Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti pr*|emaa: ia
«e I o lelo naprej 26 K — h
Sol leta » 13 » — > etrt > » 6 » 50 > meseo » 2 > 20 >
V upravnlitvn prejemal: za
telo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1.70»
Za poSiljanjena dom 20 h na mesec.
SLOV
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Insorato sprejema upravništvo t
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vra«a)o, nefrankovana pisma ne vBprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
ruških ulicah 5t. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan.izvzemii
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 206.
V Ljubljani, v ponedeljek, 7. septembra 1903.
Letnik XXX«.
po ljubljanski sinodi.
Liberalci so dobri ljudje. Vae, kar je naSega, jih skrbi. Vsaka de bolj notranja cerkvena zadeva jim moti srčni mir. Ni čuda, da tudi sinoda. To pot so prav zadeli. Njihovo vznemirjenje je opravičeno. Sinoda — zbor duhovnikov ene škofije pod Škofovim vodstvom — se peča samo s cerkvenimi in duhovskimi stvarmi. Tudi naša se je strogo držala tega okvirja. A posredno ima ogromen vpliv na javno življenje. Zato je prav, da tudi v političnem listu govorimo o nji glede na naša javna vprašanja. Dobra je taka razpravica za naB, pa tudi za liberalce.
1. Ljubljanska sinoda je v živo izpričala staro resaico, da je organizacija katoliške cerkve, kakor jo pozna cerkveno pravo, čila in krepka med nami. Drugod je vse razbito; z ogromnimi težavami se iznova snujejo družabni organizmi stanov in narodov. Liberalno načelo je vse atomizovalo. Tudi cerkev je hotelo razdrobiti. Pa ni šlo. Še so v veljavi cerkveno-politiški zakoni, ki ž njimi država uničuje svobodo cerkvenega življenja; silen je naval liberalnih in mate-riališko socialistidkih strank proti cerkvi. A vspeh ! Na podlagi prastarih izročil in določil se snuje cerkveno življenje. Kakor skalna stena nad hudournikom, ostaja krepak v svoji stalnosti, neizpremenljiv v svoji ustavi, celo v podrobnostih cele vekove enak cerkveni organizem. Voda pod steno menja svoj značaj po vremenu; sedaj motna in kalna, sedaj sveža in jasna; danes mirna, plitva, jutri deroča, brez reda, brez prave smeri. Stena jo mirno gleda v svoji stalnosti. Stari so zakoni o škofijskih sinodah; stare bo oblike, po katerih se vrše. Duh pa, ki vlada v njih, nadkriljuje čase, obvladuje vsakeršne razmere. Živele so v istem značaju, ko je še fevdalstvo gospodovalo. Da bi danes resno izkušal kdo obnoviti viteške turnirje, vzbujalo bi smešno zabavo. Cerkev pa živi taka, kakor je bila, moderna danes, kakor v davnih dobah. Kako se menjajo državne ustave! Koliko izprememb poznajo
pravna določila med državljani. Naš, še ne Bto let stari državljanski zakonik je že zastarel, v mnogih stvareh že izpremenjen, v še več izpremembe potreben. Ne samo društva, marveč cele države nastajajo in ginejo. Sredi med tem vulkanskim gibanjem pa se zbira četa na podlagi dekretal GregorijaIX., na temelju določil, ki segajo še dalje v prve čase krščanstva.
Naj si razlože tisti, ki se štejejo za dovolj močne titane, pre vreči cerkveni organizem, odkod ta moč. Morda jih sreča pamet
2.	V ljubljanski Binodi se je pokazalo soglasje cele škofijske duhovščine. Če je kje kdo, ki hodi -svoja pota, sameva. Rod takih pustolovskih samcev izumira. Brez moči je, brez vpliva, brez vspehov. Megle brez vode! Tu so zvezani umovi, združena srca. Zastonj iščeš analogije k edinosti drugod. Vsak, kdor se peča pri nas v javnosti, mora računati ž njo. Nič ne de, da je duhovski stan danes med vsemi javno službujočimi stanovi, vštevši državne služabnike, najslabše plačan ; nič ne de, da živi v izjemnih razmerah, ki dajejo povod najpodlejšemu sum-ničenju in povzročajo razne neprilike, v drugih stanovih nepoznane; nič ne pomaga, da se Aheron vzburja proti njemu, oborožen z denarjem in politiškim vplivom. Jasnega očesa in nevzlomljenega poguma si podajajo njegovi zaetopniki roke brez strahu, brez vsake sentimentalne potrtosti. Vzvišen je ta prizor !
3.	Najlepši trak iz celega solnca gor-kote in svi&lobe, ki je ožarjala ljubljansko sinodo, je pa ponovljena, nerazbitno utrjena zveza duhovščine z njenim apostolskim škofom. Pokazalo se je, da ga ne občuduje samo kot najinteligentnejšo potenco v svoji sredi — (ni ga mu para v globokem, bistrem umovanju situacije, nima mu ga naša zemlja enakega v razboritem reševanju najtežjih vprašanj); ne spoštuje ga duhovstvo samo kot najdovršenejši vzgled duhov skih kreposti, marveč ljubi ga kot svojega očeta. To je situacija, ki jo je vsakemu navzoč-niku neizogibno vtisnila v dušo zadnja si-
noda. Med imponderabilia spadajo moralne sile v politiškem življenju ; a ta moralna sila — s škofom sklopljene duhovščine — je imponderabile, se ne da tehtati zato, ker ni uteži, ki bi jo odtehtila.
V ti zvezi tiči tudi moč duhovske discipline. Liberalni vohuni naj vpoštevajo to. Medsebojna zveza, blagoslovljena z ma-terno ljubeznijo škofovo, dviga duhovstvo kvišku in mu daje moč, da živi dostojno svojemu zvanju. Zakoni postajajo lahki, najtežje dolžnosti izgubljajo svojo težavo.
Tu je ognjišče tistemu idealizmu, ki mora imeti svoj stalen dom med duhovstvom, tistemu idealizmu, ki ga zahteva celo strožje, nego cerkveni zakon, liberalec od duhovnika. Z idealizmom so združene žrtve, pa tudi vspehi in gotove zmage. Ta idealizem ni dnevnega značaja, ne naslanja se na kako novo idejo, ki se spočne skrivaj, razžari in ugasne, marveč je stalen, kakor so stalna načela, ki morejo edina ohraniti vez edinosti in ljubezni.
4. Kaj naj rečemo človeku, ki prezira vpliv edine, s škofom zvezane duhovščine na javno življenje? Kaj sodimo o tistem, ki pravi, da bo uničil ta vpliv. Dokler bodo sinode naše škofije kazale tak značaj, kakor ga je naša prva izza jožefinskih dob, marnd vašč proti nam jsou vzteky. Der Liebe Muh' umsonst. Prašati pa smemo vso slovensko javnost: povejte mi kako točko iz vsega, kar se je vršilo pri sinodi, ki bi ne bila v soglasju tudi s politiškimi in gospodarskimi ideali našega naroda, ki bi nasprotno ne podpirala z vsemi silami njihove dosege. Pameten liberalec, ko dobi v roke knjigo o zadnji ljubljanski sinodi, bo moral priznati, da je vse narodovo življenje obseženo v nji in vse na enotni podlagi, posvečeno z duhom Kristove religije in njegove cerkve.
Pa čemu o liberalcih! Nam zadostuje naše verno ljudstvo, naša vedno bolj se množeča verna inteligenca! Ponosni smo, da moremo pod tako veselimi znamenji iti v nove boje, in radi gremo nasproti tudi novim žrtvam!
—--
Češke izjavfe '
Minoli petek je imel izvrševalni odseli mladočeške stranke v Pragi sejo, v kateri so razni govorniki označili češko stališče z ozirom na ogrsko krizo. Dr. P a c a k je naglašal; Razmere so resne, vsak poslanec si mora biti na jasnem. Dualizem poka in razpada. L. 1867 s d državo razdelili, da bi Avstriji gospodovali Nemci, na Ogrskem Madjari. A pozabili ali prezrli so, da se vzbuja in raste zaveBt nenemških narodov v državi. Država se sedaj prereja in dobiva novo obliko, ki odgovarja zgodovinskemu razvoju posameznih narodov. Čehi morajo pospeševati ta razvoj, zato mirno opazujejo razmere na Ogiskem. Vendar pa morajo biti oprezni, da se stvari ne zasučejo na škodo Čehom, csicer pa so Nemci največ zakrivili ogrsko krizo, ker b o za čaBa grofa Gadenija in Thuna onemogočili nagodbo z Ogrsko. Edino sprava med Cehi in Nemci bi mogla napraviti red v državi, toda ta sprava je nemogoča, ker Nemci stavijo nemogoče zahteve. Tudi dr. pl. Koerber nt brez krivde, ker stori le to, kar mu dovolijo, oziroma zahtevajo nemške stranke. Cehi zahtevajo notranji uradni češki jezik in mo-ravsko vseučilišče, tega pa Nemci ne dovolijo. Sedaj je čas, da se združijo vse češke stranke za narodno pravo in v zvezi z ostalimi slovanskimi strankami podvoje boj za ravnopravnot.
Dr. H e r o 1 d je rekel mej drugim : »Zgodovina je dokazala, da mora poleg zgodovinskega ogrskega kraljestva biti češko kraljestvo". Toda avstrijski centralisti so nastopili drugo pot in tako imamo v državi dve nevarni krizi. Cehi zahtevajo premembo sistema, zato ne gredo v boj proti Madjarom, ki pospešujejo razpad centralizma. Konečno je bila sprejeta resolucija= »Vlada se pokcri le nomškim strankam in prezira Cehe. Zato bodo ti odločno postopali proti vladi. Treba je, da se ustava predrugači, zakono-dajstvo decentralizuje, javna uprava zboljša ter izvrši narodna ravnopravnost. Ukaz, da morajo vojaki nad tri leta služiti, omejuje pravice parlamenta ter škodi mnogim družinam. (Jeski poslanci naj skrbe, da se ta ukaz ne izvrši. Vse češke stranke naj skupno postopajo, sostavi naj se v ta namen jasen program. — Nemški listi seveda s temi izjavami niso zadovoljni. Seveda, resnica oči kolje.
Mi popolnoma pritrjujemo izjavam čeških poslancev ter smo prepričani, da soglašajo ž njimi tudi slovenski katoliško«na-
LISTEK.
Pismo iz Londona.
London, meseca avgusta.
Najbolj zanimivo in veselo je versko gibanje v anglikanski cerkvi. Pred kratkem se je zopet povrnila evangeljska občina s pastorjem vred, tu v Londonu, v katoliško cerkev. Sam stanujem v družini katoliškega učitelja konvertita. Direktor britiškega muzeja je še anglikanec, brat njegov katoliški duhovnik, vzgojen pri jezuitih v Inomostu. Imel sem tudi priporočilno pismo na tajnika pokojnega kardinala Vaughana; tudi on je konvertit. Priliko imam torej prav od blizu opazovati ta veseli pokret, ki ima, kolikor morem doslej soditi, zlasti tri vzroke: ustanovitev katoliške hierarhije na Angleškem, takozvano okslordsko gibanje pa veliko angleško svobodo.
Ko je bil I. 1850. kardinal Wiseman imenovan westminterskim nadškofom, so anglikanci živo čutili, kakšen ndarec je to za njihovo cerkev. Zato so v javnih obhodih sramotili Pija IX. in novoimenovanega angleškega metropolita, sežigali ju »in effi-gie«, pobijali okna pri katoliških cerkvah, sploh obnašali se tako besno, da se prijatelji pisali iz Rima potujočemu Wiesemanu,
naj nikar ne pride na Angleško, ker je nevarnost za življenje njegovo; naj se vrne v Rim sv. očeta vsaj povprašat za svet. Apostolski nadpastir je odgovoril 8 tem, da je hitel v London, kar je mogel, in predno je kedo pričakoval, stal sredi preplašenih ovčic. Anglikanci so mu sicer opljuvali voz, ali hujšega se mu ni zgodilo. Zmaga je bila dobljena. Kar so mu storili sramote ob prihodu, so mu jo c velikim splošnim spoštovanjem popravili že ob življenju; pogreb njegov pa je bil neki triumpf, kakoršnega London do takrat ni videl. Cerkvi je pridobil s svojim velikanskim vplivom vso svobodo. Pred 40 leti še niso smele katoliške cerkve imeti zvonikov; zdaj je n. pr. stolp nove katedrale pravi kras tega svetovnega mesta. Prej so anglikanci motili katoličane Se v cerkvi pri službi božji; zdaj so dovoljene javne procesije za spre-obrnenje Angleške. Katoliška duhovščina pa je bolj spoštovana nego v mnogih katoliških deželah. Anglikanski pastorji posnemajo vse, kar vidijo na katoliškem duhovniku; oblačijo se prav tako, tudi talar bi začeli nositi takoj, tako da morajo radi tega škofje katoliški prepovedovati svojim duhovnikom zunaj cerkve hoditi v talarju. Velezanimivo je, da y mnogih anglikanskih semeniščih,
ki so sploh urejena kakor katoliška, rabijo — Lehmkuhlovo moralo kot učno knjigo. Med duhovnimi vajami imajo tudi premišljevanje.
Drugi vzrok veselega dejstva, da se anglikanska cerkev čedalje bolj bliža katoliški, takozvano oksfordsko gibanje, je gotovo jedna najbolj zanimivih prikazni v zgodovini verstev. Ravnokar čitam kardinal New-mana, začetnika onega gibanja, nesmrtno delo: »Apologia pro vita sua, being a hi-story of his religions oponions«. Kaj je Angležem to delo in pisatelj njegov, se skoraj ne da povedati. Mnogi ga imenujejo največjega Angleža minulega stoletja. Med tremi velikani kardinali: Wiseman, Manning in Newman odkazujejo brez pomisleka zadnjemu prvo mesto. V galeriji najslavnejših Angležev imata mesto tudi konvertita Manning in Newman, poslednji z značilnim podpisom : »kardinal Newman, author of Apologiapro vita sua«. To delo je neki tisoče privedlo v naročje katoliške cerkve; zakaj to ni abstraktna teoretična apologija, ampak živa, zgodovinska in sioer vzeta iz najbolj zanimive zgodovine, zgodovine lastnega življenja. Pisana je tako lepo, da jo mnogi čitajo samo zaradi nedosežne duhovitosti pa krasote jezika. Preko New-mana — ta utiB imam doslej — anglikanci
ravno tako ne morejo, kakor racijonalistje ne preko Pavla apoBtola. Na agitaoijakih shodih, katerih je vsako nedeljo popoldne vse polno po londonskih parkih in trgih, se vedno znova čuje ime Nevvman.
