig ( 1’ st Gusola). Carraria di Cividale, 26 aprile - Il Reai nel secondo tempo riesce a perforare la difesa della Polisportiva Valnatisone, che aveva resistito agli attacchi portati nella prima frazione di gioco, aggiudicandosi anche la gara di ritorno degli ottavi dei play-off. Tra i pali i ragazzi di Boer, a causa della squalifica di Bucovaz, hanno schierato il difensore Ruggero Dominici, che sui tre gol subiti non ha nessuna colpa. Gli ospiti hanno cominciato la gara in attacco usufruendo al 6' di un calcio di punizione dal limite che Dugaro calciava a lato. 1 ducali rispondevano gon Giovanni Dominici al 9’ sempre su calcio piazzato che Predan parava senza problemi. Il risultato poteva sbloccarsi al 16’ quando Benati, ricevuto il pallone da un colpo di tacco di Fazio, con un’autentica bordata faceva tremare la traversa. Erano ancora i locali a farsi pericolosi costringendo a deviare in Marino Gariup - Reai angolo la conclusione di Bolzicco. Due pericoli vengono portati alla porta di Dominici al 35’ da Benati, che da ottima posizione calciava a lato, e da Petricig che costringeva il portiere ad una difficile deviazione in angolo. Il secondo tempo iniziava con il gol del Reai realizzato all’8’ con un imparabile diagonale rasoterra di Dugaro. Il nuovo entrato Gusola, con due iniziative personali, metteva in crisi la retro-guardia locale, prima costringendo in angolo Dominici, poi saltando anche il portiere con il pallone che, destinato in fondo alla rete, veniva allontanato da Tomad. Il secondo gol dei valligiani arrivava al 19’ su calcio di rigore concesso per un atterramento di lussa. Perfetta la trasformazione di Dugaro. Prima della terza rete del Real, i civi-dalesi si facevano vedere tre volte dalle parti di Predan. Su calcio di punizione di Mottes, alla mezz’ora, i rosanero triplicavano. La rete della bandiera della Polisportiva veniva firmata da Cantoni. Prima della fine della gara, da segnalare ancora una traversa centrata da Mottes. Paolo Caffi Alla Savognese non bastano i due gol di David Specogna per regolare gli avversari di Faedis - Coppa Friuli: vince il Pub da Sonia di Drenchia Grazie ad una convincente prestazione casalinga contro la Bujese, la Valnatisone con una giornata di anticipo ha conquistato la matematica salvezza. Gli azzurri hanno sbloccato il risultato al 27’ con un tiro da fuori area di Paviotti con la sfera che si è insaccata all’incrocio della porta amaranto. Al 3’ del secondo tempo faceva centro Cornelio. La goleada continuava all’8’ con Sicco ed al 14’ di nuovo con Paviotti e si concludeva al 23’ con Galluzzo. Domenica, per l’ultima giornata di campionato, la Valnatisone giocherà a Torneano. Due gol messi a segno da David Specogna non sono bastati alla Savognese per conquistare i tre punti nell’incontro casalingo con la Comunale Faedis. I gial-loblu ospiti hanno ottenuto il pareggio allo scadere della gara. Si è così concluso il campionato dei valligiani che troppo spesso hanno ' gettato al vento dei punti preziosi nei minuti finali delle partite. Concluso il campionato in seconda posizione, gli Juniores della Valnatisone inizieranno sabato 2 mag- Emanuele Golles (Valnatisone) gio il post-campionato con l’impegno casalingo che li vedrà opposti ai Fortissimi di Udine. I Giovanissimi dell’Audace hanno effettuato la prevista giornata di riposo in attesa di conoscere le avversarie che affronterà nelle finali provinciali e regionali. Sconfitta degli Esordienti dell’Audace, ai quali non è bastata la rete di Fa-racchio per ottenere un risultato positivo con la Comunale Faedis. Nel torneo notturno di Buttrio il Tolmin ha perso la semifinale con il Tol-mezzo. 