Ravno ti shodi so jeden izmed mnogih dokazov angleške svobode, ki je tolika, da je kontinentalec skoraj ne more umeti, in za napredek katoličanstva na Angleškem jako ugodna. Učitelja, pri katerem stanujem, so pokojni sv. oče odlikovali za njegove govore na takih Bhodih. Naznaniti shoda ni treba nikamor; dosledno tudi vlada nikdar ne pošlje nikakega zastopnika. Tudi društvena svoboda je na Angleškem neomejena. Zato je vse organizirano. Takoj prvo nedeljo po svojem prihodu v Londonu sem se vdeležil neke procesije, pri kateri je bilo kakih 20 različnih društev iz jedne same, primeroma majhne župnije, vsa popolnoma uniformirana, ne samo s kakim majhnim društvenim znakom. Le dvojne svobode, kolikor doslej vem, Angleži nimajo: delati v nedeljo pa — postavljati nedostojne spominke. Značilno je to sa največje mesto na svetu, da nikjer ne vidiš kakega nedostojnega kipa. Strogo so policijsko prepovedani. Posvečevanje nedelje pa skrb za javno nravnost — Bog ve, ali se nimajo ravno njima zahvaliti Angleži za gmotno blagostanje.
rodni in hrvatski poslanci, združeni v »Slovanski zvezi«. Sedaj je čas, da se zruši stari sistem nemške birokracije, ki je naivečje zlo za Avstrijo in njen naravni razvoj. Vsakemu narodu svoje, to bodi klic slovanskih poslancev. sploh vseh, ki žele zdravo, trdno in srečno habsburško državo. Ta klic pa naj velja tudi merodajnim faktorjem, ki imajo v rokah usodo države.
Ogrska kriza.
zadnje dni je vse kazalo, da cesar poveri sostavo nove vlade finančnemu ministru dr. Lukacsu, ki ima že mnogo let zaupanje vladarjevo ter zahteva tudi najmanj koncesij za madjarski jezik v armadi. V soboto je cesar ob 1. uri sprejel dr. Lukacsa v daljši avdienci. Koneo je bil, da se je otresel neprijetnega bremena. Dr. Lukacs namreč dobro ve, da mu niti vladna stranka v celoti ne zaupa, ker ni — šovinist. Že pred avdienco so mu razni listi napoveda-vali politično smrt, ako bi skušal brez madjarskega poveljnega jezika zadušiti obstrukcijo. To ga je ostrašilo, da je vladarja pre-prosil, naj ga oprosti bremena in odgovornosti. A kaj sedaj? GrolKhuen je nemogoč, dr. Lukacs tudi ni priljubljena oseba, grof Tissa niti večine vladne stranke nima na svoji strani. Sedaj sta v ospredju grof An-drassy in dr. Wekerle. Vladna stranka sama ne ve, kaj naj stori. Mnogi zahtevajo, naj se snide državni zbor ter jasno določi narodne koncesije, ki naj jih zastopa nova vlada. Danes vladar nadaljuje posvetovanja.
Košut o položaju.
„Neue Freie Presse" priobčuje pogovor s Košutom, ki se je izjavil: „Nihče ne more trditi, da bi se stališče neodvisne stranke pod sedanjimi okolnosti ne moglo uresničiti; kajti naše stališče ni protidina-stično, ampak sloni na personalni uniji, o kateri se že tudi v Avstriji tako mnogo govori in ki bi se takoj uresničila, ko bi tudi v Avstriji dobila premoč dualistična smer.
Okolnosti bodo tirale avstrijsko cesarstvo v tej smeri, ker le na ta način je mogoče ustvariti trajen mir med Nemci, Cehi in Poljaki. S federalistično Avstrijo bi Ogrska v razmerju personalne unije kaj lahko živela, kar bi odgovarjalo tudi pragmatični sankciji. Na vprašanje, če je prepričan, da brez ogrskega poveljnega jezika miru ne bo, je odgovoril: Gotovo ne! Tega bi narod ne pustil. Vsak svetovalec bi svetoval vpeljavo ogrskega povelja, ker brez tega ni mogoče ustvariti rednih razmer. Čim hitreje bodo kralja o tem prepričali, tem bolje."
Socialna demokracija.
Strankarski shod nemških soc. demokratov, ki se v Draždanih prične čez teden dni, se bo bavil s 115 predlcgi in resolucijami. Med predlogi je predlog, da scc dem. brez dovoljenja vodstva ne smejo biti uredniki pri meščanskih časopisih, dalje naj se vedno vojaškim novincem pred vstopom v vojaški stan razlože njihove dolžnosti napram takozvanemu notranjemu sovražniku. En predlog meri tudi na to, naj se majske slavnosti prelože odslej na prvo nedeljo v maju. Značilen je predlog, dasmejo službe v stranki imeti samo možje, ki sobrezkonfesijonalni. Bernsteinu bodo baje izrekli nezaupnico radi njegovega stališča glede podpredsedstva v nemškem drž. zboru.
Italijani za Bolgare.
V Milanu so imeli radikalci in demokratje shod, na katerem se je rapravljalo tudi makedonsko vprašanje. Povdarjala Be je potreba zveze med Italijani in Slovani v odpor proti nem. prodiranju proti vzhodu. To je tem pomenljiveje, ker so ravno radikalci svoj čas najbolj pozivali v boj zoper Slovane. Na shodu se je izreklo sledeče načelo:
»slovanski narodi na Balkanu se z ozirom na politično, ekonomično in kulturno stanje šele razvijajo. Zato potrebujejo podpore večjih kulturnih narodov. Za balkanske Slovane pride tedaj v poštev ruski, nemški in italijanski narod. — Rusija je 'v vsakem oziru še v razvoju, posebno v političnem in ekonomskem oziru; ima pa tudi na Bal kanu namene, ki nimajo s kulturno misijo nič opraviti. Nemčija je južnim Slovanom tuja in njena politika je od njih sovražena. Italijani so torej edini narod, na katerega se morejo balkanski Slovani opirati. Italijani morajo zategadelj Jugoslovan e s m a t r a t i k o t prijateljske narode in delovati za njihovo samostalnost«. Morda bodo Italijani res nehali o svojem sovraštvu do Slovanov in izprevideli, da Slovani jim niso nevarni, pač pa Germani.
,,Nekaj gnjilega je v državi turški!"
Ne Ie nekaj, ampak vse jegnjilo v Turčiji. Celo javno življenje, z vsemi strankami vred, je gnjilo, d« — smrdi. Vse takore-koč deluje z« raipad države. Nobene bese-
dice, nobenega gibanja se ne opazi v protest proti sramotnemu stanju, pod katerim trpi država. Usodepoln fatalizem tlači deželo, kakor mora. Mladoturška stranka, na katero so nekateri stavili toliko upanja, Bedaj umira. Po velikem strankarskem shodu so ša upali, da se prenovi ta Btranka. Sinovi Damad Mahmud paSe so se v resnici tru dili za edinost v stranki, ki bi vrgla doma staro vlado. Toda na shodu se je pojavil velik razdor, bili ste dve struji: prva je bila svobodomiselna, druga pa se je pod vodstvom Ahmed Rize postavila ekskluzivno na turško stališče. Organ svobodomiselcev je bil »Osmanli«. organ nacijonalcev pa »Chon-rai Ummet«. Vsled razmer so morali princi pustiti svoj organ, ki je prenehal, in od tedaj prava mladoturška stranka umira, in ni je več na turškem stranke, ki bi se hotela ah mogla postaviti vladi v opozioijo. Vse tira naprej državno ladijo po stari zavoženi poti v — pogubo.
Tako je mladoturška stranka za vedno pokopana. »Narodnjaki" s svojo devizo: »Turčija Turkom« le pospešujejo propad Turčije. Ti bo tudi s svojim panislamizmom največji sovražniki armenskega in makedonskega pokreta.
Kdor hoče avanzirati, ta zagrozi sultanu, da bo prestopil k ml&doturški stranki, in hitro ima boljše mesto. Zato ima pa tudi sultan virok, slikati Mladoturke kot nasil neže. Množica poneumnjenih, korumpiranih oblastnežev in brezumnih fanatikov vlada sedaj Turčijo. Kako, kažejo sadovi in pokazal bo v prihodnjosti padec, — ki morda ni več daleč.
Preganjanje Židov v Avstraliji.
Nevarna Bituacija je nastala v D o w -lais Merthyr T y d 1 i 1 v Avstraliji vsled antipatije irskih delavoev proti polskim Židom. Zadnji ponedeljek sta bila dva Žida napadena in v torek 20 na glavni ulici na padenib. Eden se je odločno branil, toda nasprotni pritisk je bil tolik, da se je moral umakniti, dobil je težke poškodbe. Tudi drugi židje so bili ranjeni. Ko so se pozneje vračali v tovarno, zadeli bo na sovražno množico in bo morali na skrivnem kraju prelesti črez zid, da bo došli na delo. Sedaj so se hranili drugi delavci, ž njimi skupaj delati. Zvečer je bil neki žid pri nakupovsnju kruha od napadalcev pcškodovan, da je morala policiia intervenirati. Domači delavci so šli pred hiše, o katerih so srumili, da prebivajo židje, in jih ometavali b kamenjem. V sredo so sklenili židovski delavci, odložiti delo, toda tovarniško vodstvo je poslalo po nje in pod varstvom močne policijske straže so delali mirno cel dan.
h brzojavk.
Dunaj. Kralj Edvard je odlikoval ministra zunanjih zadev grola Goluchovskega z velikim križem in sekcijskega načelnika v zunanjem ministerstvu grofa Henrika pl. Lutzowa z velikim častniškim križcem Ro-val Viktoria reda.
M a r z i 1 j a. Škof Andrieux iz Marzilje e poslal svojim duhovnikom pastirsko pismo, katerem se v ostrih izrazih obrača proti rancoski vladi.
Budimpešta. Listi so poročali o uporu nekaterih vojakov pri vojaških vajah. }oročali so, da se je uprl oddelek 44. peš jolka in da so drugi vojaki morali streljati na ta oddelek. Ta poročila so neresnična in jih je razširila opozicija z namenom huj skati.
Lino. Gorenjeavstrijski deželni zbor e poslal obfiinam pisma, v katerem pravi, da je patrijotična dolžnost, da vojaški no vinci prostovoljno gredo k vojakom med 1. in 5. oktobrom.
Belgrad. Brat kralja Petra bo jutri imenovan generalom.
Pariz. Vlada je škofu v Marzilji radi njegovega pastirskega pisma UBtavila plačo.
Pariz. Zunanje ministerstvo, kakor tudi tukajšnje rusko poslaništvo oporekata vesti, da pride ruski car sem. Italijanski krali se bo tu skoro gotovo mudil od 14. do 18. oktobra.
R i m. Srbski kralj bo po zimi posetil laškega kralja. Pri sestanku bo navzočen tudi črnogorski knez.
P a r i s. Belgijski kralj je obiskal predsednika Loubeta ter bil sprejet z vojaškimi častmi.
T r i e n t. Deželni poslanec dr. Adolf Bertolini je odstopil.
Dunaj. Ruski car pride sem 30. t. m. dopoludne. Še isti dan se car odpelje z nagim cesarjem na lov v Miirzsteg na Sta-jarsko, kjer ostane tri dni. 4. oktobra - se vrne oar na Dunaj.
L v o v. »Kuri Lwowski« poziva državna poslanca dr. Niementowskega in dr. Walewskega, naj odložita svoja mandata, ker pri zgradbi železnic zasledujeta svoje zasebne dobičke.
Dunaj. Cesarski patent, ki bo sklical deželne zbore, bo izSel jutri
Dnevne novice«
V Ljubljani, 7. septembra. Dne 10. septembra na voliiče.
Opetovano opozarjamo gospode somišljenike kmetskih občin v sodnih okrajih Ljubljana-Vrhnika Ltija-Višnjagora-Ribnica-Vel. Lašče, da skrbe dne 10. septembra za številno udeležbo naših mož na volišču. Presenečenja od strani liberalcev niso izključena. Zato vsi na volišče! Dne 10. Beptembra zopet pokažimo nasprotniku, da katoliško-narodna zastava ostane zmago-nosna ! Gosp. dvorni svetnik FranSuklje zasluži naše zaupanje in čim častnejša bo udeležba, tem večja bo čast katoliško narodne stranke. Vsak somišljenik v volivnem okraju takoj stori svojo agi-tatorično dolžnost! O izidu volitve prosimo iz vseh krajev takoj po volitvi brzojavnih poročil.
Klio po »Zjedinjeni Sloveniji". »Siiisteirische Presse« piše: sedanje razmere na Ogrskem glasno kličejo po spremembi ustave. Dualizem se je preživel in prej ali slej bode na njegovo meBto stopila ustavna reforma. Ali pride na njegovo mesto personalna unija, popravljeni dualizem ali kaj druzega, more prorokovati le prorok. Mi Slovenci tudi ne polagamo tolike važnosti pri morebitni spremembi ustave na formacijo skupne monarhije, marveč da se zedinijo in spoje v upravno celoto vsi Slovenci. Mi Slovenci zahtevamo zjedinjenje vseh slovenskih dežela v eno skupino kot »Zjedinjeno Slovenijo.« Zgodovinski skupnosti v posameznih deželah na katero nas opozarjajo, se odrečemo s slovansko velikodušnostjo. Ta skupnost nam je le škodovala. Kulturno središče Slovencev jo Ljubljana. Dogodkom v Ljubljani je posvečena naša pozornost. Ljubljana bodi tudi politično središče Slovencev! Sedanji položaj v politiki naše države je velevažen. Kriza dualizma je postala akutna. Slovani nimamo nobenega povoda, da bi ovirali razpad dualizma, saj to ustavno obliko bo izvolili, da nas usužnijo, po-tujčijo. Načrt se je ponesrečil, Slovani nismo poginili, pač pa leži dualizem na mrtvaški postelji. Bodimo pripravljeni na njegovo smrt! Večkrat bo voditelji slovenskega naroda zanesli mej ljudstvo idojo »Zjedinjene Slovenije«, a časovne razmere niso bile ugodne tej ideji. V sedanjem trenotku je situacija popolnoma drugačna Našim načrtom za bodočnost bi jako koristilo, ako )i sedaj iz vseh krajev domovine zadonel soglasen krepek klic po »Zjedinjeni Sloveniji«. — K tem umestnim besedam •stidsteirisebe Presse« pristavljamo: Slovenska katoliška narodna stranka je vedno mnogo svojega dela posvečevala tudi vzgoji ljudstva, ki ga usposobi za velike ideale. Tudi na slovenskem katoliškem shodu je povzdignila svoj glas v glasni zahtevi, da se zagotovi Slovencem v avstrijski državi Bamostalen naroden obstanek in razvoj. V tem vseslovenskem smislu nadaljujemo svoje delo, a v tem smislu ne delajo oni, ki blatijo najsvetejše narodne svetinje. Naša stranka je pripravljena in organizovana za velike dogodke. Čimbolje se zapletajo razmere v naši državi, temvečji mora biti naša skrb za narodno vzgojo, tem intenzivnejše mora biti delo naših narodnih zastopnikov, da narod navdušijo za njegovo skupnost, za svobodni, narodni razvoj, kar je le mogoče tedaj, ako se narodu pokaže njegova moč, ako se narod pričenja zavedati te svoje moči in da se vsi dobro-misleči bore za uveljavljenje narodne moči. Te narodne moči pa ni iskati v zvezi z Nemci, zato pa mora biti naš klic: »Proč od Nemcev, pročzzve-zo z N e m c il«, da dosežemo »Zjedinjeno Slovenijo.«
Deželni zbori. Z Dunaja smo prejeli nastopno poluradno poročilo: »Wiener Ztg.« v torek objavi cesarski patent, s katerim se skličejo deželni zbori, in Bicer se snidejo: Solnograški, bukovinski in predarlski dne 10 sept., koroški, gališki, Bleski in niže avBtrijski, dne 14. sept, gor. - avstrijski, 17. sopt. štajerski in moravski dne
21. sept., kranjski dne 22. sept., češki in tirolski dne 29. sept. Sklioani torej niso: Tržaški, goriški, dalmatinski in isterski. — Ker osrednja vlada ne skliče državega zbora, da pojasni stališče glede znanstvenih vojaških ukazov, oglasili se bodo gotovo posamezni dež. zbori za koristi premnogih družin.
Romarski vlak. Naznanjamo, d a vozne karte še vedno lahko dobe tuditaki, kiseprejniso oglasili; in sicer zadnji večer od osme ure dalje. Odhod točno pet minut po enajsti urivtorekzve-čer. Udeležniki, pridite dosti za časa, da se lože vse uredi! — Vsi duhovniki romarji imajo iz Rima pravico, č i t a t i v Ogleju votivno svetomašov Čast sv. Pavlin u. Zato še enkrat izražamo željo, da bi se udeležilo mnogo duhovnikov, za katere ima romanje v Oglej največji pomen. Presvetli gospod knezoškof bo v Ogleju podelil slovesno papežev blagoslov in pojde seveda tudi na Sv. goro, kjer bo, kakor v Ogleju, z radostnim dovoljenjem prevzv. nadškofu pontificiral.
Vabilo na javen shod in občni zbor katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj, ki se vrši v Srednji vasi v Bohinju dne 8. septembra t. L ob 3. uri popoludne na prostoru zadružnega doma. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Dr. Jan. Ev. Krek: O političnem položaju. 3. Anton Oblak: O zadružništvu. 4. Letno poročilo tajnika Mat. Mrak. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. — Odbor.
V pokoj je stopil č. gosp. konzistori-jalni svetnik Mat Slekovec v Makolab. — Poštni višji upravitelj v Gorici gospod PeterAugscheller je stopil v stalni pokoj po 48Ietnem službovanju.
Šolstvo. Na šolah v Branski Kali in hrvaškem Brodu sta vsled nedostajanja prosilcev za defenitivno nastavljenje imenovana suplentom gg. Gustav S t u p a r in Janez Blagajne. — Za začasnega voditelja na iSoli v Spodnjem Logatcu je imenovan učitelj g. Alojzij P i n . učiteljska kandidatinja gdč. Marija Palme pa je imenovana za provizorično učiteljico istotam. — Učiteljski kandidatinji gospodični Terezija L a u r e n -č i č in Marija Stare prideti za provizo-rični učiteljici v Loški Potok.
—	Koliko časa potrebuje pismo iz Novega mesta v Ljubljano, če se
odda v nabiralnik na novomeški postaji? Odgovor je smešen, a resničen. Ako kdo edda na kolodvoru zvečer ob 6 uri v nabiralnik kako pismo, pride to gotovo ob treh popoldne druzega dne v Ljubljano. Zjutranji vlak ne jemlje pisem, nima poštnega voza in tudi poštnega sprevodnika ne. O resnici tega poročila se lahko vsak sam prepriča.
—	Zastava Gorice odlikovana v Italiji. Iz Vidma sporočajo iz italijanskega vira še to-le malenkost: „Gorica ni pozdravila našega kralja le z ogromno udeležbo nad 800 oseb in s šopkom cvetja, marveč tudi s svojo zastavo, katero so nosili goriški mladeniči. Ko so nesli to zastavo na Piazza Umberto I. mimo kraljeve dvojice, jo je prva zapazila kraljica, ki se je prijazno nasmehljala ter opozorila na njo tudi kralja. Ta se je takoj obrnil proti nji ter ji salutoval. „Evviva Italia- evviva il Re!" se je mogočno odzvalo iz vrste vrlih goriških mladeničev.
—	Vročina v Gorici. Pretekli petek so imeli v Gorici 57 stopinj Cels.
—	Pokvarjen kruh v židovski pekariji Iz Gorice poročajo, da je pristojna zdravstvena oblast konfiscirala v ondotni novi židovski pekariji 11 kvintalov pokvarjenega kruha, katerega so morali popolnoma sežgati.
—	Ii Poreča se peroča, da je kongres laškega istrskega političnega društva prestavljen, ker vlada ondi škrlatica.
—	Nagloma umrl je posestnik steklarne Julij pl. Gaeteiger v Mariboru.
—	Umrl je v Celovcu krojaški mojster Jurij Koren.
—	Deželni odbor je dal 500 K subvenciji za šolsko zgradbo v Zatičini in 600 kron za šolo v Toplicah pri Zagorju.
—	Zaradi svinjske kuge je na Hrvatsko in Slavonsko prepovedan uvoz svinj iz občin štajarskih: Aplelberg, Juden-
Dalje v prilogi.
Priloga 3Q6. žtev. »Slovenca" dn6 7. septembra 1903.
burg, Ljubno, Donavic pri Ljubnem, Pri stava pri Ljutomeru, btarilrg, Pameče, Podgorje, blovenjigradec, Golovabuka, Lehen;
—	zaradi rudečica pri svinjah je prepovedan uvoz iz občin : Pernegg, Kapfenberg, POllau, Friedberg, Praetis, St. Lorenzen, Dieners-dorf, Oberneuberg, Vordernberg, Altenberg, to so kraji na nemškem Stajaru, potem Kiju č&rovci pri Ljutomeru in Sv. IIj pri Slovenji* gradcu Na Ogrsko je zavoljo svinjske kuge prepovedan uvoz svinj iz političnih okrajev Ljutomer in Ptuj ; zaradi rdečice pri svinjah tudi Ljutomer in Ptuj, pa nemški Feld-bach.
—	Železnioa Kamnik - Polzela Gornjigrad. Celjski »Uradni list« naznanja, da se bo v kratkem započelo delo trasiranja sa splošni načrt normalnotirne lokalne železnice iz Kamnika na Polzelo in stranske železnice od Rečice na Paki v Gornjigrad. To se gospodom županom daje na znanje, da prebivalstvo primerno o tem obvestijo, ia se jim naroča, ako je treba, poskrbeti, da se to delo more brez zadržkov izvrševati.
—	Zavesa kmetijskih društev šta-jarskih je leta 1902 štela 55 društev po Gornjem, 119 po Srednjem in 12 po Spod njem Stajaru. b pomočjo „ Zaveze" se je v minolem letu ustanovilo 21 raifaisenskih posojilnic, med njimi ena slovenska, namreč na C v e n u pri Ljutomeru.
—	Na poti domov zblaznel je delavec Jožef Brudermann iz Tribufi pri Brežicah, ko se je vračal po gorenjski železnici iz Vestfalskega. Odpeljali so ga v deželno blaznico.
Florijanov trg v Novem mestu sedaj izravnavajo.
—	Sava je pri Litiji tako nizka, da se jo lahko prebrodi.
Na Grmu bo za učitelje od 5. do 12 oktobra poučni kurz v kletarstvu.
Vodstvo zdravilišča v Kamniku
dovoljuje si tem potem naznaniti, da ostane isto letošnjo sezono do koneo meseca ok tobra odprto.
—	Iz šole štajarske. Mesto Ftiraten-feld je dobilo državno realko. Letos začnejo s prvim razredom. Ravnatelj je Hans Wehr, dosedanji profesor na realki v Celovcu. — Deželni zbor v Gradcu je dne 18. aprila le toB sklenil, da v Mariboru začasno ustanovljeno nemško žensko učiteljišče postane de finitivno. Sedaj otvorijo drugi razred. Na zavodu bodo vzgajali nemške učiteljice za slovenske šole. Slovenščina ni obvezni predmet. — Učitelji iz okrajev Slovenjigradec, Šoštanj in Mahrenberg so v prvoimeno vanem kraji imeli uradno zborovanje letošnje. Obravnavali bo »o spisju«, »o šoli in varčnosti«, »o ženskih ročnih delih« ; sledilo je poročilo o šolskih vrtih in knjižnicah. Vsprejel se je simostalen predlog (g. Vrečko) glede nove izdaje šolskih postav.
—	Danes v ponedeljek vrši Be v Konjicah uradna konferenca učiteljev iz okraja konjiškega. Svoječasno so učitelji iz okrajev Šmarje in Konjice zborovali skupno, zadnja leta pa so to opustili iz razlogov bolj praktičnih, ker oba okraja po svoji legi zem ljepisni nimata privlake. — Za nedolgo bodo dosedanjo pelitično ekspozituro v Ko njicah prelevili v okrajno glavarstvo, a da bi isto ne bilo omejeno samo na domači 8odnijski okraj, želeli so priklopiti v Konjice tudi okraj Šmarje. Za Smarjane so pa Konjice deveta dežela In umevno je samo ob sebi, da »Smarji« ta namera ni všeč. Ljubše bi jim bito okrajno glavarstvo na Slatini, ki bi bila sredotočje za dva okraja Rogatec in Šmarje. To njihovo željo je g. uičkar razodel že v državnem zboru.
—	V Artičah na Štajerskem so že 1. 1898 sklenili, da zgrade novo šolo, ki naj bi nosila ime: »Cesarja Franca Jožefa šola". Lani je bila ncva štirirazrednica dovršena in se je pričel pouk. Blagoslovljenje nove šole pa se je vršilo minuli ponedeljek. Veleč g. dekan iz Vidma je izvršil sv. opravilo. Šola ie bila z venci in zastavami okusno okrašena. Po blagoslovu je bila razkrita plošča z napisom: „C sar Franca Jožtfašola«. G. nadučitelj je v krepkem govoru vspodbujal šolsko mladino, naj so hvaležni vsem, ki so pripomogli k stavbi, ter priporočal ljubezen in zvestobo do cesarske bile. Po cea. pesmi je bila sveta maša, nato je kr. šol. svet otroke pogostil. Hvala prijateljem in dobrotnikom šole.
. — Učiteljske veati. Učitelj gosp. A S e m e je iz S lofje Loke začasno nastavljen v Stari trg pri Ložu ; g. Julij Č e n č i č , dosedaj v Kamniku, je začasno nastavljen v Senožeče.
—	Sprememba železniških urnikov. Dne 1. t. m. so se na istrski železniški progi in na železniški progi Gorica-Ajdovščina sledeče spremembe: Osebni vlak, ki odhaja iz Trsta proti Pulju ob 8 45 zjutraj, ima sedaj — izvzemši četrtke — direktne vozove I in II. razreda. Vsak četrtek odhaja iz Trsta ob 8*20 uri zjutraj osobni vlak (ki je od Kozine naprej brzovlak) v zvezi z brzo linijo avstrijskega Lloyda v Ko tor. — Mešani vlak iz Trsta v Poreč odhaja
ob 520 uri zjutraj in ob 3-25 uri popoludne; prihaja pa iz Poreča v Trst ob 1015 ter 12 25 ure popoludne. — O dohodih v Pulj ima vlak ob 110 uri popoludne direktne vozove I. in II. razreda, izvzemši četrtke, ob četrtkih pa prihaja brzovlak ob 1153 uri predpoludne in vozi na obrežje do mesta, kier pristaja brzoparnik v Kotor. —• Na progi Gorica Ajdovščina se je uvel mešani vlak, ki vsaki ponedeljek in četrtek ob 2 10 uri popoludne odhaja iz Gorice in ob 130 uri popoludne prihaja v Gorico.
—	Mestno klavnico v Kranju so dne 1. t. m. izročili prometu.
—	Pomanjkanje vode v Rovlnju. Včeraj je odpeljal parnik vojne mornarice »Salamander« iz Trsta vode za Rovinj.
—	Čuden glas goriškim Sloven oem iz Italije Goriški Slovenci so prejeli naslednjo pismo iz Italije in sicer iz laške roke : »Našega kralja in milo kraljico Jeleno je navdušeno pozdravilo nad 20 000 irreden tov. Toda storili so svojo dolžnost tudi beneški Slovenci, kar je naredilo v dvornih krogih jako velik vtis. Treba vedeti, da na kraljevem dvoru se govori tudi slovanski • srbski, kar razume tudi vsak Slovenec lože nego Sicilijanec in Lom-bardec književno toskanščino. Danes je prišlo v Italiji v modo — vse, kar je slovanskega, ker le v prijateljstvu s slovanskim svetom iščemo bodočo srečo mlade Italije. — Zakaj tega ne razumete goriški Slovenci? Zakaj Vas ni bilo v Videm, da bi bili vredno pozdravili kraljico, ki Vas ljubi, ki je Vaše krvi, kakor ni nobena druga? I VaSa deputacija bi bila odlikovana, Vaš šopek cvetja bi dičil kot četrti voz naše mile Jelene, in Vaš poset bi bil največjega pomena!"
—	Zavod za jetične namerava osnovati v Gorici neki dr. Ferd. Steiner z Dunaja. Mesto se bo baje protivilo temu načrtu iz zdravstvenih ozirov.