1 giovani sloveni giovedì 30 giocheranno la Tolmezzo boljši od Tolmincev Danes Tolmin za 3. ali 4. mesto U.C. TOLMEZZO 4 N.K. TOLMIN 2 Tolmin: KavciC, Jagodic, Baloh, Sanel Ka-lakovic, Lazarevič, Marjanovič, Sokanovič, Tonkli, Žgavec, Rutar, Petrovič. Buttrio, 23 april - Ekipa iz Tolmina se je na polfinalni tekmi turnirja začetnikov v Buttriu spopadla s Tolmezzom, ki je ena najmočnejših nogometnih ekip v videmski pokrajini. Tolmincem se je zelo poznala odsotnost V PODBELI Kamp “Nadiža” V SOBOTO, 9. MAJA SREČANJE JADRALNIH PADALCEV Prijave za srečanje se sprejema po posti na naslov “Kamp Nadiža Podbela -Breginj 5223”, po faxu na št. 00386-65-848041 ali 9. maja osebno v kamp “Nadiža” med 8. in 11. uro. Cena prijavnine: 1500 SIT. finale per il terzo e quarto posto con la Pro Gorizia, e-liminata dall’Udinese grazie ad una prodezza del sanpietrino Gabriele Mia-no. Con una rete di Clinaz i Pulcini hanno concluso vittoriosamente a Prema-riacco il campionato. Ora attendono di completare il programma recuperando un paio di gare rinviate a causa del maltempo. Vincendo entrambe le gare degli ottavi dei play-off, il Reai Filpa di Pulfero è approdato ai quarti di finale. I ragazzi del presiden- te Claudio Battistig incontreranno sabato 2 maggio, a Podpolizza, la formazione cividalese del Turkey pub, che ha passato il turno eliminando il Mereto di Capitolo grazie ai calci di rigore (6-5). I ducali sono stati promossi, al termine del campionato, nel girone di Eccellenza. Con una rete di Gianni Qualla ed una di Leonardo Crainich il Pub da Sonia di Drenchia è uscito vincitore dal campo di Branco. I violanero hanno ancora intatte le possibilità di passare il turno in Coppa Friuli. Determinante sarà l’incontro di sabato prossimo sul campo di Merso di Sopra contro la formazione Dai geis di Adorgnano di Trice-simo. In attesa dell’ultima gara di qualificazione con il Kryos di Palmanova, gli o-ver 35 della Psm sedie di Cividale hanno giocato lunedì sera a Feletto Umberto contro l’Asaf. Purtroppo c’è da registrare una sconfitta (3-1) con il gol della bandiera segnato da Graziano Bergnach. Scambio di gagliardetti tra il Tolmin e l’Udinese in una recente amichevole ključnega igralca Ručne, ki je trenerja Pitamica prisilila, da je popolnoma preuredil sestav ekipe. Karnijci so zmagali v drugem polčasu, potem ko so Tolminci prvega zaključili v vodstvu. Tolminci so začeli napadalno in so z nekaj dobro merjenimi streli dalj časa ogrožali nasprotnikova vrata. V vodstvo so prešli vil. minuti, ko je Petrovič s prostim strelom z razdalje kakih 30 metrov presenetil vratarja Tornata. V dvajseti minuti je Tonkli dosegel drugi zadetek in tako uspešno zaključil skupno akcijo. V zadnji minuti prvega polčasa je nato dosegel gol Tolmezzo z Gressanijem, ki je spretno izkoristil položaj pred vrati Tolmina. V 6. minuti drugega polčasa so Karnijci izenačili s Cargneluttijem, kar je Tolmince vidno prizadelo. Tolmezzo je s taktiko dolgih podaj zmedel njihovo igro in Ze v 9. minuti je povedel z Gressanijem, rezultat pa je dokončno spravil na varno Rainis v 13. minuti. V četrtek, 30. aprila bo ekipa iz Tolmina igrala proti Pro Gorizii za tretje in četrto mesto. Četrtek, 30. aprila 1998 GRMEK ■ll'imitWMBMWI Topoluove - Kočebar Oženila sta se Katia an Marco V Corno di Rosazzo sta se v saboto 25. obrila oženila Katia Gariup an Marco Carlig. Novica živi v tistim kraju, nje mama an nje tata pa sta iz naših kraju an so nimar tle v Topoluo-vem: tata je Carletto Solu-ken, mama je pa Lidia Pe-ucova iz Trušnjega. Marco pa je iz KoCebarja, Ruso-nove hiše, an je poznan miez naših mladih, ker igra na balon v skupini Škratu - Valli del Natiso-ne. Mlademu paru, ki bo živeu par KoCebarje Zelino, de bi bluo njih skupno življenje ries lepuo. SPETER Ažla Se je rodiu Massimiliano V mladi družini, ki živi tle v naši vasi spet teCe zi-biela. PonoC, med 21. an 22. obrila se je rodiu frišan poberin, Massimiliano. Na telim svietu ga je Čakala sestrica Stefania. Massimiliano je parne-su puno veseja mami, ki je Giovanna Chiuch - Fio-rencova iz Hrastovijega, an tatu, ki je pa Giorgio Zuodar - Skernejcu iz Cu-odra, pru takuo nonam an vsi žlahti. Obadvieman otrocicam želmo veselo an sreCno življenje. Spietar Dva para noviču: Marino an Elvira... V saboto 25. Marino Simonelig iz Spietra an Elvira Rorato iz Premarja-ga sta ratala mož an žena. Oženila sta ste v Pre-marjagu an bota živiela v Vidme. Marino je zlo poznan novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sez.ana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% miez naše mladine, sa’ je puno liet cabu balon v Valnatisone, potlè je šu v ekipo iz Premarjaga, le grede igra mali nogomet (calcetto) z domaCo skupino bar Crisnaro. Njemu an Elviri želmo vse narbuojše v njih skupnem življenju. ... an tudi Michele an Debora Le v saboto 25. obrila sta se oženila tudi Michele Guion, le tle s Spietra an Debora Termini iz Villa-caccia di Lestizza. An