—	Hrvatske nOvice Tridesetletnico svojega obstanka praznuje jutri ognjegasno društvo v Rieki na Hrvatskem. — Na kolo dvoru v Zagrebu je došlo do demonstracije, ker madjarski uradnik poslanca Vrbaniča ni hotel razumeti, ko je hrvatski zahteval vozni listek na Reko. Končno se je moral madjarski uradnik udati. — Tajnik hrvatske zveze cgnjegasnih društev g. Mirko Kolarič ustanavlja sedaj po Hrvatskem in v Slavoniji nova ognjegaBna društva. — Italijanski profesor Pavia napisal je za Hrvate jako simpatično brošuro o Hrvatih in Madjarih. — V Bieli je bila sijajna zadušnica za žrtve v Zaprešiču. — Razstava grozdja bo tekoči mesec v Zemunu. — Velik hrvatski shod bo 28. t. m. v Veliki Gorici. — Dne 2 t. mes. je bilo 20 let, odkar je pričel izhajati v Bosni in Hercegovini prvi hrvatski list »Hercego-vački Bosiljek«. — Sestanek čiste stranke prava v Zadru je sklenil, da za sedaj še ne pristopi k hrvatski stranki prava. Pooblastila je poseben odbor, naj dogovore jjnadaljuje. — Hšna Preiskava je bila v hiši g. Ivana Tropea v Čabru. Redarji bo vzeli seboj nekaj knjig. — V Zadru je umrla mati dalmatinskega metropolita Dvornika. — V Dalmaciji je toliko suša, da bo, ako bo še nekaj dni trajala uničila grozdje. — Devet avstrijskih vojnih ladij se po mika ob dalmatinski obali dalje proti jugu. Na ladijah je 3040 mornarjev.
—	Za povzdigo prometa s tujci na Gorenjskem Mednarodne razstave zdraviških in kopaliških krajev na Dunaju, ki bo od 12. t. m. do 20. oktobra t. leta, se vdeleži tudi b 1 e š k o zdravišče. Glavno, kar razstavi, je plo skorezba, ki predstavlja divno našo okolico s Triglavskim pogorjem. Poleg tega pa bo na razstavi več stvari kopališča A. Riklija in posestnice Lujizinih toplic gospe F. Val-triny. Društvo za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem je dalo napraviti okrog 1500 slik in raznih napisov Bleda ter Bohinjske doline, da se taiste razdele med obiskovalce razstave. Izšel je mali vodnik po Bledu, to je knjižica, ki ima v obeh jezikih zemljevid in zaznamek vseh vil na Bledu, kar posebno koristi vsakemu, kdor išče na Bledu stanovanja. Skoro izide zemljevid Gorenjske, ki bo obsegal domalega prav vso Gorenjsko in mu je krajevna imena vpisalo »Slovensko planinsko društvo v Ljubljani". Cena zemljevidu bo kacih 30 h in ga izda društvo za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem. Ravno isto društvo izdalo je tudi velike reklamne plakate. Na njih je mnogo slik, predstavljajočih zdravišče Bled, blejski grad, Vintgar, izvir Savice, slap Peričnik, kopeli Riklija in hoteli, dalje Bohinjsko jezero, Triglav in Zlatorog. Torej vse je združeno na teh plakatih in vsakdo, kdor vidi slikane te kraje, želel bo videti te zanimivosti v resnici. Obžalovanja vredno pa je, da so ti listi zgolj nemški in se da prav malo prostora našemu milemu jeziku.
—	»Siidmarka" je imela svoj cbčni zbor včeraj v Slovenjem Gradcu. Ondotni nemškutarji so razobesili frankfurtsrice. Ofi cijelno je bil zastopan tudi oeljski občinski zastop.
—	Stavka v Trbovljah se pripravlja. V petek zvečer so imeli radi tega rudarji tajen shod. V soboto Bta ondotna inženirja obvestila orožništvo ter opozorila na možnost stavke. Vsak dan pričakujejo, da izbruhne stavka.
—	Samomor v zaporu. V Mariboru se je z jermenom svojih cpank v zaporu zadavil radi tatvine zaprti 50 letni čevljar Andrej Gilli iz St. Petra na Laškem.
—	S konja padel je pri Celju nad-poročnik 87. pešpolka Novak in se nevarno poškodoval na glavi.
—	Občinski zastop v Leitersbergu pri Mariboru je soglasno sklenil resolucijo proti pridržanju vojaških tretjelet nikovpodorožjem.
Ljubljanske novice.
Slovesna črna 8V. masa za cesarico Elizabeto bo prihodnji četrtek ob 10. uri do poldne v tukajšnji stolnici.
Umrla je v Stefanji vasi štev. 26. Marija Prek.
»Trutzburg" so včeraj tukajšnji Nemci vstanovili v kazini. Predsedoval je sklicatelj Juli L i n d e r. Navzočih je bilo okolu 70 oseb. Na shodu je govoril neki Franko II e u iz Celja. V odbor so izvoljeni: načelnikom Julij L i n d e r , tajnikom Karol Pirker, tajnikovim namestnikom Walter K r i e g e r, blagajnikom Ferd. R a u t e r , njegovim namestnikom Karol Udoutsch, revizorjem Aleksander Kretschmer in Karol J a k s c h e.
V Ameriko se je v soboto odpeljalo 16 oseb.
Iz Amerike se je v soboto odpeljalo 10 Kranjcev.
Z vojaških vaj je včeraj došel v Ljubljano 27. pešpolk, prvi batalijon 17. peš polka z reservisti, deželnobrambovski polk št. 27. Vojaki bo se pripeljali v Ljubljano s posebnimi vlaki. Polki št. 47, 87 in 97 so se peljali včeraj mimo Ljublane. Dalje časa bo se mudili na tukajšnem kolodvoru, med tem časom ste svirali na kolodvoru godbi 87. in 97. pešpolka. — Topničarji se vrnejo v Ljubljano v par dneh.
Člani akad. društva »Sava« po domače Tavčarjeve »Gradaščice« se bodo jutri vozili po Ljubljani in si nekoliko zračili razgrete glave.
Bralno pevsko in tamburaško društvo v Vodmatu priredi v nedelo dne 13. t. m. na vrtu gostilne Iv. Flegerja na Zaloški ceBti št. 7. veselico z godbo, petjem, srečolovom in šaljivo pošto proti prosti vstopnini in z zanimivim vsporedom. Slavno občinstvo se uljudno vabi na gotovo vdelažbo. Začetek popoludne ob 3 uri.
Iz ljubljanskih šol. Katehet pokliče učenca in razločno izreče njegovoime: »Šinkovec". Drug nadebuden Ljubljančanček se pa ogorčen dvigne in pravi: »Saj se ta ne piše Sinko v e c; saj se piše Š i n k u c.
Ljubljančan pobegnil iz Gorice. V goriškem hotelu »biidbahn« je bil 191etni na takar Adolf Mencin iz Ljubljane. V torek jo je ta fant pobrisal in odnesel s seboj 118 K, ki so pripadale lastnikom hotela.
Zasledovani poročnik 27. pešpolka Vo jpške oblasti iščejo neaktivnega častnika 27. pešp. Aleksija Bruckmanna, ki je že leta 1900 izginil iz svojega rojstnega kraja bpital na Koroškem.
Mestna posredovalnica za delo in službe, Mestni trg štev. 27, telefon štev. 27. Delo dobe takoj moški: 1 sodar, 2 mizarja, grašinski sluga, 2 postiljona, 5 ko-čijažev, 12 konjskih hlapcev, 2 delavca,
1	pekovski vajenec; ženske: 4 natakarice,
2	gostilniški kuharici, 10 gostilniških deklic,
2	gospodinji, 2 sobarici, 4 kuharice, 16 deklic za vsako delo, 9 deklic k otrokom, 7 dekel za kmetsko delo. Službe iščejo, moški: 1 majar, 4 trgovski pomočniki, več trgovskih slug; ženske: več trgovskih prodajalk izurjenih in začetnic. Oddati so stanovanja z 4, 2 in 1 sobo, več mesečnih sob in dijaških stanovanj. V V n a j e m se iščejo stanovanja z 1, 2 in
3	sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Društvo slov. odvet. in not. uradnikov v Ljubljani je v soboto dne 5. t. m. v restavraciji g. Mraka priredilo veselioo, ki se je dobro obnesla ter donesla podpornemu za kladu čez 60 K dobička. S tem vspebom more biti druHvo zadovoljno z oz rom na to, da imajo take prireditve navadno še deficit. Včeraj ob 2 uri popoldne se je vrš 1 pa ustanovni shod tega društva ter so biti izvoljeni v odbor, kateri prične delovati s 1. oktobrom t. I, kot predsednik g. Krištof, kot tajnik g. Cimerman, kot blag. g. Kar-linger in za nadomestnika g. R ode. Pred-eeinik društva v Celju, g. Bovha, je po zdravil shod pismenim potom, ker je bil zadržan priti osebno. Izrekla se jo želja, naj bi so napravila zveza vseh bratskih društev v Avstriji, in se je priporočil članom v na-ročbo dunajski list »D.o Advokatens und Notariatskanzlei« ki stane na leto 4 K in je v resnioi vseskozi izvrstno urejevan stro-
kovni list, ki se vsem tovarišem najtopleje priporoča.
V	Hrušico se je peljalo skozi Ljubljano v soboto 50 Makedoncev.
V	deželno bolnico so pripeljali Marijo Rakovec, doma nekje pri Kamniku. Tresla je doma hruške. Pri tem delu je padla in si zlomila levo roko in desno nogo.
Signal na pomoč je dal včeraj na tramvaju v Prešernovih ulicah Lud. Herzmann. Voz se je takoj vstavil. Ljudje, ki so bili v vozu, so se silno prestrašili.
Tepež je bil včeraj v gostilni »pri ribiču« radi Italijanov. Zidar Remic je bil na nogi poškodovan z vrčkom.
Mlad tat v cerkvi. Danes je bil vFran-čiškanaui cerkvi zasačen 8 let stari šolski učenec, ko je kradel s paličico iz pušic denar.
Drva so se podsula včeraj na tobačnega delavca Janeza Gorjanca, sta-nujočega v Cerkvenih ulicah št. 21. Izpod drv je Gorjanca reSil Jakob Požlep. Gorjanc je bil tako hudo pobit, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
Materi in sestri grozil, da ju bo zaklal, je mestni delavec Janez Stepic v Jahalnih ulicah, btepic je. bil aretiran.
Natakarica tatica. V neki tukajšnji go stilni je bilo invalidu Jožefu Knavsu ukradenih 25 K. Sumljiva je natakarica, ki mu je po žepih iBkala jabolk.
K naknadnemu naboru je prišlo v soboto 36 mladeničev. Zaprtih je 17.
Vstaja na Balkanu.
V	Bolgariji vre med ljudstvom, in to ni čudno. V vaseh makedonskih ropajo bašibozuki, begunci se pa, iz vasi, ki so jih požgali turški vojaki, selijo v množicah na Bolgarsko. To brezbrambno, izmučeno in izstradano množico in to preseljevanje trpi kneževina bolgarska že eno celo leto; in vse to ji pro-vzroča velike stroške.
Pa ne samo to. Treba je tudi upoštevati stroške za mobilizacijo velikih čet, ki tudi že Btoje na meji leto in dan. Težko je kneževini, ki se itak nahaja v denarnih stiskah, zmagovati vse te stroške; še težje ji je pa tešiti vedno večjo nevoljo vojaštva in častnikov. Zatirane, nesrečne, ranjene begunce vidijo bežati čez mejo in med njimi so njihovi bližnji sorodniki, trpinčeni bratje in Bestre. In ne smejo se postaviti v bran za svojce, ampak na puško naslonjeni morajo gledati, kako malo ur od meje požira plamen bolgarske vasi. Pod temi okoinostmi se je polastila vojaštva taka trpkost, da Be bodo, kakor se govori, puške enkrat res same sprožile, in takrat se bo začel krvavi ples. Ided tem se pa razhajajo begunci po deželi nav-krog in njihovo pripovedovanje, koliko so morali pretrpeti, neti v ljudstvu sovraštvo in srd do Turkov. Pri teh okoliščinah je vladi generala Petrowa, kakor razvidi vsak, neizmerno težko vzdržati mir. Da vzdržuje mir še sedaj in ga skuša še za naprej, ta okol-nost naj vzame gotovim krogom vBak"dvom o korektnosti bolgarske vlade.
Grki protestirajo.
V	Atenah je Bklicalo neko grško makedonsko društvo shod, na katerem je bila sprejeta sledeča resolucija: Shod protestira pred evropskimi velevlastmi proti počenjanju bolgarskih čet v Makedoniji, ki imajo namen vse grško v Makedoniji iztrebiti z ognjem in mečem. Makedonci (?) so vsled nadaljevanja tega neznosnega stanja ogorčeni in bodo prisiljeni, ako se ne naredi konec temu, z oboroženo reko nastopiti proti četam. — Na shodu je bilo navzočih tudi precej Kre-čanov, ki so se izjavili, naj se jim dovoli organizirati prostovoljno četo za Makedonijo, katera bi v tem slučaju gotovo poslala 3000 izurjenih bojevnikov.
Avstrija protestira
Avstrijsko-ogrski poslanik v Belemgradu je energično.protestiral pri ministru za zunanje zadeve proti nedelavnosti oblasti ob priliki zadnjega shoda v prilog Macedonije^ in Stare Srbije, na katerem se je ob navdušenem jodobravanju vseh navzočih zabavljalo proti Avstriji.
Turčija.
V	Trst iz Carigrada došla poročila javljajo, da je bila v petek ondi odrejena splošna mobilizacija. — V sultanovi palači vladajo že nekaj dni sem posebne varnostne odredbe. 2 generala, 4 polkovniki, 8 stotnikov in sto vojakov, ki so najizbranejši ljudje, straži noč in dan pred sultanovo palačo. Na sultanovo povelje dobi vsak general za eno nočno stražo 25 iturških funtov, drugi častniki, primerno manjšo plačo; vojaki dobe pol funta.
Amerika in Turčija.
Državni tajnik Hay se je izjavil, da se Amerika noče vmešavati v orientalsko vprašanje. Da Unija odpozove svoje evropsko ladjevje iz turških voda, je odvisno le od tega, ali se bodo dale garancije varnosti
za ameriške državljane v Turčiji. Ako bi načelnik brodovja poslal pomirjevalna poročila, bi dobil takoj povelje odpluti in zopet pričeti s strelnimi vajami, katere so morali prekiniti. — Amerikanski konzul je brzo-javil na svojo vlado, da se revolucija vedno bolj razširja in da so Amerikanci v vedno večji nevarnosti. Predlaga, da se izkrcajo ameriški mornarji. Mornarsko poveljstvo pa to ne smatra za potrebno. Turški poslanik je zagotovil zvezino vlado v Washing-tonu, da bi Turčija ne ovirala izkrcevanja ameriških mornarjev, tudi ne bi zadržavala prehoda ameriških ladij skozi Dardanele, ako bi bilo potrebno v varnost ameriških podanikov.
Eksplozija na parniku.
Neki potnik, ki se je neboiikt> dni pred katastrofo vozil s ponesrečenim parnikom, poroča »Kdln. Zeitung", da se je v noči 19. avgusta, ko je bila ladija še v pristanu Bur-gas, ji približal čoln, v katerem so sedeli 4 možje. Poročevalec je stal tedaj na poveljniškem mostu. Ko so možje videli, da jih z ladije opazujejo in, ko je poročevalec poklical stražo, so hitro veslali naprej. Drugi dan je popotnik to povedal kapitanu in izrazil bojazen, da se morda kaj budsga kuje zoper ladijo. — Ravnateljstvo družbe je dobilo brzojavno poročilo, da pogrešajo izmed 21 oseb, ki so se vkrcale na ladijo 17. Od posadke se jih je ponesrečilo 11. Truplo uradnika Lendvay - a so našli skoro popolnoma ogorelo. Doslej še niso mogli pneiskati, kaj bi bil vzrok eksploziji-
Dinamit in kuga.
Makedonski odbor je sklenil, da odpošlje 4 dinamitne kolone vilajetu drinopolj-skemu. Makedonski odbor ima na razpolago ; velikanske množine dinamita ! in drugega ra z s tre 1 j i v a, na - 1 dalje nad dvajset steklenic' kužnih ibacilov, kakor tudi ogromne množice pušk, stre-ljiva in denarja.
Pripravljeni so za slučaj, da ne bo vojne med Bolgarijo in Turčijo, ali da ne bodo intervenirale velevlasti, vsa makedonska meata razdejati z dinamitom, vasi požgati, studence in vodovode pa okužiti. Odbor računa na vojno med Bolgarijo in Turčijo. Ker bi se [ anarhija lahko zanesla tudi v Bolgarijo, bo kneževina rajše prijela za orožje. In na to stavijo vstaši svoje upanje.
Papež ne bo poslal enciklike.
»Osservatore Romano" poroča, da je vest, da bi papež pripravljal encikliko na vse katoliške škofe celega sveta, v kateri protestira proti turškim grozodejstvom v Makedoniji, čisto napačna. — Seveda ni s tem še rečeno, da bi se papež kako drugače ne zavzel za kristijane v Makedoniji.
Ruski konzulati.
»Novoje Vremje" pravi, naj se ustanovi v vilajetu Kosovo 4, v vilajetu Mona-stir 5, v vilajetu Solun 4 in v vilajetu Drinopolj 2 konzulata. Na ta način, pravi list, bo mnogo koristi, da, makedonsko vprašanje se bo rešilo (!) Turška vlada temu ne bo naprotovala.
Turika proklamaoija
Turčija je izdala na prebivalstvo sledečo proklamacijo, ki naj svari in umiri razburjene duhove:
»Bolgarski agitatorji motijo že več časa redni mir v provincijah Drinopolj, Solun, Monastir in Kosovo z nasilnostmi in silijo z zvijačo nedolžne vaščane k uporu. Pre kucijske ideje, kijih agitorji usiljujejo prebivalstvu zgoraj omenjenih krajev, in hujskanja škodujejo pravim interesom mirnega prebivalstva. Temu cveto pod varstvom cesarske mlade mir in blagostanje (to pa, to!), med tem, ko jim hujskanja agitatorjev le škodujejo v moraličnem in materijelnem oziru. (Se bolj pa turški vojaki). Prizadevanja javni varnosti in enemu delu- (!) prebivalstva škodovati, žalijo vsako človeško čuv-stvo in vzbujajo ogorčenje vsega civi-1 i z i r a n e g a (torej tudi turškega seveda) sveta. Ta je tako jasna resnica, da se večina onih, ki so se uprli, skesa in se zopet podvrže".
Turške reforme.
Kako resna je ta proklamacija, kaže resnost, s katero gredo na delo turški reformatorji. V s e v a s i v okrajih Rescen, Ohrida, Struga, Kruševo in Dobre sov razvalinah. Samostani in cerkve razdejane. Gozdovi gore. Prebivalstvo je pok lan o, ali pa je našlo svoj konec v plamenih.
Turki delajo ravno tako, kakor tisti tat, ki je tekel po ulici in kričal: »Držite tatu" in pri tem ušel. Vedno in vedno se izmišljujejo grozodejstva, ki so jih načinili vstaši, da pokrivajo svoje hudobije, ali pa svoje lastne zločine podtikajo vstašem. Ravno tako se je pisalo 1. 1876 ob priliki klanja kristjanov v Bolgariji. In sedaj se ve, da je bilo 9 desetin turških izmišljotin, s katerimi so „ far bali" svet In ko bi vstaši tudi res počenjali, kar se jim podtika, moramo prašati: »Kdo pa je vzgajal
Macedon.ce nad 500 let?" Ako J sedaj v obupu res zdivjajo, je to sad turške šole. Suženj, ki je zlomil verige, ne more l biti ravno uljuden.
Vstaši v boju
Vstaško gibanje v drinopoljskem vilajetu se je nepričakovano raztegndo in se razteza skoraj že do vrat stolnega mesta. V Kirk-Kilise so se vršili zopetni boji, v kate rih je padlo mnego mosleminov in Grkov. Iz Dedeagača je odšlo 7 konjaniških eska dronov proti Babi-Eski in 3 pehotni bataljoni iz Dringpolja. Vstaši so razdrli svetilnik v Kap-Kuri. V 20 dneh, kar je razglašena proklamacija za vstanek, je bilo po konzularnih poročilih ubitih in ranjenih 952 vstašev.
Vstaška četa obstoječa iz 2000 mož se pripravlja pri Cebinu ob gorovju Rodope za prehod črez mejo; morda je že tudi prekoračila mejo. Neka druga manjša vstaška četa je v zadnjih dneh v vzhodnem delu sandžaka Skoplje napredovala; boje se, da bi se gibanje v sandžaku Skoplje zopet ne pričelo. — Zadnji čas so poslali vstaši pre-tilna pisma raznim diplomatičnim zastopom. Tem pismom ne pripisujejo nobene resnosti. Da bi se le ne varali.
Mnogo turških rodbin beži iz Mustafa-Paša v Drinopolj. Drinopoljski Turki pa nočejo nič vedeti o begu, ker so v zadnji rusko-turški vojni pri begu mnogo trpeli. V okolici divja boj; kar cele vasi gore. Prejšnjo nedeljo je pogorela vas Tališmak, ki je štela 150 hiš; ob istem času so pogorele obmejne vasi Eši-Begli, Lefke in Kodša-Sepli. Vojaštva je polno, a ne more ničesar storiti, ker se poveljniki ne morejo orientirati. Ce hočejo očistiti en kraj od vstašev, izginejo isti črez noč in se pokažejo na drugem kraju v še večjem številu. Turek sploh ne more vdušiti vstanka brez grozovitosti. Zato se nesmemo čuditi, če tudi vstaši nastopajo z reprezantijami. Toda vedno volijo milejša sredstva, ko Turki. Predno zažgo kako vas, reko prebivalcem, naj beže, in vzamejo seboj, kar morejo nesti, ter naj se rešijo. Turki pa najprvo oplenijo vas, one-častijo žene, pomore otroke in starce in zažgo slednjič vas. To nastopanje je čisto različno in to se more opazovati povsod in vedno. Dolgo to ne more trajati, ker nazadnje ne bo ničesar več, kar bi se dalo zažgati.
Prijet dragoman.
V petek so prijeli turški policisti v Carigradu pomožnega dragomana ruskega poslaništva, Armenoa Hadybiana kar na ulici. Hadybiana strogo stražijo. Niti lastni sin ga ni smel obiskati. Sodi se, da je zelo kompromitiran, ker bi se ga Turška sicer ne bila drznila aretovati, ker on je pod ruskim varstvom.
Književnost in umetnost
"Slovensko gledalilSe v Ljubljani
V četrtek smo še priobčili nekoliko podrobnosti o letošnji sezoni slovenskega gledališča ter smo priobčili tudi imena letos angažiranega osobja. Danes dodamo še nekaj podatkov. Gledališka sezona 1903—1904 so otvori v četrtek, dne 1. oktobra t. 1. ter traja do 28. marca 1904. 1. Pri drami sta še angažirana Ljubomir IličitS in Albin Zavadil. Imena vstalega angažiranega osobja smo že priobčili. Dramski repertoir je nekoliko obširnejši, kakor smo zadnjič omenili in se doslovno glasi: Slovenski: »Legio-nariji«, igra v štirih dejanjih iz Napoleonovih časov. Spisal Fran Govčkar; godbo in pevske točke uglasbil Viktor Parma. — Hrvatski: „Zimsko solnce", igrokaz iz istrskega življenja, Spisal Viktor Car Emin. »Mučenika", drama v 3 dejanjih. Spisal Josip Selak. -— Srbski: „Balkanska carica". Drama. Spisal črnog. knez Nikola. — Češki: „Eva", drama iz slovaškega življenja v 3 dejanjih. Spisala Gabrijela Preisova. »Napoleon v škripcih", ves. igra v 3 dejanjih. Spisal E. Bozdčh. »Drug zrak", drama iz praškega življenja v 3 dejanjih. Spisal Simacek. „Podskalak", slika iz življenja v 3 dejanjih s predigro. Spisal F. F. Samberk. »Pampeliška", dramatična pravljica v 4 dejanjih. Spisal Jar. Kvapil. „Ben Hur", igrokaz iz Kristovih časov v 4 dejanjih s petjem. Po Wallacovem romanu spisal Oton Faster. »Krasna Lida", burka v 5 dejanjih s petjem in plesom. Spisal Oton Faster. „Vila in medved", dramatična pravljica v 3 dejanjih. Spisala Eliška KrdsnohorskA. — Poljski: »Karikature", dram. študija v 4 dejanjih. Spisal I. A. Kiesielewski. — Ruski: »Vstajenje", po rom. grofa L. Tolstega v 4 dejanjih. Spisal Bataille. »Na dnu" (nočni azil). Prizori. V 4 dejanjih. Spisal M. Gorkij. »Tihotapci". Drama iz židovskega življenja. Spisal Krylov. — Francoski: „Monna Vanna", drama v 3 dejanjih. Spisal Maurice Maeterlinck. „Dobri sodnik", veseloigra v 3 dejanjih. Spisal A. Bisson. „Dobri prijatelji", veseloigra v 4 dejanjih. Spisal Victorien Sardou. »Njegova hišna", burka v 3 dejanjih. Spisala Bielhaud in Hennequin. — Angleški: »Kralj Lear", žaloigra v 5 dejanjih. Spisal
W. Shakespeare. »Julij Caesar, žaloigra v 5 dejanjih. Spisal W. Shakespeare. »Novi , klovn", burka v 3 dejanjih. Spisal H.M.Paull. — Nemški: »Kralj Harlekin", komedija v 3 dejanjih. Spisal dr. R. Lothar. „Pod-križevalci", narodna igra s petjem v 4 dejanjih. Spisal L. Anzengruber. »Ne menjaj žene!" burka v 3 dejanjih. Spisala V. Wol-ters in Konigsbrunn - Schaup. »Ne v loterijo!", burka s petjem v 4 dejanjih. Spisal K. Morrč. »Katrica«, drama v 3 dejanjih, »pisal dr. M. Burckhard — Kmalu s početka sezone se uprizori igra s sijajno opremo Jules Verna : »Potovanj« okoli z e m 1 j e«, s petjaoa, godbo plesi i. dr. Za uprizoritev te igre so se nabavile krasne, povse nove dekoraeije, novi kostumi in rekviziti. Razen teh iger se po-no\6 še nekatere slovanske in druge igre starejšega repertoirja. — Da bi itn t e n -danca le vse obljube izpolnila! — Pri operi bo poleg zadnjič omenjenih še angažirani za manjše vloge gg.: Fran Lier, Ivan Bukšek, Julij Č msky. Operni repertoir je naslednji: Hrvatski: »Peter Svačič«, opera v dveh dejanjih. Uglasbil Jos. Mandič. »Maričon« (novo študirana), opera v 3 dejanjih. Uglasbil Srečko Albini. 1 Češki: »Prodana nevesta« (novo Študirana), opera v 3 dejanjih. Uglasbil B. Smetana. Ruski: »Efgenij Onjegin«, velika opera v 4 dejanjih. Uglasbil P. Čajkovskij. Italijanski: »Othello«, velika opera v
4	dejanjih. Uglasbil G. Verdi. »Bohdme«, opera v 4 dejanjih. Uglasbil G. Puccini. Francoski: »Nema iz Portičev«, opera v 5 dejanjih. Uglasbil D. F. C. Auber. Nemški: »Čarobna piščalka«, opera v
5	dejanjih. Uglasbil W. A. Mozart. »Afri-čanka« (novo študirana), opera v 5 dejanjih. Uglasbil G. Meyerbeer. — Operetni repertoir : Francoski: »Mascotte« (Angel sreče). Opereta v 3 dejanjih. Uglasbil F. Ardran. Nemški: .Cigan baron«. Opereta v 3 dejanjih. Uglasbil J. Strauss. — Razen teh se bodo ponovile nekatere opere in operete starejšega repertoirjs, n. pr. »Hoff nannove pripovedke*' (Offenbach),.Ama conke" (Parma), »Ksenija" (Parma), »Zrinj-ski" (Zaje), »Aida« (Verdi), .Tannhauser" (Wagner) i. dr. — Gostovalo bode tudi več pevk in pevcev ter igralk in igralcev. — Inspicijent bo letos gosp. F r. H a b i č. — Abonoment. Ker je intendanci na tem, da si zagotovi za predstave stalno občinstvo razpisuje abonement na sedeže za 70 predstav v sezoni (kakor lani) in sicer so cene aboniranih sedežev v parterju za 70 predstav v sledečem določene: končni foteljski sedeži prvih treh vrst 120 K, ostali foteljski sedeži po 105 K, končni sedeži od IV. do VIII. vrste po 93 K, ostali sedeži od IV. do VIII. vrste po 79 K, končni sedeži od IX. db XI vrste po 70 K. ostali sedeži od IX. do XI. vrste po 63 K. Na balkonu stanejo za 70 predstav abonirani sedeži I. vrste 56 K, sedeži II. in III. vrste pa po 49 K. Na galeriji stanejo za 70 predstav abonirani sedeži I. vrste po 28 K, in sedeži II, III. in IV. vrste po 21 K. Abonement za celo sezono je plačati v treh obrokih naprej in sicer 1 okt. in 31. decembra 1903. in 1. febr. 1904. 1. Lože v deželnem gledališču cddaja v najem za slovenske predstave bodoče sezone odbor dramatičnega društva. Čestitim gospodom najemnikom lož lanske sezone so iste lože do 20. t. m. reservirane; odbor prosi, da se dov 20. t. m. pri podpisanem odboru ali pa v Sešarkovi trafiki blagovolijo izjaviti, ali lože tudi za bodočo sezono obdrže ali ne. Priglasi najemnikov in abonentov na f»»deže s? vsprejemajo v Sešarkovi trafiki v Š3len-burgovih ulioah.
izpred sodišča
Tržaške volitve pred sodiščem.