pru v tistem kraju, od kod je Debora doma, sta se poročila. Michele an Debora bota živiela v Bertiolo. Skoda le, de Michele nam nie parpeju tle neviesto, paC pa, de je še on zapustu njega vas. Kar je pa važno, je de bota živiela srečna an vesela, an tuole jim vsi mi želmo. Na targ vsaki četartak ’Na liepa novica za tiste ljudi, ki hodejo zve-stuo kupavat na targ, na “merkat”, kjer blaguo je, al pa bi muorlo bit, buj dobar kup, pa ne zavojo tega manj dobro an vried-no. Takuo, ki že vsi vesta, je že vic cajta, ki tudi v Spietre je gor blizu cier-kve targ. Na začetku je biu vsake dva cetartka, seda je vsak Cetartak an še cieu dan, od zjutra dokjer sonce sieje. Na špietarskem targu ušafata nomalo vsake sorte stvari: od rož do sadja, od siera do obliek, od lombrene an klabuku do obutve... Ažla Pogreb v vasi V Cedajskem Spitale je zaparu njega trudne oci Valentino Picon iz Ažle. Ucaku je 88 liet. Zadnje lieta svojega življenja jih je preživeu v ČEDAD V centru dajemo v najem mansardo m2 115 v popolnoma obnovljeni hiši. Telefonirati v uradnih urah na Stev. 0481 - 535713. špietarskem rikoverje. Na telim svietu je zapustu sestro, navuode an vso drugo žlahto. VenCni mier bo pocivu v Ažli, kjer je biu njega pogreb v sriedo 22. obrila popudan. DREKA Kraj Zapustu nas je Antonio Zuodar V Cetartak 23. aprila popudan smo zadnji krat pozdravili adnega našega vasnjana, ki je biu med narstariš ljudmi, ki žive tle v našim mikanem kamu-ne. Klicu se je Antonio Zuodar, je biu doma iz Cuo-dra, Skemejcjove družine, živeu pa je v Kraju, kjer je biu napravu njega hišo. Tona je biu malo dni od tega, na 9. obrila, dopunu 93 liet. V špitau so ga pejal na 21. obrila zviCer an ponoC je že umaru. V žalost je pustu ženo Štefanijo, ki je Krocova iz Zavarta, hci Anno, zeta Maurizia, ki žive v Mojmage, bratra Petra, sestre Perino an Tonino, kunjade, navuode an pranavuode. An še ankrat se je takuo zgodilo, de v adni družini smart an življenje se kupe preplietata: glih tisto nu-oC, ki Tona je za venCno zapustu tel sviet, se je rodiu njega pranavijod Massimiliano, navuod njega rancega bratra Gigi. Lepo novico pišemo na drugim kraju tele strani. Tona bo venCni mier poCivu par Devici Mariji na Krasu. GRMEK Liesa - Hostne Zbuogam Mirella Vse nas nas je zlo pretresla smart mlade žene an mame, ki je živiela tle na Liesah. V saboto 25. je v Cedajskem Spitale umarla Mirella Floreancig, poročena Trusgnach. Imiela je samuo 41 liet. V veliki žalost je pustila hci Barbaro, sina Luca, ki ima samuo 12 liet, moža Marina , sestre Graziel-lo an Lucijo, kunjade, taščo an tasta, navuode an vso drugo žlahto. Mirella je oboliela kak miesac od tega. Smo vie-dli, de je imiela hudo boli-ezan, vsi pa smo se troštal, de bo ozdravela. Na žalost nie šlo takuo. Mirella bo zlo manjkala družini, pa tudi vsiem tistim, ki so jo poznal an bunikom, ki so hodil v Ce-dajski špitau, kjer ona je dielala puno liet kot infermiera. Na nje pogrebu, ki je biu v pandiejak 27. obrila popudan na Liesah puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. Med telimi tudi parjatelji od sina Luca, ki kupe z njim igrajo v skupini Esordienti Audace an ki za počastit spomin njega mame so pamesli an pušji roži. Mirella, v mieru poCivi. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. MAJA Prapotno tel. 713022 - Tavorjana tel. 712181 OD 2. DO 8. MAJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Zaparte za počitnice OD 4. DO 10. MAJA: Spietar OD 2. DO 6. MAJA: Fomasaro (Čedad) CERCO urgentemente casa o appartamento nelle Valli del Natisone, possibilmente nei comune di Stregna o S. Leonardo. Telef. al 727732(anche segreteria telefonica) Vendo due divani, uno a due posti, uno a tre, di colore verde scuro, imbottitura piuma e gommapiuma, come nuovi. Telef. ore serali 714016 “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA w LAPIDI - MONUMENTI k. PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona Industriale 45 • tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carni varh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentann) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 \ 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč .... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji .............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281