Pred dnevi je pisal »Slov.«, da se začne pred tržaš. sodiščem obravnava radi sleparij, ki so se godde za časa zadnjih volitev v mestni svet, oziroma deželni zbor. Danes t. j. 7. septembra se je začela proti Cosaniju in tov. obravnava. Obtoženi, proti katerim je državno pravdništvo naperita §§ 13, 51, 56 in 112 so: Edmund C.<sa»i, Just, Skerl, Alcid J«klin mestni uradnik Richard Valte in Hieronim Jazbiti. Ti so volili pred volivno komisijo za druge osebe. Daljo sta obtožena Josip Tominic in Anton Cretos, da sta pro dala, oziroma kupila glasovnico pri zadnjrh volitvah. O .toženi so: Breno Vecchi, Eduard Grdi. in Andrej Gasto, da so izročili svoje legi timacije Ed. Cosaniju z ukazom, da glasuje i njimi za druge, in da so s tem vedema zagrešili nepravilnost volitev. Dalje sta obtožena : Jurij Anton Benussi (bivši I. podžupan tržaški, sedanji mestni svetovalec!) in Jakob Cumar, tudi mestni svetovalec, da sta meseca marca in aprila 1903, prvi kot predsednik, drugi kot blagajnik volilnega odbora političnega društva »Patiria", vsprejela kot agitatorja proti plačilu Edmuada Cosani ja in mu ukazala, da glasuje pri volitvah v III. in IV. razredu za druge os ba z legiti macijami, ki so mu bilo dane na razpolago v društvu vsled česar je Cosani glasoval za druge. Državni pravdnik utemeljuje obtožbo: Pri zadnjih mestnih volitvah se je šlo vzlasti
v III. razredu za «mago med kandidati društva »Patria« in društva .Domenico Rosetli«. Preiskava proti Cosaniju in tovarišem pa je dokazala, da so ravno v III. razredu današnji obtoženci in še druge nepoznano osebe največ aleparile. Obtoženec Cosani, kateri priznava, da je večkrat z zvijačo volil v III. in IV. razredu, trdi, da je dobil legitimacije od volilnega odbora društva »Patria«. Društvo »Patria« pa je moglo dobiti te legitimacija tako, da je iste izvabilo od enih družin, katerim so bile le-te vročene, vendar iste nisj prišle v roke upravičencu, ali pa sj jih dali društvu na razpolago oni, ki niso hoteli voliti. — Cosani priznava, da je volil dne 14. in 17. aprila za trinajst oseb z legitimacijami, koje je dobil v društvu »Pktris"! Da bi ga pa ne spoznali, pomagal mu je brivec Fabbio s svojo umetnostjo, kakor tudi mestni uradniki, ki bo mu posojevali obleko.
Obtoženec Skerl, ki nima volilne pra vice, taji svoje dejanje, vendar ga priča Čeme obdolžuje, da je volil nepoBtavno. Istotako je Pellegrini dne 18. aprila volil z drugimi legitimacijami, katere bo mu izročile njemu nepoznane osebe. Jeklin priznava, da je dobil legitimacijo od druge osebe, pa da se iste niposlužil pri volitvah Cosani pa pravi, da ga je videl trikrat voliti. Ricardo Vallo je volil nepostavno v imenu drugih, in kar tudi sam prisnava, za svojega bratranca. Tomino je šel volit Bamo pod pogojem, če mu plačajo južino, kar je Crelis tudi storil.
Sokriva sta pa tudi Bsnussi in Cumar, ki sta dobro poznala Cosanija, saj je Co • sani, ki je pri zadnjih volitvah strastno agi-tiral za kandidate »Patrie«, dobil od predsednika društva »Patria«, Benussijs, za plačilo 340 kron, katere mu je izplačal blagajnik Cumar. Cosani sam priznava, da je večkrat o priliki volitev prihajal preoblečen v društvo »Patria", kjer je bit Benussii Nemogoče je torej, da bi Benussi tega ne bil opazil in da ne bi vede), zakaj se Cosani preoblači,
Isto velja o obtožencu Cumarju, ki je bil ud volilne komisije in, ker je poznal cosanija, bi bil lahko preprečil, da ne bi le ta večkrat volil mesto drugih Ako se uva» žuje, da so se dobile v društvu »Patria" mnoge legitimacije, za katere sta Benussi in Cumar znala, in katerih se je Cosani posluževal, če se uvažuje, da sta ista dva obtoženca znala, kaj Cosani dela, ker sta ga velikodušno plačala, če se uvažuje, da je Cumar kot ud volilne komisje Cosaniju svetoval, naj se preveč ne izpostavlja, če se uvažuje, da je po dovršenih volitvah Benussi rekel Cosaniju, da je zadosti, če se uvažuje, da svota, kojo je društvo izročilo Cosaniju, ni zadostovala za stroške, n. pr. za vozove, in če se uvažuje, da je ta svota bila le Cosaniju plačilo za njegova kaznjiva dejanja, in če se uvažuje, da sta Benussi in Cumsr na ta način odkrito navduševala Cosanija h kaznjivim dejanjem, se morata i ista dva pozvati, da dasta odgovor radi sokrivde.
O izidu te tožbe, katera nam v prav jasni luči kaže, kakih sredstev se poslužuje tržaška kamora, bomo poročali.
Izpred novomeškega porotnega sodišča.
Trikratni poiig. Dn<5 7. septembra. Izžrebani so bili vsi kočevski porotniki. Obravnava pa je tudi pokazala, da je kočeva-rice jako težko razumeti. Obtožen je bil Jože Tomec iz Zelja in sicer hudodelstva požiga. Njegov hlev začel je v noči od 2.-3. julija na nagloma goreti. Ker je njegovo poslopje že sedaj tretjič pogorelo, sumilo se je, da je morebiti sam zažgal, to tem bolj, ker tudi pri prvih dveh požarih nihče ne ve, kdo da bi bil zažgal. Obakrat je dobil zavarovalnino, tretjikrat pa mu je »Vzajemna" v Gradcu vsled suma, ki je letel nanj, ni hotela izplačati. Kakor je on izjavil, je popolnoma nedolžen, tudi žena je pričala, da je kritično noč spal doma. A nekaj pozora in sumlji-vosti je našlo državno pravdništvo v tem, da je bilo na strehi, kriti z deskami, narejena luknja. To luknjo je smatralo narejeno državno pravdništvo v ta namen, da je ogenj ložji dobil duška, sicer bi pred požarom nastal gost dim in njegov smrad bi zbudil ljudi iz spanja. Prič je bilo mnogo zaslišanih. Med temi pove Jožefa Kesler iz Zelja, da se je ogenj najprvo prikazal skozi luknjo na strehi. Obtoženega takrat zraven še ni bilo. Tudi France Eisenzopf je slišal vpitje: gorf, gori, in je hitro vstal ter letel branit svoje posestva, ker je vedel, da je v sosedovem skednju precej detelje. Brigal se za Tomitza ni, kje da je. Juri Kutnar tudi ni videl na pogorišče Tomitza; tudi o luknji na strehi ničesar ne ve. Predsednik ga vpraša, kaj so ljudje o tem požaru govorili. On odgovori, da ne more dolžiti svojega soseda požiga, ker ga imajo sosedje radi in ni na slabem glasu. Popoldanska obravnava tudi ni spravila jasnosti v zamotano zadevo. Jožefa Tomitz, žena zato-ževega, vzbudila se je, ko je čula biti plat zvona. Zbudila je svojega moža, ki je tekel takoj v hlev, sama pa je zbudila otroke. Dobro je vedela, da je plamen švigal skozi luknjo iz strehe. Kdo, da bi bit luknjo na-
redil, ne more vedeti. Pozneje je videla svojega moža na pogorišču. Na posameznosti pa se radi prevelicega strahu ne more spominjati. Isto potrdi tudi Jožefa Wen-derber; a z razločkom, da je obtoženi gonil živino iz hleva. Andrej Justin na predsednikovo vprašanje potrdi, da ljudstvo sploh trdi, da je bil ogenj zaneten, L i z a b e t e Krese pa radi hitrega kočevskega brbra-nja nihče ni razumel. J o ž e f u Jonke-ju pa nikakor ni šlo v glavo dejstvo, da bi bil kdo drugi naredil luknjo na strehi, kakor obtoženi. Luknja je vbila narejena v to svrho, da bi rajše gorelo. Županstvo v Željah izjavi, da zavarovano posestvo ni njegova lastnina, marveč njegove žene. Vsa obravnava ni podala popolne jasnosti, zato so pa porotniki vprašanja krivde z 10 proti 2 glasovoma znikali. Tomitz je bil, ker se državni pravdnik ni pritožil, takoj izpuščen.
Bazne stvari.
Najnovejie od ranih atranl.
Umrl je v Pragi pivovar S t a n č k. — Strajk r u d a ; | e v. Vsi rudarii rudnikov v Cuenta na Španskem so stopili v štrajk strajk je zadobil vznemirljiv zna daj — Seat let po nedolžnem v ječi je bi! neki kmet v Novem Sandecu radi Urivega pričanja. Njegova nedolžnost je prišla šele sedaj na dan. — Žrtve vojaških vaj. Pri vojaških vajah na Češkem se je na nekem maršu 45 vojakov zgrudilo in nevarno obolelo. — Ustrelil se je bivši državni poslanec A. M y k e s k a, župan v Valaškem Meseriču, ker je odbor propadle posojilnice zahteval od njega, naj vrne manjkajočih dva milijona ki on, o ka-katerih se je sumilo, da jih je kot načelnik poneveril. — Preganjanje Poljakov. Na Poznanjskem je pruska vlada za plenila molitvenike, v katerih je tiskan stavek: »Krajjicakraljestva Poljskega, prosi za nas!«— Terezo Humbert so prepeljali v ječo Fresnes pri Parizu, kjer se nahajata njen mož in brat že teden dni. Prepeljali so jo v bolniškem vozu, ker pravijo, da je bolna. — Poštni uradniki v Avstriji bodo imeli 25. oktobra na Dunaji splošni shod avstrijskih poštnih uradnikov. Poleg tega shoda bo še 20 shodov v provincijalnih mestih. — Nervozen minister. Ruski minister notranjih zadev je rojstnemu mestu pisatelja Turgenjeva prepovedal proslaviti 201etnico smrti tega slavnega pisatelja, češ, „da se spominske siavnosti prevečkrat prirejajo." — Ubil se je na Reki špediter Jurij Moreno. Pri padcu s kolesa si je razbil glavo. — Zaprta šola. Okrajno glavarstvo je po orožnikih dalo zapreti šolo „Lege Nazionale", ki ni imela dovoljenjenje od daželnega šolskega sveta. — Zgodnjo zimo nam obljubujejo nekateri vsenemški „preroki". — Deželno razstavo so včeraj otvo-rili v Lincu. — Bolgarski finančni minister utonil. O tem se poroča : Minister Manušev je pred par dnevi prišel v E?xinograd na letovišče kneza Ferdinanda. Kopal se je v morju. Valovi bo ga potegnili daleč v morje. Adjutant, ki je skočil za njim v morje na pomoč, bi bil akoro tudi utonil, da ga ni rešil nek prijatelj. — Travnik v Bosni p o g o • r e 1. Cesar je pogorelcem v Travniku daroval 10 OOO kron. Ogenj se je najprej pojavil v nekem hlevu. Radi silnega vetra se je požar hitro širil. Pogorela je tudi akcijska pivovarna. Ogenj je divjal 12 ur. Ves turški del mesta je pogorel.
Bivši sluga župnik. Debrecinski pomožni škof Volaska je te dni v Budimpešti umestil bivšega svojega slugo Antona So-lingerja za župnika v Nagy Toszegu. Pri slavnostnem banketu je pripovedoval škof: Solinger je bil strugarski vajenec in je delal v delavnici svojega očeta. Kot vojak se je udeležil bosanske okupacije in je postal narednik. Potem je postal Volaskov sluga. Kot sluga se je učil gimnazijskih predmetov in maturiral, nakar je stopil v semenišče, postal duhovnik, kapelan v Toszegu in te dni je bil slovesno umeščen za župnika.
Elektrika oživlja. Iz Ottave se po roda, da se je posrečilo dr. James B r i e n oživeti otroka s pomočjo elektrike. Otrok je precej po porodu umrl in doktor to popolno zatrjuje. Zdravnik je napeljal elekrični tak in otrok se je jel po preteku 15 minut premikati. Nato je povečal električni tok in srce je začelo biti otroku. Otrok ie zdaj baje popolnoma zdrav. Dr. James Brien je ie Btar zdravnik in — Američan.
Nov arakoplov. Dr. Avgust Greth je konstruiral popolnoma nov zrakoplov, s ko-jim se je popeljal v zrak. Vožnja se je baje popolnoma obnesla. Trikrat se je peljal kvišku in zopet nazaj ter je zamogel kljub močnemu vetru vladati zrakoplov, kakor je sam hotel. Dr. Greth je po rodu fraucoski Nemec in je dovršil univerzitetne študije v Kaliforniji. Če mu bo šlo vse posreči, kakor misli in želi, se udeleži drugo leto zrako-plovne dirke z nagrado 100.000 dolarjev pri svetovni razstavi v St. Louis.
Papige nfie v Londonu posebni »profesorji« govoriti razne jesike. Ti »profesorji«
dobivajo za nekoliko ur pcuka po 10 šilin gov (1 šiling >=1 K 30 b) in nauče v dveh do treh mesecih govoriti papige irancoski in nemški ali italijanski, v enem letu pa kar štiri jezike. Ruski list »Nov. Vrem.« pristavlja opazko : Takšnih profesorjev bi trebalo na gimnazijah, kjer se uče dijaki po osem let, pa se mnogi ne nauče niti starih, niti novih jezikov.
Tovarna malikov. List „Strand Ma-gazine" poroča o neki posebni delavnici, ki si jo pred nedavnim odkrili v Filadelfiji. Tam je nastala tovarna za malike, ki ima živahro kupčijo z Indijo. Najbolje se prodajajo Budove podobe, ki imajo, izrezane iz slonove kosti zelo visoke oene. Praiamali-kova podoba stoji kot mod*l zraven podo-barja, di primerja podobo in model. Tudi G a n e š a , božanstvo Iudov, sa drago plačuje : navadna podoba stane 200 M, poslikana pa do 300 M. Vse polno mladih deklet pa krasi te malike s piseivmi trakovi in arabeskami. Krasiti to telo Ganeče je zelo težko delo Delati se mora zelo natančno, ker ima vsaka pika in vsaka črta svoj pomen ; zato postane podoba brez vsake ve-liave, ako je le cajman|ša napaka na nj\ Cenejše podobe producirajo stroji. Zelo umetno sesti»"ljen stroj izrezlja 12 podob v istem času Čidna industrija to !
Od poglavarja roparjev do državnika. Pred dnevi je umrl v Teheranu general Kerim, ki je bil imeniten perz ški državnik. Sedemnajst žen in petindvajset otrok žaluje po njem. Kerim, ki je služi, 16 let kot general pod dvema vladarjemal pod 1. 1896 umorjenim Nassr Eddin in zdaj vladajočim Miz»f*r-Eidin, je bil najpreie po glavar neke roparsue družbe in kot tikega ste ga zasledovale 16 let. ruska in perziška oblast. Radi neke malenkosti so ga hoteli ujeti kot ŽOletnega mladeniča — bil je sin nekega kmeta — ruski kozak, a K* rim je zbežal v gore. Posrečilo se rnu je ubežati zasledovalcem. Domov se m upal več vrniti in p-stal je ropar. Naipreje s» je klatil okoli Bam, pozneje se mu jih pridružilo več, tudi štirje njegovi bratje, in Kerim je bil njih poglavar. Kot taki bo nadlegovali vse ceste po Kavkazu, posebno bo prežali na pošto. Vsak dan so v tistih dneh prihajala poro čila iz Kavkaza o roparskih napadih. Pa ni se posrečilo ne ruski ne perziški oblasti dobiti Kerima, ki so ga imenovali »kavka-ški bič«, v svoje roke, Razpisali so velike nagrade na njegovo glavo, a nikdo si je ni upal zaslužiti. Šestnajst let je Kerim živel tako življenje. Umoril je v tem času sam — kot je sam dejal — osemdeset ljudi. Veliko bogatstva je imel nakopičenega v nedostopnih zasekah. V 36. letu pa ga je naenkrat prijelo hrepenenje po mirnem in pravem življenju. Hotel si je uetinoviti svoje ognjišče in se ropanju za vedno odpovedati. Pisal je na šaha, naj mu izroči kako službo. In šah v sreči, da su je na tako lep način rešil roparja, tra povzdigne za generala, ker je znal, kako slavohlepje prevladuje Kerima. Pa šah se ni varal. Kerim se je kmalu privadil novemu življenju, ter je bil zvest podanik svojemu gospodu kakor tudi trdna vladarjeva podpora. Po emrti so zopet oživela njegova »dejanja« kot poglavarja roparjev v Kavkazu. Ondotno prebivalstvo mu celo na čast zlaga pesmi. Pišejo o njem — »kavkaškem biču« — ruski in perziški ča sepisi
Prozoren človek- Pokopali so pred dnevi v Tephz Count Orloffi, za kojega se je za njegovega življenja kaj živo zanimalo vseučilišče v L'pskem in Berolinu. Bil je to ves pohabljen človek kojega koža in kosti bo imele to posebno lastnost, da so bile prozorne. Če si na primer dejal uro pred nogo, si zamogel skozi nogo videti, koliko je ura. Umrl je Orloff radi želodčnega raka. Ker pa je bil ves pohabljen, so morali radi njega narediti posebno krsto, da kar sedi v nji. Prišel je v Teplitz profesor lipskega vseučilišča, da bi Orlofft odkupil za vseučilišče. A brez vBpeha, ker je zahteval impresario preveliko odškodnino, kakor tuli, ker je bilo prevaževanje v Lipsko zvezano b prevelikimi težkočami.
Dra meseca v caboju skrit. Privatni uradnik Aleks. Jegd c, ki je bil nastavljen v Nagy-Bscakerek, je izvršil v več mesecih razne guljufi|e ter je ponarejal razne dokumente. Policija je poizvedovala vseokrog in je celo obvestila pristanišča vnanjih držav, da bi mu prišla na sled. A vse zaman. Pa dobi za dva meseca neko anonimno pismo, v katerem je stalo, da Jegdic najbrže še Bacskereka zapustil ni. In policija je prišla na ideio, da preišče vse na njegovem stanovanju. In res ga je dobila ondi skritega v nekem zaboju. Osvobodila ga je nerodnega Btanovanja ter pripeljala y malo boljše stanovanje — v arest.
Nova zarota srbskih častnikov odkrita.
O tej zadevi se še poroča : Častniki so nameravali na prestolonaslednikov rojstni dan 8. septembra v poseb nem nagovoru na kralja mej sprejemom v konaku povedati kralju svoje zahteve in ako
bi kralj Peter odklonil kaznovanje morilcev kralja Aleksandra, vsi izstopiti iz armade, prej pa dobiti zadoščenja od morilcev.
V	Belgradu še ni neben častnik aretiran, ker se jih vlada — boji, vender se tudi tu pripravljajo aretacije. Baje hočejo aietirati v Belgradu tudi štiri civiliste.
Vse oči se sedaj upirajo na kralja Petra, ki je uvidel, da so častniki, ki so sodelovali pri zaroti proti kralju Aleksandru mej častništvom v veliki manjšini. Kralj Peter je v jako s tnem položaju, ker je ves čaB imel okolu sebe aa zaupnih mestih častnike, proti katerim se sedaj obrača velika večina častnikov in proti katerim so popolnoma solidarne garnizije Niš, Kragujevac in Negotin.
Aretacijo častnikov je vlada, kakor zagotavljajo beograjski viri, izvršila radi tega, ker so častniki očitno pozivali na umor morilcev kralja Aleksandra. Aretirani častniki zagotovljajo. da ao zvesti kraliu Petru, ravno radi tega pa niso mogli mirno gledati, da bi bili, ki so zmožni umeriti svojega kralja, v kraljevi bhžini.
V	soboto zvečer je vseh aretiranih častnikov bilo 46. Divizijonar v Nišu general Božidar Jankove je odstivljen.
h Belgrada so včeraj došla naslednja poročila:
Belgrad. Vlada je zaplenila dva oklica srbskih častnikov. V enem oklicu zahtevajo častniki glasovanja vseh častniških zborov o tem, ali naj se morilce kralja Aleksandra samo izključi iz armade, ali naj se jih pa tudi sodnijsko preganja. V drugem oklicu pravijo častniki, daje v noši 11. jun. 68 srbskih častnikov (vsi so z imeni našteti) vdrlo v konak in zavratno umorilo kralja, a ti čaBtniki niso imeli toliko časti v sebi, da bi pred umorom odstranili svoja častniška znamenja, da celo po umoru bo ostali še na svojih mesth in so res dokazavali, da so ravnali le iz sebičnosti. Zadnji čas so postali skrajno predrzni, zaprečevali so vladne akte in preganjali so vse poštene častnike. »V takih razmerah« — pravi oklic
_ smo srbski častniki, dolžni sebi, kraliu
domovini in ovlikanemu svetu, zahtevati, da se ničvredne zavratne morilce izbacne iz armade, ali pa vsi moramo odložiti častniške službe,« Vlada se pri aretaciji častnikov, ki so prvi podpisali ta oklic, sklicuje na vojaško disciplino, ona vlada, ki je mirno gledala, da kraljevi morilci niso bili kaznovani. Na prebivalstvo je zadeva napravile globok vtisek in. vse čaka z napetostjo, ako bo kralj Peter imel pogum otresti se upliva morilcev kralja Aleksandra, kar se pa težko zgodi, ker imajo baje morilci v rokah neko njegovo pismo, ki dokazuje, da je prav za prav on bil glavni voditelj zarote proti kralju Aleksandru. Prestol kraljaPetra jeraditega vveliki nevarnosti in če se razburjenje ne poleže, bati se je v Srbiji notranjih nemirov, pri katerih bo zopet tekla kri in ki bodo naposled privedle ubogo Srbijo do intervencije kake tuje vlasti.
Belgrad Nekateri svetujejo, naj se vso zadevo predloži skupščini, katero naj se takoj po novih volitvah skliče v izredno zasedanje.
Belgrad. Kakor se poroča iz Niša, prevzel je princ Arzen, brat kralja Petra, nalogo, da posreduje mej obema strankama. Vlada baje stoji na stališču, naj se aretirani častniki samo nekoliko disciplinarno kaznujejo, in sicer zato, ker niso svojih želji na postavni način izrazili.
Belgrad. Uistniki, ki so se dvignili proti monicem kralja Aleksandra, hočejo na vsak načii, ne oziraje se/ na izid preiBkave v Nišu, zahtevati izbacnenje morilcev iz armade. Poleg že omenjenih dveh oklicev eksistira še tretji, ki kliče „k r i za kri« in ki očividno poziva s tem na umor morilcev. Vojni miniBter je o položaju brzojavno vprašal vse divizijonarje in dobil je odgovor, d» gibanje povsod narašča. Kakor poroča »Narodni Lst", so včeraj častniki v Nišu prisilili oblasti, da so morale zaprte častnike pustiti iz zaporov v njihova stanovanja. Dotični častniki so dali častne besede, da se iz svojega Btanovanja ne odstranijo.
Belgrad. „Beogradske novine" so izdale posebno izdajo, v kateri trdijo, da sta stotnik generalnega štaba Novakovic in infanterijski nadporočnik Teodorovič pro-vzročitelja nove zarote. Pri njih so našli oklic, v katerem je stavek, naj se morilci kralja Aleksandra odstranijo iz armade, če z lepo ne, pa z grdo. Stotnik Lazarevič ki je nesel oklic v podpis garniziji v Negotin, je bil pri svojem povratku v Golu-bovacu aretiran.
Belgrad. V pogovoru, katerega je imel sodelovalec „Beogradske Novine" z ministerskim predsednikom Av a k u m o -vičem, je Avakumovič izrazil upanje, da se bo zadeva mirno razvila in mirno končala. Eden oklic častnikov je bil tiskan v Nov. Sadu. Neki častnik je o zarotnikih zapisal poleg svojega podpisa „Naj se jih popolnoma iztrebi". Voditelje novih zarotnikov stotnike Milan Novakovic in nadporočnik Aca Todo-rovič sta oba sorodnika bivših ministrov.
Belgrad. V zadevi nove zarote se je sestavila vojtšta komisija, ki v«di preiskavo. Predsednik komisije je major S u š k a I o -v i c. Ministerski predsednik Avakumovič se je izjavil, da aretirani častniki niso zakrivili nobene veleizdaje, ampak svoje želje niso izrazili na pravi način, sicer se pa ne more vedeti, kaj je bil njih konečni cilj.
Berolin. „L?kalanzeiger" je dobil iz S,fi,e brzojavko oatentatu na kralj a Petra. Koliko je resnice na tej brzojavki še ni znano.
Vojska bo?
Berolin, 7. septembra. „Berliner Tag-blatt" poroča iz Carigrada, da se ondi z gotovostjo širi vest, da turške čete udarijo v Bolgarijo. Turki bodo prekoračili mejo pri Mustafa Paša in sicer brez napovedi vojne, ker to nasproti vazalnim državam ni potrebno. Vstaška komisija je bila v soboto zvečer celo noč zbrana vJildiz-Kiosk v posvetovanju. Edhem paša je bil imenovan za vrhovnega poveljnika. Sultan mu je dal svet poslati Bolgariji ultimatum. Zunanji minister je podal več poslanikom izjavo, da je sultan storil potrebne korake, da se ustaši popolnoma uničijo. V Monastiru so baje vse ustaške čete obkoljene.
Carigrad, 7. septembra. Iz Sofije došla poročila pravijo, da seje v izredni ministerski seji pod kneževim predsedstvom sklenilo, da se nadalje ohrani mir. Temu sklepu tu nihče ne verjame.
Carigrad, 7. septembra. Tu se pripravljajo za vojno. Mlini za smodnik delajo noč in dan. 4. t. m. je imel posvetovanje vojni svet pod predsedstvom sultanovim, ki je sklenil pripraviti se za mobilizacijo vseh vojnih čet. 90 milijonov patron je bilo voj-vemu ministru dovoljenih in takoj naročenih. Odposlali so mnogo kupcev nakupovat konje.
Sofija, 7. septemara. V Bolgariji se splošno pričakuje vojne. Vse vojne potrebščine so že pripravljene. Armada je v 13. dneh že vsa lahko v boju. Nad 70 milijonov ojstrih patlon je v zalogi; tudi živež je pripravljen. Sodi se, da bodo bolgarske čete takoj po napovedi vojne prekoračile turško mejo. Med ljudstvom in med vojaštvom je veliko navdušenje. Vojaki krasti svoje čepice z zelenimi znaki. Vsi častniki, ki so bili na dopustu, so zopet vpoklicani.
Telefonska In brzojavna poročila.
Oornjigrad, 7. sept. Premilostljivi knezoškof dr. Mihael Napotnik je v soboto popoldne srečno došel sem. Vsestransko najspodobneje pozdravljen šel je v prenovljeno cerkev. Po dokončmi katekezi je zisluženo pohvalo izrekel šolarjem, kakor katehetu. Na večer velikanski grad razsvetljen, na dvorišču podoknica. obhod z lučmi po trgu. Včeraj vsled napora glas prevzv. nadpa-stirju odrekel, da ni mogel pridigovati, a druga sv. opravila je vsa opravil. Odrašene našel tudi dobro poučene.
Moravče, 7. sept. Proslava b a r on-Vegovega spomina se je sjajno obnesla. Udeležba je bila tako velika, da je bil velik slavnostni prostor 21 m x 6 m natlačeno poln. Počastili so slavnost bi. gdč. baro-nese Viceadmiral M i n u h 11 o v e, bi. rodbine g. Povšeta, g. Stare t a iz Kolovca. Po deklamaciji „Kdo je mar?" proslavlja kapelan Skerjanec Jurija barona Vego kot učenjaka in junaka. Dokaže, da je Vega naš rojak po krvi, ljubezni do ožje domovine in svojem značaju. Omenja zagovornikov njegove slave in pokolenjenja g. stotnika Kavčiča in profesorja Hauptmana in sklene: „Duh Vegov naj zopet oživi med nami! Vegovemu spominu slava!" „Divji lovec" krasno igran. Moravski pevski zbor in domžalska godba sta poveličevala slavnost.
Dunaj, 7. septembra. Izvrševalni odbor združenih nemških strank je imel danes sejo. Postavil se je na stališče, da zahteva od vlade naj skliče državni zbor kljub temu, da je že sklicala deželne zbore. Splošno se sodi, da vlada rešitve ogr. krize še ne pričakuje skoro, zato baje namerava Korber avstrijski državni zbor sklicati šele začetkom januvarija 1. 1904.
Budimpešta, 7. septembra. Po avdijenci pri cesarju je bivši ministerski predsednik Szell zopet zapustil Budimpešto. Pred odhodom je imel dolg po-
govor z Wekerlom. Tekojn današnjega
dne bo Khuen skoro gotovo zopet sprejet od cesarja v avdijenci. Še-le potem se se bo razvidelo kako nameravajo mero-dajni krogi rešiti krizo.
Zagreb, ?. septembra. V vseh hrvatskih krogih je veliko razburjenje radi tega, ker se v zadevi ogrske krize posebno pa radi madjarskega armadnega jezika Hrvatov nič ne vpraša. Neodvisni politiki nameravajo radi tega sklicati shod, na katerem bodo protestirali tudi proti temu, da hrvatski ban ni bil pozvan k cesarju. V taki situaciji bo Hrvatska vstala kot en mož ia zahtevala uvedbo hrvatskega armadnega jezika pri hrvatskih polkih.
Zagreb, 7. septembra. Ban hrvatskega sabora ne more sklicati, ker nima sredstev za dotacijo sabora, kar kaže, kako obupne so hrvatske finančne raz mere.
Zagreb, 7. septambra. „Obzor" je konfisciran, ker je pisal, da je radi dogodkov v Zaprešiču prestavljen zagrebški okrajni predstojnik, dočim bi mo ral biti umirovljen zagrebški veliki žu pan Budisavljevič, ki je zapovedal raz obešati madjarske zastave, dasi so to celo madjarski uradniki v Zaprešiču odsvetovali. Glavni krivec je pa pri tej zadevi grof Pejačevie.
Frankobrod, 7. septembra. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Sofije, da on dotni macedonski odbor dobiva vedno strašnejša poročila in okraja Monastir. Turške čete so zažgale gozde, v katere je prebivalstvo pobegnilo. Begunci so v gozdovih zgoreli. Konzuli v Alonastiru so zabarikadirani v svojih hišah.
m 7. sept. Vest, da so tu areti rani srbski častniki popolnoma puščeni na svobodo, ni resnična.	1
Belgrad, 7. sept. Tu se je vrši od 300 oseb obiskani socialistiški shod, ki je zahteval naj vlada zbere prostovoljce in naj jih oboroži za boj v Makedoniji.
Belgrad, 7. sept. Kralj Peter se je vrnil sem ter je bil slovesno sprejet od načelnikov uradov.
Moskva, 7. septembra. Tukajšnje porotno sodišče je obsodilo avstrijskega podanika Aleksandra Kara, ki je ustrelil svojo mater in svoji dve sestri na 12 let prisilnega dela.
New York, 7. septembra. Z di-namitom so razstrelili ječo državni kaznjenci v Alabama. Kaznjenci so hoteli na to pobegniti, a pazniki so streljali in ranili več kaznjencev.
Umrli so:
1. septembra. Amalija Zalokar, posestnikova hči, 2 mes, Florijanske ulice 31, Gastro intestinalis — Viktor Pozaršek, delavčev sin, 2 mes., Tržaška cesta 24, Črevesni katar.
3. septembra Martin Felicijan, trgovski sotrudnik, 24 let, Florijanske ulice 9, jetika. — Zofija Januš, zlatarjeva hči, 16 mes., Rožne ulice 21, Bronchitis ca-pillonis.
V bolnišnici:
31. avgusta. Marija Marinč, posestnikova žena, 42 let, Dilirumm aleoehol, Pneumonia.
1.	septembra. Ivan Čarman, ubožec, 70 let, Ery-sepelus facii, Marasimus senilis. — Matija Rejc, cerkvenik, E8 let, Volvolus niteso, Ilebus pervalsis.
2.	septembra Anton Vrečar, gostač, 70 let, osta-relost. — Marijana Vampel, delavka, 65 let, pljučnica-
tn© cene
dnč 7 septembra 1903. (Termin.)
Na bndlmpeitanski borit:
PSenica xa oktober.....K	7 37	do	7 38
» » »P«!...............,	766
Ri za oktober.......»	6 20	»	6 21
> > april..........h-48	>	6'4!)
Oves za oktober......»	6 48	„	549
» ■ ............571	»	5-72
Koruza za avgust........_	,	_
» » september.......6 20	»	6 21
, „ maj 1904 .......b 40	»	o 41
PSenica banaSka . Rž južne železnice
Rt......
Ječmen , >
ob Tisi . Koruza ogrska . . Cinkvant . . . . Oves srednji . . . Fižol.....
(Efektiv). Dunajski trg.
K 7'65 do 815
7-60 6-45 6 40 6 10
6-50
7-60 5-95 625
. 8.(jO » 6-60 . 7'40 • 7'20 , 6 70 „ 8— „ 6.15 » 1105
Meteorologično porodilo.
f ifina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 736-01
1	Cu »pa- »Tujk	Stanja bar o-metra. T mm.	Temperatur* Celiijn	Vetr.Ti.	Neb«	PJ 1*-w »
5	S) *ve6. 1 740 0 | 18-4 | sl. sever				jasno	00
6	7 ijntr. 2 «»rol.	740 3 738-3	121 26-4	sl. jvzh. sr. jug	» »	
| 9. zveč. | 739 2 | 1H-1				sl. szah.	»	00
7	7. zjutr. 2. popol.	738 9 737-4	118 272	brezvetr. »1. jug	il	
"''"•"j- "-...^lomin auuuie io o , normale ib'd Srednja temperatura nedelje 18 9°, norm. 172.
Dunajska borza ™
dni 7. septembra
Skupni državni dolg v notah.....1(J0 05
Skupni državni dolg t srebro.....9995
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 25
Avstiijska kronska renta 4%.....100 45
Avstrijska inv. renta 3»/, *..........92 30
Ogrska zlata renta 4%.......118 80
Ogrska kronska renta 4%..........
Ogrska inv. renta 31/,*..............89 45
Avstro-ogrske bančne delnice.....15*77
Kreditne delnice..................647,—
London vista....................239 22
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. v	117-32'/,
20 mark.................
30 frankov...........19-07
Italijanski bankovci........96-10
O. kr. cekini...........1135
t
Viljem Nučič naznanja v svojem in v imenu svoje stroge Frančiške sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest o smrti drage hčerke
Charlote,
ki je v nežni dobi sedmih mesecev po dolgotrajni mučni bolezni včeraj zjutraj ob ';a9. uri mirno zaspala v Gospodu
Pogreb se vrši jutri dne 8. t. m. popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti Stari trg št. 11 k sv. Krištofu.
Ljubljana, dne 7. sept. 1903. Mesto posebnega obvestila.
Marija Pauer roj. Jan, javlja v svojem in imenu svojih sorodnikov vsem pri-I jateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni brat, oziroma svak in stric, velečastiti gospod
Ferdinand Jan,
župnik v pokoju
včeraj, dne 6. t. m., ob '/,5. uri zjutraj po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti mirno in udano v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega rajnika se bo v torek, 8. t. m. ob 9. uri dopoldne v župnijski cerkvi braslovški blagoslovilo in na tamošnjem farnem mirodvoru pokopalo.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v sredo, dne 9. t. m. ob 6. in 7. uri zjutraj v župnijski in dekanijski cerkvi braslovški.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Braslovče, dne 7. sept. 1903.
'^vinastemplovo vodo!
Okusen resek okus!
Zmerno pospešuje delovanje srca 1130 in napravlja slast.
Zahtevajte povsod rogaški ,templov vrelec'.
Izjava.
Midve podpisani izjavljava, da so vse besede, katere sve govorila preti obče spoštovanima čitslniskema pevcema g. Mateju Istenid in gospodični Mariji Kregar neresnične, obrekljive in izmišljene, ter jih s tem preklicujeva. Ob enem jih prosiva odpuščanja in se jima lepo zahvaljujeva, da nista postopala proti nama sodniskim potom, ker sva se vse, kar sve govorile proti njima, iz celega izmislile.	1174 i_i
St. Vid nad Ljubljano, dne 7. sept. 1903. Marija Ves, Terezija Zavainik.
Učenca
sprejmem v trgovino z mefianim blagom, začetkom oktobra.
»Kje, pove upravništvo tega lista.«

Trgovski pomočnik
18 let star, z dobrim spričevalom, želi vstopiti v službo v trgovino mešanega blaga kje na deželi. Vstop z začetkom oktobra. Naslov pove upravništvo »Slovenca".
1149 3-2
Naznanilo.
.v ,Nf ,c- *r; '-državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 1903/4 s slovesno službo božjo	'
dne 18. septembra 1903.
a n , N,aon0V° vstopajoči učenci se bodo vpisavali: v I. razred dnč 15. septembra od 9. do 12. ure, v ostale razrede dnč 16. septembra od 9. do 12. ure.
tembra dopoldne' kiS° d°S,ej 0 b 1 s k o v a 1 i t a z a v o d, se je javiti dnč 17. sep-
Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dnč 28. avgusta 1894 J št 2354 se smejo ucenci, ki po svojem, rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšni gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.	1168 g_2
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 4. septembra 1903.
Plinati osečki ^H*? ,T*lr a F!
----- pri
BBATA EBEBL v I^nbljanl, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—1
Ivan Škerjanec
gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 6
priporoča	1170 6-1
kranjske klobase
lastnega izdelka, iz zanesljivega prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 kjg. in višje po pošti proti povzetju. Vsak ponedeljek in petek zvečer ter torek in soboto zjutraj sc dobe
sveže klobase za pečenje
prekajene pa vsak dan v lasfni gosfll-nl, kjer se tudi toči prisfno naravno vino.
Duei dijaka
srednješolca
se sprejmeta na lirano ln stanovanje na Kongresnem trgu št. 5.
1164 3-1
Dečka,
iz poštene rodbine v starosti 12—14 let, sprejme v trgovino z mei. blagom
1168 3-1 I. Kranjc v Borovnici.
Pijakinja
sprejme se v popolno oskrbo.
Lepo pritlično stanovanje in vrt, več se izve
pri upravništvu »Slovenca". 1154 2—2
2 deklici
iz boljie hiše se sprejmete na stanovanje in hrano za prihodno šolsko leto 1903/4 buzo c. k. vadniške šole.
»Kje, pove upravništvo našega lista.«
Mrnmmmimmmim
•••L •••I
•••• •••
•••
::: ...
•■al
■»I
Janeza Trdine ^branih spisov
je pravkar gšla prva knjiga:
^ajjoui Ijazarji m Iliri.
Prejanimiva epizoda juSno-slovansfc zgodovine.
Jfnjiga, važna jer vsakega zavednega Slovenca. Cena Jf 3-
1 w —
I ( •*•
• ■ •'
::::
I jI >••»-

po pošti Jf 3-20.
Zalcžil LJel^ujentner v Ljubljani.
©ue g©Spedicini
sprejme na stanovanje in hrano blizu pripravnice pod dobro vzgojo.
Fan i Cif-1176 i-i	Poljanski nasip št. 6.
£prejr$e nel^ej
krepkih fantov
kot kovaike vajence za izdelovanje verig pod ugodnimi pogoji.
Ake. družba Belapeč - Fužine- Gorenjsko. 1175 3-1
ALOJZIJ LUZN1K na Vrhniki pri Ljubljani preskrouje dobre
harmonije
domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 «4
DaJ6 se ivdt na obroke! r.ahterunje »e pošiljajo cenili brezplačno.
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Št. 392
1003 3-S
Razglas
o prieetku šolskega leta 1903/4 na obeli c. kr. ueiteljiščih v liubljani.
A.	Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec, kakor tudi v c. kr.;deško ln dekliško vadnico bo v torek, one 15. septembra 19P3 od 8. do 10. ure dopoldne. Redni pouk v e. sr. otroškem vrtcu in na c. kr. vadnicah se prične v sredo, dne 16. kimavca 1903 ob 8. uri zjutraj.
B.	Gojenke, ki žele vstopiti v I letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnarice, naj se zglase v ponedeljek, dne 14 kimavca 1.1. med 8. in 11. uro dopoldne Sprejemne preizkušnje se prično v torek, dne 15 kimavca ob 8 uri zjutraj.
C.	Zglaaila za I. letnik c kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v ponedeljek, dne 21. kimavca od 8. do 11. ure dopoldne.
Preizkušnja iz posluha bo ravno tisti dan od 8. dd 12. dopoldne in od 2. do 4. ure popoludne, pismena sprejemna preizkušnja pa se prične v torek, dne 22. kimavca 1903 ob 8. uri zjutraj.
D.	Dozdanji gojenci II., III. in IV. letnika na c. kr. mpškem učiteljišču naj se zglase v četrtek, dne 24. kimavca 1903. ob 9. uri dopoldne, dozdanj« gojenke II., III. in IV. letnika c. kr. ienskega pa ravno tisti dan ob 10. uri dopoldne.
V 2., 3. in 4. razred c. kr. deške in dekliške vadni6n In v II , III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče m more na novo sprejeti.
Vse natančnejie stvari se lahko poizvedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh c. kr. učiteljišč.
Ravnateljstvo c. kr.moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani,
dnč 1. kimavca 1903.
Udajatelj »»odgovorni andnik: Dr. IgiMlj Zltilk
Tiik »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani,