The Oldest and Most Popular Slovene amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do image] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STE V. (No.) 84 CHICAGO, ILL., TOREK, 1. MAJA — TUESDAY, MAY 1, 1934 LETNIK (VOL.) XLII1 Hitler zapostavlja katolike - Nemir SAMO ČLANI NAZIJSKE DELAVSKE DOBITI DELO V TOVARNAH. — FRONTE MOREJO ČLAN DELAVSKE | FRONTE NE MORE BITI ISTOČASNO ČLAN NOBENE $ VERSKE ORGANIZACIJ E. — MLADINSKA ORGANI-I ZACIJA NAPADA KARDINALA. Berlin, Nemčija. — Podobna Usoda, kakoršne so bili svoje-pasno deležni "buržuji" v Rusiji, čaka katoliško delavstvo v Nemčiji. Vzeta mu bo vsaka prilika za zaslužek in za življenjski iobstanek. Izdana je namreč odredba, da člani verskih organizacij ne morejo biti obenem člani flazijske delavske organizacije. Kdorkoli pripada točasno k obe-tna organizacijama, bo črtan z liste nazijske delavske fronte, se fclasi odredba. Ta odredba pomenja, da se bo ftioral katoliški delavec odpovedati članstvu kake svoje verske organizacije, ako bo hotel biti zaposlen. Večina nemških delodajalcev zaposluje namreč že dalje časa samo take delavce, ki se morejo izkazati, da pripadajo na-Zijski organizaciji, delavski fronti, ali vsaj prednost dajejo takim delavcem. Večina profesionalnih zvez je pričela izdajati .delavske legitimacije in napove- KOMUNISTIČNI NEMIRI Izid volitev dal francoskim komunistom povod za napad v podeželskem mestu. Pariz, Francija. — Pretekla nedelja je bila eden najbolj nemirnih dni v Franciji izza februarskih izgredov. Ljute ra-buke so vprizorili komunisti v malem mestu Mantes, ki je oddaljeno od Pariza 36 milj, in j več sto oseb je vodilo pravo bit-[ ko s policijo. Do nemirov je prišlo vsled izidov volitev, ki so se vršile to nedeljo v omenjenem kraju. Radikalni poslanec G. Bergery je resigniral s svojega mesta, in sicer samo v to svrho, da je lahko ponovno kandidiral. Ho- Iz Jfiisg^sla^rije. PRESELJEVANJE REVŠČINE; HOLANDSKI RUDNIKI SO POSLALI DOMOV ŠESTDESET JUGOSLOVANSKIH ROJAKOV Z DRUŽINAMI. — PO NESREČI USTRELJENO DEKLE. — SMRTNA KOSA. — NOVICE IN DRUGO. Revščina narašča Ljubljana, 10. aprila. Iz V mestu Diisseldorf, Nemčija, grade podzemske ceste, katere se smatrajo za višek inže-nirstva. Je pa nasprotno delo pri teh cestah skrajno nevarno zaradi plinov. Gornja slika nam kaže dva delavca, ki neseta svojega tovariša, katerega je omamil plin kljub plinski maski. nizozemskih rudnikov se je vrnilo v Ljubljano 60 naših roja kov, ki imajo vsi številnejše družine, tako da tvori ta transport revščine preko 200 oseb. Nekaj teh rojakov se je že razkropilo po svojih domovinskih občinah, mnogo pa jih ne ve, ne kod ne kam. Tudi razne u-stanove ne vedo, kam s tem velikim prirastkom domače bede in brezposelnosti. Naši rudarji so nekdaj v ho-landskih rudnikih dobro zaslu-i žili in vsi so se dvignili na tako- NOVA USTAVA V AVSTRIJI tel je s tem pokazati, da je pre-fluje se, da samo tisti, ki se bo bivalstvo njegovega okrožja še tnogel izkazati s tako legitimacijo od delavske fronte, bo mogel dobiti delo. Načelnik nazijskih Napadalnih čet je pred par dnevi opozoril svoje članstvo, naj stopi v delavsko fronto da si za-Sigura te legitimacije, da se iz-Pgne poznejšim sitnostim. Kakor izjavlja uradno glasilo delavske fronte, je namen nazijske delavske organizacije ta, da vedno z njim in za radikalne ideje, katere on zastopa. Izid volitev pa ga je presenetil. Njegov nasprotnik, nacionalistični kandidat, R. Sarret, je namreč odnesel večino. S tem je min. predsednik Doumergue odnesel svojo prvo zmago. Jeza komunistov se je obrnila predvsem proti županu mesta Epone. Bil je sprva namreč Objavljena ljek. je bila v ponede- iVarnah. "Tega pa se ne bo moglo jioseči", nadaljuje člankar, "dokler bodo male obrtne organiza- Igih krajev, so napadli mestno i hišo in le s težavo so nacijona-listi odbijali napad, dokler ni policiji prišlo ojačenje iz Pariza. --o- se ustvari^ "duh edinosti" v to-itudi on na kandidatni listi, a je prostovoljno odstopil v prid Sarretu, s čimer je temu pripomogel do zmage. Komunisti, pije predvsem razne verske zve- katerih gtevilo prišlo iz dru_ fce, delile delavstvo. To mora pri-.vesti do konfliktov. Ne nanaša pa se to na verske zveze, ki se jbavijo samo s kulturnimi in ka-j'itativnimi problemi." Delavska fronta preneha sprejemati novo članstvo s 1. majem. [Točasno šteje, kakor se računa, Okrog 20 milijonov članov. Do ponovnega spopada je prišlo med kardinalom Faulhaber-jem in med Hitlerjevo mladinsko organizacijo. V svojem glasilu "Fanfare" ga organizacija napada vsled njegove izjave v neki pridigi, ko je dejal, da so bili stari Germani pred krščansko dobo leni in vdani pijanstvu. (To je napad na čast nemške krvi fa nemškega plemena, pravijo Hitler j evci. ——o- REV. FATHER AMBROŽIČ NA VZHODU V petek večer se je zglasil v Chicagi preč. g. pater komisar, Bernard Ambrožič, ki se je mu-dil skoro dva meseca na misijo-fiih v Minnesoti, Wisconsinu in ^ Kanadi. Z uspehi na misijonih tie preč. gospod pater zelo zadovoljen. Zdaj se je podal proti ^hodu in se bo ustavil v John-Stownu. Dunaj, Avstrija. — V ponedeljek se je proglasila nova u-stava za Avstrijo, in sicer pri zborovanju parlamenta, ki se ni sešel že leto dni. Nova ustava določa, da se odpravijo sodne porotne obravnave. Ustava dovoljuje volivno enakopravnost ženskam z moškimi. Dalje določa prostost tiska; vendar pa daje vladi pravico, da lahko jupostavi cenzuro, kadarkoli se ji bo zdelo potrebno. Verska svobodo je zasigurana. KRIŽEM SVETA POTOVANJE NA ŽARKIH SKESANA OPICA Chicago, 111. — Mala domača opica, ki jo je lastoval John Bar-batton, 468 W. 27th St., je pobegnila od doma in se ni pokazala celih pet dni. Vse poizvedovanje in iskanje policije je ostalo brezuspešno. V soboto zgodaj zjutraj pa je lastnik zaslišal neko praskanje na zadnja vrata. Ko je odprl, je stala pred njim njegova pobegla opica, premra-žena in skesana. Očividno jo je minula vsaka želja po nadaljnjih avanturah. -o--- KRVAVA DRAMA V DRU- SMRTNA KOSA So. Chicago, 111. — Tukaj je pretekli petek cb dveh zjutraj umrl znani slovenski odvetnik) i Ralph Kompare. Pokopan je bil v pondeljek iz St. Rita Church na Colles Ave. v Windsor park okraju. Truplo pokojnega je bilo potem prepeljano v Joliet, kjer je bilo položeno k večnemu počitku v družinsko grobnico. — Pokojni zapušča še živo mater, soprogo in otroke ter več bratov in sester, kakor tudi drugih sorodnikov, katerim izrekamo na tem mestu naše sožalje. — Več o pokojnem bo poročano v eni prihodnjih | številk tega tedna. -o—— "DVOJNA OSEBNOST" SE — London, Anglija. — Na smrt so bili obsojeni trije mo- iC, ški, ki so svoječasno napadli in umorili na njenem domu neko 761etno žensko, hoteč jo izro-pati. Niso pa mogli najti prostora, kjer je imeia skrit denar, in zdaj jih je poleg tega še zadela roka pravice. — Pariz, Francija. — Končno bo Francija prisiljena, da bo morala proti svoji volji trpeti v državi bivšega rdečega voditelja Leona Trotzkyja. Nobena država ga namreč ne mara, in Francija mu bo bržkone dala dovoljenje, da ostane v državi pod stalnim nadzorstvom. — Rim, Italija. — Po petih letih je kralj Emanuel imel preteklo soboto zopet javen govor. Ta dan se je namreč sestal novoizvoljeni parlament, pred katerim je kralj nastopil. |zvani višji standard življenja, , kakor pa ga imajo sotrpini v (stari domovini. Od tega višjega (standarda so jim ostale samo 'še dostojne obleke, marsikaj ipa so vnovčili že med svojo __dolgotrajno brezposelnostjo. — človek bo lahko potoval po ve- [Sedaj kakor kaže bodo prišle na vrsto tudi obleke. I Nekaj najrevnejših družin so 'začasno za en teden nastanili v neki gostilni na stroške Delav- Pariz, Francija. — Znam profesor Piccard je imel pred par d»evi predavanje, v katerem je napovedoval najbolj neverjetne in fantastične reči. Med drugim je izjavil, da ni več daleč čas, ko bodo ljudje lahko letali na obisk na druge planete, in sicer s pomočjo in potom žarkov, ki jih bodo sami ustvarjali iz materijala. Eno leto potovanja po vesoljstvu bo pomenilo več tisoč l$t zemeljskega štej a. Na ta način se bo človek popolnoma o-prostil zemeljske časovne dobe. -o- dekleta. 281etna Justina Koze-ljeva iz Bohove je prišla na obisk k v bližini stanujoči rodbini pokojnega učitelja g. Tu-šaka. Odzvala se je vabilu 19-letnega Tušakovega sina Dušana in njegovega prijatelja, ki jo je povabil, da naj pride poslušat radio. Mladi ljudje so se usedli v sosednjo sobo k aparatu, poslušali godbo in kramljali. Med pogovorom je pokazal mladi Dušan tudi pištolo ter jo razkazoval tovarišu. Ni vedel, da je orožje nabito ter najbrž tudi ni bil vešč v ravnanju z njim, kar se .je pištola nenadoma sprožila. Med pokom pištole je deklica skočila kvišku, se zgrabila za vrat ter s smrtnim krikom omahnila v vežo. Komaj pa je napravila par korakov, se je zgrudila. Iz vratu ji je vrela kri ter se stekala v mlako na tleh. S krvjo pa je u-gasnilo tudi mlado Življenje. Oba fanta sta v trenotku strela obstala okamenela od groze ob 'pogledu na strašne posledice ske zbornice in izseljenskega neprevidnega ogledovanja o- komisarijata. Tudi v zavetišču roz'a- Pomoč- ki so 3° skušali na Viču je našlo več rodbin z medtem ostali nuditi dekletu, otroki zavetje. Tudi tu samo le blla zaman- ker Je kroSla začasno, najdalje za en mesec.'predobr° opravilo svoje smrto- Dva rudarja sta že šla iskat nosno del°-senjski rudnik, Stroga obsodba svojo srečo v nekateri pa so, kakor že rečeno, hiteli v svoje domovinske Bivši trgovski zastopnik Stan-občine. ko Žagar iz Ljubljane, ki je Naši rojaki v holandskih rud- lansko leto hodil po hribovskih nikih so bili že dolgo priprav-' vaseh Notranjske, Dolenjske in ljeni na vrnitev v stai-o domovi- Bele Krajine ter lahkoverne no. V obratih so se pričele po- ljudi sleparil, da je nekak za- NA OBISKU lagoma razne omejitve, pri re- varovalni agent ter jim ponujal sta se te dni mudila v Chicagi /lukcijah pa so prišli kot prvi razna brezobrestna posojila, brata Mr. Feliks Peterlin in Mr. na vrsto tuji delavci. Ko je bil tako da je od mnogih izvabil Vinko Peterlin, iz Raton, New reduciran, je vsak tudi vedel, vse njihove prihranke, je bil Večina^jegovegsTgovora je^Toil IMexico, kjer vodita svojo ot>rt že koliko mesecev in tednov mu radi teh sleparij obsojen na 6 več let Prihitela sta v Chicago |bo mogoče še ostati v tujem let robije in štiriletno izgubo na pogreb svojega brata, Mr. kraju. V teh mesecih in tednih častnih državljanskih pravic. SMRTNA KOSA Eveleth, Minn. — Mrs. Mar-Sareth, Chad je dobila te dni iz Istarega kraja žalostno poročilo, da ji je tam umrl njen stric John Zakrajšek v starosti 80 *et, doma z Ravnika pri Blokah fca Notranjskem. NOČE IZDATI Chicago, 111. — Zagonetni A. R. Hammel, ki sedi v tukaj-56 letni Ma-;šnjem zaporu, obdolžen, da je svoječasno izvršil rop $39,000, še vedno trdovratno zanika svojo slavospev fašističnemu režimu. — Dunaj, Avstrija. — Doll-fuss je v petek odredil, da se bo vršilo zasedanje parlamenta, katerega je razpustil pred letom dni. Zasedanje bo imelo potrditi novo Dollfussovo ustavo. Parlament bo zasedal brez 72 socialističnih poslancev, ki so zaprti v ječah. Z DINAMITOM SE RAZSTRELIL Madrid, New Mexico. — Neki 401etni Salomon Rivera je sklenil izvršiti samoumor in pri tem Velika škoda Johna Peterlin, ki je te dni umrl so se gotovo vsi obrnili na svo-; Chicagi. Omenjena rojaka sta jje domače občine in, kakor se j se zglasila tudi v našem uredni-'mnogi izjavili pri prihodu v. Jz Tržiča na Gorenjskem po-štvu, katerih obiska smo se prav,Ljubljano, niso dobili niti od-'^^ ' ^ SQ y ^»kli zimi zveselih-__govora-__napravili zajci v tamošnji oko- JUGOSLOVANSKI DAN NA čožoti v jugoslovanskih vodah!1** VeHk° §k°de' S° °gl°~ Chicago, III. rion Witecki, je prišel v petek popoldne pijan domov na 8619 Baltimore ave. in pričel tamkaj j identiteto in trdi, da mu je ime Armstrong in da ni bil še nikdar se je poslužil enega najbolj učin kovitejših načinov. Na vrat si je'ti. Na posvetovalnem RAZSTAVI Odbor svetovne razstave se je 1 tudi letos obrnil na razne narodnosti, da bi te priredile svoje posebne dneve na razstavi. V ta namen je vodstvo razstave v petek večer dne 27. aprila sklicalo na posvetovanje vse vodilne osebnosti med Slovenci, Srbi in Hrva- sestanku Hvar, 9. aprila. dali sadno drevje. V Bistrici ni Danes ob | posestnika, ki bi ne utrpel več- prepir s svojo ženo Marto, ki se je ravno vrnila z dela. Sinova žena je skušala posredovati, a stari Witecki je pograbil samokres in oddal strel na njo. Njo samo je zgrešil, zadel pa je svojega sina v nogo. Razdivjani pijanec se je nato obrnil in dvakrat ustrelil na svojo žena ter jo zadel v srce. Ranjeni sin je skočil proti očetu in mu izvil orožje ter nato sprožil proti njemu. Samokres pa je bil že prazen in oče je j je oženj en tudi tukaj nato pobegnil v avtomobilu. |in ima pet otrok. prej v Chicagi. Pred par tedni je bil aretiran v Philadelphiji in prepeljan v Chicago. V petek je prišla iz Cincinnati, O., neka ženska, ki trdi, da je obtoženče-va žena in jo je zapustil leta 1919. Z vso sigurnostjo je ugotovil $ v njem svojega pobeglega soproga. Mož jo je pa nasprotno s popolnom mirom zavrnil: "Lady, ne poznam te." Hammel v Chicagi privezal dinamit in ga zažgal z električnim tokom. Moža, ki je bil po poklicu premogar, je eksplozija raznesla. TEŽKO RANJENO SKUŠAL UBITI Philadelphia, Pa. — Na neko žensko, ki leži v neki tukajšnji bolnici težko ranjena kot žrtev gangsterjev, se je skušal izvršiti drugi napad. Neki sumljiv moški, ki se je izdajal za detektiva, je hotel priti v njeno sobo, ko pa je videl, da je vzbudil sum, je pobegnil v avtomobilu. se je izvolil začasni odbor, ki ima nalogo, da za jugoslovanski dan 7. je finančni kontrolni brod "Miloš Obilic" pod poveljstvom kapitana Dediole ustavil v jugoslovanskih vodah italijansko motorno ribiško ladjo "Regina Marti". Italijanski ribiči so baš lovili ribe z mrežami. Jugoslovanski finančni stražniki so brod ustavili, ga pregledali in nato odredili, da jim mora sle- na razstavi zainteresira Sloven- :diti v hvarsko luko, kjer so ga ce, Srbe in Hrvate, ter naj skliče ločili jugoslov. oblastem, ki skupaj na sestanek zastopstva so obsodile lastnika italijanske vseh organizacij in društev, na ladje na globo, poleg tega pa katerem se bo sestavil trajni od- zaplenile 300 kilogramov rib, bor za ta namen. V začasni od- ki so jih naložili čožotski ribi-bor so bili izvoljeni: Predsedni- či. Ribe so potem prodali na kom Mr. Viktor Skubic, tajni- hvarskem trgu, izkupiček pa je kom Mr. Rihard Zavertnik, terjbil določen za hvarske siro-pet odbornikov. Vodstvo razsta- make. ve je izjavilo, da kakor lansko leto, tudi letos uprava razstave ne more dovoliti vsaki narodnosti poseben dan, ampak le slcup-'ni jugoslovanski dan. je škode. Zajci so glodali vse od krajaMn tako temeljito, da mnogo dreves ne bo več ozele-nelo. -o- Smrtna kosa V Ptuju je umrla Antonija Somer, zasebnica, stara 77 let. — V Ljubljani je umrl Janez Pušnik, star 94 let. — Na Vrhniki je umrla Uršula Grampov-čan, roj. Steržinar. — V celjski bolnici je 'imrl Jože Poznič, brezposelni zidar s Prihove, star 28 let. Nesreča s samokresom V Bohovi pri Hočah se zgodila usodepolna nesreča, ije zahtevala življenje mladega Smrt neznanca V Selnici pri Mariboru so našli na pokopališču na jablani obešenega neznanca. Visel je na kravati. Sumijo, da je kak Mariborčan, ki je obupal nad samim seboj. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA: •AMERIKANSKI SLOVENEC* Torek, 1, maja 193^ AMERIKANSKI SLOVENEC trti *t«JM>»lj»a let«, IMIi i*li«ja mak dan ruzum nadel), pon«-mliko* in dnevov po praxnikih. Iid»ja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Natlov uredništva in uprav«: ,#49 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 V ---1 Naročnin«: £4 velo leto if* pol leta . JU četrt leta .$5.00 , 2. SO „ 1.50 Za Chicago, Kanado ta Evropo: i» celo Isto-------$6-00 U pol leta_____— 3.00 la oetrt leta ___1--------- 1.75 The first and the Oldest ploven/ Newspaper in America. B»t*bMsed 18*1. kanske dežele mejno črto, ki teče na severu skozi Dunaj in Tr-1 postane ta mala svota v par le- Julija Skrube. Potem je bil po-biž, na severo-zapadu pa od Postojne proti Reki. Ljudje, ki so j tih velik kapital, kateri vam bo'zvan k besedi gl. predsednik opazili nevarnost balkanizacije. so si razbijali glavo, kako \>i mogoče ključ k vašemu prihod-'sobrat Frank Opeka, burno po- Ituraed daily, axctpt Sunday, Monday and the day after holiday«. znašli sredstvo proti temu, toda v svojem strahu ali pa v preveliki gorečnosti so zašli v pretirano nasprotno smer s tem, da so za zdravilno sredstvo zapisali — Panevropo." Navedli smo doslovno Zingarellijeve besede zato, da se njemu blagostanju. j zdravljen od občinstva. V Še enkrat se vas pozivlje, dadrnatih besedah je orisal Pablubed by: EDINOST PUBLISHING CO. Addres* of publication office: J 843 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CaNAL 5544 po-| goiovo pridete na letno zboro- men praznovanja 401etnice. 0-| vanje. Tam vam bo podano po-'menil je med arugim tudi, za-, torn bolje razumejo Bismarckove besede in pa vsa zunanja po- ločilo o poslovanju v preteklem kaj Jednota stalno napreduje; litika fašistične Italije od tiranskega pakta 1. 1926 pa do naj- j letu. Na dnevu', led bodo prišie tako v članstvu kakor tudi v' novejšega, sklenjenega 17. marca v Rimu med Italijo, Avstrijo .tudi mige važi e zadeve, ka- financi. To pa zato, ker je bila; in Ogrsko. Kdor pozna osnovne misli, ki prevevajo vodilne'kor posojilo pri vladi (HOLC),'ustanovljena na trdni Katoliški' osebe fašistične Italije, se ne bo dal motiti od lepih in skrbno 'znižanja ali '/višanja ob odno podlagi. Za svoj govor je oil zavitih fraz, kadar gre za važne politične poteze fašistične di-'mere, volitev novih direktoijev burno aplavdiran. Takoj nato' Subscription: For one year -—- For half a year —$5.00 _ 2.50 i For three month« ---------1.50 Chicago, Canada and Europe: i For one year ....—*---------$6.00 For half a year--------—„ 3.00 j For three month« ji--i—1.75, tplomacije v Srednji Evropi. Zato je dobro, da se pomni tudi in drugo. W* m ©UH P4JW Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je £a* do četrtka dopoldne. — Na dopia« brez pod-! piva bs ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. izvajanje drugega italijanskega publicista, ki stoji v neposredni bližini Ducejevi in ki spremlja po njegovih navodilih njegove politične poteze s primernom časopisnim komentarjem, zanimivim za nas Slovane vobče, prav z o žirom pa še pri Zinga-relliju tako ostro naglašeno nasprotje proti "panslavizmu". l)ne 7. marca letos je priobčila dunajska "Presse" razgovor, ki ga je imel njen dopisnik z znanim fašističnim ideologom Francescom Coppolo, profesorjem mednarodnega prava na vseučilišču v Rimu. Ta prvak fašizma in pojasnjevalec Mussoli-nijeve politike je najnovejšo italijansko politiko v Podonavju označil za tako važno, kot malokatero drugo, ker je Podonav-je za Italijo take življenjske važnosti, da se "v teh krajih v gotovem smislu odločuje tudi usoda Italije." Tega mnenja, katero zastopa že dolgo, so, je mala deklica, članica mlad. Dolžnost vseh delničarjev je oddelka, Hermina Ribich, cle-udeležiti se tega zborovanja, klamirala v pozdrav gl. pred-Ako ni mogoče se osebno ude- sedniku. Vidno gin j en se je gl. ležiti, se mora pa s pooblasti- predsednik deklici zahvalil za lom. Torej vsi delničarji na njeno krasno deklamaeijo. Za-j sejo! tem je bil pozvan k besedi dol- North Shore Building & Loan goletni gl. tajnik, sobr. Joseph Association: Math Ivanetich, tajnik. • Zalar, katerega so navzoči bur-j !no pozdravili. Govoril je v slovenskem in angleškem jeziku, j Povedal je, kako malo število, osem mož, se je bilo zbralo v Proti Slovanom Začetkom, leta 1883 je sklenila avstro-ogrska monarhija pod vodstvom Andrassyja, tedanjega zunanjega ministra, tro-zvezo z Nemčijo in Italijo proti, francoski politiki v Tunisu, potem ko je bil 1. 1879 sklenil Bismarck z Avstro-Ogrsko dvozve-zo proti ruski politiki na Balkanu. Poznejši kancler v. Btilov pripoveduje v svojih "Spominih" (v prvem zvezku 1930), kako je ob neki priliki Bismarck njemu 1. 1884, ko se je solil v svoji diplomatski službi iz Pariza v Petrograd, pokazal evropski zemljevid z besedami: "Tu,-med Karpati in Donavo se razprostira Ogrska. Za nas pomeni to istotoliko, kot bi se tu nahajali Nemci. Njihova usoda je zvezana z našo : živeli in umrli bodo z nami. Za nas je Ogrska najvažnejši činitelj med balkanskimi deželami, ki se začenjajo, kakor veste, pri vratih Dunaja." Italijanski publicist Zmgarelli, velik sovražnik Jugoslavije, je prekl sedmimi leti napisal na Dunaju knjigo "Der Gross-Balkan", ki je polna mržnje proti Jugoslaviji. Takoj v začetku uvoda piše doslovno: "Citatelj naj se ne čudi, če sem v sliko Balkana, ki jo hočem pred njim razviti, vpletel Ogrsko in Nemško Avstrijo: Avstrijo, ki je bila gospodarica, je v sedanji obliki postala prednja straža velike Balkanije. Avstrija, ki je prej skušala vsiliti južni in južhovzhodni Evropi svoj lastni vpliv in je tu kot enakovredna % drugimi velesilami tekmovala, je zdaj sama ona krajina, v kateri se trudijo stari in novi mogočneži priti do nadvladja. in tako se dogaja, da še mala, ponižana, tlačena in stiskana republika ozira po nekom, ki bi ji mogel pridobiti mir in spoštovanje, in da ji je oko obviselo na močni Nemčiji." In potem nadaljuje: "Vsa Balkanija se nahaja v nekakšni astronomski konstelaciji pod vplivom treh večjih planetov: Italije, Francije in Male zveze. Morda pride prej ali slej na obzorje še četrti planet, panslavizem, toda ta čas je še daleč. Jugoslovani so ga poskusili približati takoj po podpisu italijan-sko-albanskega dogovora, morebiti zato, ker'obupujejo, da bi na zapadli Evrope našli one trdne prijatelje, ki jih potrebujejo. Ker je po propadu carja opazilo rusko javno mnenje, kakšnih žrtev jih je bila stala plemenita kretnja, da je bila Rusija priskočila- na pomoč prebrisani Srbiji, si je težko misliti, da bi mogel panslavizem zopet vstati v svoji stari obliki. Nasprotno, moskovski vpliv se bo pričel javljati, da se uveljavi neodvisno od nagibov nacionalistične tendence; vpliv, ki je v Turčiji in Aziji že na delu proti Angliji, vpliv, ki je v Nemčiji pripomogel, da so se ji hitreje odprla vrata v palačo Zveze narodov in ki vleče k sebi tudi nekatere 'Ogrske kroge pod vodstvom berlinskega poslanika barona Kanya." Strah pred slovansko nevarnostjo in "balkanizacijo" Evrope je fašističnemu piscu pritiral na papir tudi to-le značilno izpoved: "Res je bila podonavska monarhija na vznemirljiv način imperialistična; toda bila je napaka, da so jo razdejali, ne da bi se bili pobrigali za posledice, ki jih je moral povzročiti hipoma zginoli organizem, ki je opravljal v balkanskih deželah (kako dobro jih je poznala Avstro-Ogrska!) službo žan-darma in učitelja, inženjerja in zdravnika. Zmota je bila, da se je položaj zaobrnil in se je dala prosta pot elementom, ki »o m potrebovali uzde: rezultat je dejstvo, da imajo danes bal- SMRTNA KOSA Pueblo, Colo. Preminul je Mr. John Meglen,' Jolietu pred 40 leti, da so usta-kot naglasa, jbrat mojega pokojnega moža. 'novjli KSKJ. Omenil je tudi, da tudi drugi Italijani. Zakaj? Pred vojno je Italijo oviral v ra-j Živel je v Leadville, Colo., kjer|so izmed tistih osmih še štirje šči pritisk s severa, šele s svetovno vojno pa je bila ta ovira od-j je več let delal v rudnikih. Tam' člani pri življenju, kar je vid-stranjena in je tako prišla do sedanje svoje vloge velike sile.;si je tudi nabral jetiko, ki ga.no, da je slovenski narod trd in Toda na obzorju se javljata za njo dve veliki nevarnosti. Prva je v starosti 54 let spravila v!žilav. Omenil je, koliko je Jed-je v priključitvi in spojitvi Avstrije z Nemčijo. Italija je tu | grob. Doma je bil iz Vise je, fa- nota že izplačala raznovrstnih in priporočal posebno prizadeta: neizbežno bi moralo priti do najobčutnejse'ra Ilinje. Iz Leadville je prišel podpor. Omenil motnje soglasja med Italijo in Nemčijo, če bi se Nemčija pove-'v Pueblo in je več mesecev o- je tudi, ker je sedaj ravno jubi- čala z avstrijskim ozemljem in bi tako prišlo do skupne meje.'stal pri svoji sestri Mrs. Fran- lejna kampanja za novo članov a stale bi težave, ki bi se pojavile tudi na polju zunanje poli-jces Kočevar in si nato kupil stvo. Želi, da bi Jednota štela tike: šlo bi za škodljive posledice boja zaradi gospodarskega'malo hišico, kjer se je pozneje meseca avgusta, ko se prične prodiranja v sredozemsko območje, ki je že nad dva tisoč let nastanil. Stregla mu je njegova konvencija, 40 tisoč članov, glavno torišče italijanske trgovine. Enako neugodne posledice j hči in ker je tu v Pueblo boljši Za svoj govor je žel dolgo-pa bi se pokazale za Italijo tudi v Podonavju. Zato Italija od-; zrak, je mislil, da se mu bo trajno aplavdiranje. klanja vsako možnost spojitve Avstrije z Nemčijo, ki sicer lah-;zdravje izboljšalo. Nekoliko si n- , • . . , , nedTli^SS bS^SinrtS^^ ŽC ***** ^ M Qdlelto M^ry Koren deklami- r»ea piemensivimi biati m hkrati tudi veliko prednost, da jo za mnogo. _Pokopan je bil v "skoraj idealno nevtralni pas med njo in Italijo varuje pred vsemi nesoglasji z Italijo." (Konec prih.) rala gl. tajniku za njegovo 25-Leadville, kjer zapušča druži- ]etnic() zvegtega in trdega dela i no, namreč vdovo, sina, pet ; hčera in tri sestre. — Naj počiva v miru in večna luč mu naj sveti. Ostalim naše iskreno so-žalje. J. Meglen. LEPO JE BILO NA PROSLAVI 40-LETNICE K.S.K.J. ter mu izročila v priznanje košarico cvetlic, za'kar se je gl. tajnik gin j en zahvalil s pripombo, da on ne potrebuje nobene hvale, ker kar je storil v 25 letih za Jednoto, si je štel v dolžnost. Za tem je nastopi1 kot nadaljni govornik sobrat Frank Gospodarich, tajnik fi- NAZNANILO SLOV. STAV-BINSKEGA DRUŠTVA seji, ker ne bo trebo po knjigah listati in ugotoviti vaše delnice. ! Vsi oni, ki se seje ne morejo o-sebno udeležiti, so prošeni, da svoja pooblastila (proxy) pra--osmih zvečer se bo vršila glav- vihl0 Iastnoročno podpišejo ter latere,so se udeležili tudi štirje North Chicago, III. V soboto dne 5. maja ob pol i na letna seja delničarjev Slov. 'stavbinskega in posojilnega 'društva (North Shore Building 'and Loan Association) v Slov. ;Nar. Domu na 10. cesti. Kakor je važno za vsako organizacijO, tako je tudi važno glavno zborovanje za naše društvo. Vsled jtega so vsi delničarji prošeni, .da se gotovo te seje udeležijo. Naznanila in pooblastila so izročijo bodisi kateremu uradniku ali delničarju, ki se bo seje udeležil. Komur boste to pooblastilo izročili, morate tudi njegovo ime zapisati. To je ze- no> lo važno. Urad društva bo v soboto večer zaprt. Odprt pa bo v petek zvečer od 7. ure naprej in pa v soboto popoldne od 1. do 4. vam te dni bila poslana po po-|ure- P™«inl0> upoštevajte to ISti- Ako se je kdo preselil in ni spremembo uradovanja v petek lin soboto, 4. in 5. maja 1934. pooblastila dobil, naj vpraša j ___„. zanj tam, kjer je prej živel, ali; V bod°če bo urad odprt kakor nik društva sv_ Cirila in Meto Sheboygan, Wis. Proslava štiridesetletnice nančnega odbora, pozdravljen KSKJ. v Sheboyganu, Wis., ka- od vSeh navzočih, kateri je go- tera se je vršila 21. aprila v v°ril v angleškem ježiku in 'sl-Standard' dvorani in 22. aprila 'cer §"lede .l'ed»oti"e finance, s v cerkvi sv. Cirila in Metoda, katero ima 011 naJveč opravka. Priporočal je nadalje zlasti gl. uradniki, je prav lepo iz- mladini, da pristopa k Jednoti, padla. katera je že toliko dobrega sto- Program se je otvoril neko-!riia slovenskemu narodu v ča-liko pozneje kot je bilo oglase-!su njenega -lOletnega obstanka. to pa zaradi tega, ker so ; Nato je govoril sobrat Frank bili gl. uradniki iz gotovih Frančič, član gl. nadzornega vzrokov zadržani, da niso mo-! odbora, kateri je omenjal med gli prispeti ob določenem času J drugimi tudi, kako se je usta-v Sheboygan, torej prosimo, da novilo prvo društvo Jednote v se nam oprosti, ako se je kate- j državi Wisconsin: to je bilo ri čutil nezadovoljnega, ker je društvo sv. Janeza Evangelista moral malo čakati. Vse drugo št. 65 v Milwaukee. Prvi usta-je bilo v najlepšem redu. novni član je bil Joseph Fran- Program je otvoril predsed- čič in ako se on nahaja nocoj ! v tej dvorani, se prosi, da vstane. Ker je bil omenjeni član na-,vzoč, ga je govornik pozval na (proxy) je zadaj napisano va-'reda "B" in "D" prejel, prosi- pozval predsednico društva!oder ter mu v znak priznanja še ime in naslov, kakor tudi šte- mo, da se zglasi pri blagajniku Kraljica Majnika, sosestro Ag~ ustanovitve prvega društva v naj se po zglasi pri tajniku, da,1'10 navadi. da, sobrat.John Prisland, s pri- jdrugega dobi. Na pooblastilu I Ako ni še kdo obresti od raz- mernim nagovorom. Nato je vilke od delnic in koliko delnic imate. Ako morebiti opazite kako napako, prosimo, da nam to sporočite, da se popravi. — Prošeni ste vsi, da ta pooblasti- in istega prejme. nes Gersich, katera je v zbra-j Wisconsin podal roko. Sobrat Nova serija delnic se zopet nih besedah pozdravila vse na-: Joseph Frančič stanuje že več otvori v petek, 4. maja. Kdor vzoče. Nato je nastopil cerkve-j let v Sheboyganu in je sedaj le more, naj se posluži te prill- ni pevski zbor in nam je zapel .član društva sv. Cirila in Meto-ke ter si nabavi delnic v koli- par mičnih pesmic. Nato sta'da. Nato je bil pozvan k besedi la prinesete s seboj ter tam do-, kor mu razmere dopuščajo. Na doklamirala Jednotino himno j naš začasni župnik Rev. V. Ar-bite volilni listek. Na ta način'delnice se plačuje tedensko bo- člana mladinskega oddelka, de- j daš, katerega je občinstvo sto-se bo mnogo'časa prihranilo naldisi po 25c ali 12'/oc. Gotovo ček Bernard Černe in deklica'je navdušeno pozdravljalo. Ko je ploskanje pojenjalo, je župnik omenil, da se je težko udeležil te proslave, ker je ravno, sobota. Toda on si šteje v dolžnost, da tudi on pozdravi članstvo dveh tukajšnjih velikih' društev v navzočnosti gl. uradnikov, ki danes praznujejo 40-letnico največje slovenske katoliške organizacije. V svojem obširnem govoru, katerega je navzoče občinstvo z zanimanjem poslušalo, je govornik po-vdarjal, da brez organizacije ni napredka in ne obstoja, pa najsi bo že taka ali taka ustanova. Zlasti je naglašal, da za katoliškega Slovenca in Slovenko, Hrvata in Hrvatico je edino katoliška organizacija,- kakor-šna je KSKJ. Priporočal je, da naj ostanejo Slovenci in Hrvatje katoliški in narodni, za kar jim je zagotovljen obstoj. — Navzoči so mu dolgotrajno in navdušeno aplavdirali. Nato je bil predstavljen sobrat Joseph Adlešič, najstarejši član tukajšnjega društva, ki je že 37 let član KSKJ. Značilno je pa tudi, ker omenjeni član celih 37 let še ni prejel enega centa podpore ne od društva in ne od Jednote. Prišla sta mu čestitat na oder so-brata gl. predsednik in gl. tajnik in mu v znak čestitke podala roke. Za tem je nastopil ženski pevski zbor SŽZ., na kar je predsednik sobrat John Prisland zaključil program in se zahvalil vsem za številno udeležbo ter naznanil, da se prične ples za plesaželjne. V nedeljo, 22. aprila, se je slavnost zaključila v cerkvi s sv. mašo ob 10. uri, katere sta se udeležila oba društva in gl. uradniki. Pri tej priliki je imel č. g. župnik v srce segajoči govor. Zahvalo izrekamo v imenu obeh društev v prvi vrsti gl. u-radnikom, ki so se udeležili te proslave, dalje g. župniku V. Ardašu za krasen govor zvečer 'v" dvorani in pri sv. maši. Dalje se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru in ženskemu pevskemu zboru SŽZ., članom in članicam mlad. oddelka za dekla-maeije. Vsem, kateri so na katerikoli način kaj pomagali k tej slavnosti in vsem, kateri so se je udeležili, lepa hvala. Posebno gre še zahvala članstvu obeh društev, ki so se v tako lepem številu udeležili v nedeljo sv. mašo. Odbor dr. sv. C. in M. in društva Kraljice Majnika. NEKAJ ZA VSE Ženske, ki nosijo večinoma odprte vratove, trpijo manj za vnetji v vratu nego moški. * Vsak sedmi človek umre za tuberkulozo. * Umrljivost zaradi kačjega pika znaša po neki statistiki 25 do 30 odstotkov. Pacientov, ki so jim vbrizgali serum proti kačjemu piku, pa umro komaj 3 odstotki. TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (58) (Metropolitan Newspaper Service) Normal: EDGAR RICE BURROUGHS Ko se j? Tarsqn z močnim Eikokqm obesi} za svojo vrv, je bil medved že skoro pu njejtiu. Hitro, (safer je samo Tarzan anal, je splezal po vrvi navzgor. ®o4«|ji3 je pa t;wli %i£el počasneje hoditi in se ustavil ravno pod Tarzanom, kakor bi čakal, da ta pride doli. Grapitna: čsr, o-koli katere jc Tarzan vrgel svojo vrv je bila tako ostra, da, je načela vrv. Tarzan je pa bil pre^ cej težak in vrv se je pod njegovo težo utrgaja, da je padel naravnost na medveda. Tfižkp je tufej payedati.- ktjo s« je bolj U3tra-Sil, ali Tarzap, ali medved. Oba sta pa kaj liitro zavedala svojega položaja, Modved se je naglo postavil na zadnje nape in tako stresel Tarzana s sebe. Tarzan je pa b sypjo močno rg» ko objel medveda okoli vratu in ga trdno pri-ticinij, x drugo it pa segel no svoj lovski nož za pas. Bil je pa tukaj nevaren prostor za boj, na eni r.trapi visoka gladka skala, na drugi pa prepad, v katerega bi oba lahko padla. Ti-Jcdved js v tem neprifakc/aasm napgcjn sa-čel rjuti, da je odmevalo od skalovja, Tarzan so je pa po tiho boril. Končno je zasadil svoj lovski noš rjpvečemu medvtd« v pleža', Tedaj je pa tudi uvidi;;!, da se oba nahajata žc. pppolpoma na robu. Žival je že omahovala čez rob, Tarzan je pa naglo skočil z medveda nazaj, ter tako rešil- Nevarno ranjen ncdvžtl se je zvajil preko roba v propad in se valil pp skalovju, noseč s seboj štiri Tarzanove pšice. Pebral je Tarzan oba konca pmrgaro vrvi in se odpravil nazaj po poti, da pogleda za lokom, katerega jc bil prisiljen odvreči, da ga ni oviral '»'i teh« in boji; z . rnedvsdorn in obrnem poišče dečka, katerega je r toda dela je pre. Policija v Chicagi je pred nekaj dnevi ujela Evelyn Fres-chetti, o kateri se domneva, da je pomogla banditu Dillingerju pri njegovem pobegu iz ječe v Crown Point. Dekle si je pred fotografi zakrila obraz. venski konfiniranti in sicer dr. 'v skladu s politiko prejšnjega Jože Dekleva iz Materije nad Tr- ,in sedanjega režima napram S plazom v dolino Iz Smokuča pri Žirovnici na voljeno nje članom, da bodo mal0j da bi služiH kruh/y *po. Gorenjskem poročajo, da je l^hko pušili, plesali, in jedli mjnu sj nam zmerom, v duhu pred kratkim šel v hribe po o- svinjino. Do zdaj take osebe giedamo nate in molimo mi za-pravkih posestnik Janez Ko- iniso mogle postati članice. Me- te dokier ne pridemo za tabo selj iz Smokuča. Nenadoma se jstna odredba je bila celo tako in ge združimo na vekomaj. — je utrgal plaz, ki je zgrabil tu- stroga, da je bil vsakdo, ki so |Večni Bog. nebežki ti naj- podeij tli moža in ga z bliskovito na-v našli, da pusi, are- SVeti raj. Nebeško ti veselje uži- vaj in prosi ti za nas. Blag ti o naj bo spomin_ Tj počivaš v SPOSTOVANJE PRETEKLO- ',rni zemlji mi ge 1 fie trudi. CTI 1 mo na zemlji. V Chalfont-Saint-Giles, V| Prehitro si nas zapustil in od-'grofiji Bueks na Angleškem, je šej od na8 ti dragi soprog in glico nesel kakih 700 čevljev tiran daleč navzdol. Ponesrečenec je sicer po čudnem naključju ostal pri življenju, vendar bo težko popolnoma okreval. Plaz ga je le vse preveč zdelal. .'Očega — kakor se Bog sam imenuje v Skrivnem Razodetju. Mi pa, dragi moji, vemo, poučeni v Kristusovem nauku, da ima vse na svetu življenje od Boga, in da se k Bogu zopet vrača. Ponižno prosimo za božji blagoslov za rast našega življenja. V dveh prošnjah litanij vseh svetnikov je zapopadeno in izraženo vse, kar nas skrbi in česar potrebujemo: "Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš" in "da sad zemlji daj in ohrani!" Duševni in telesni sadovi življenja so predmet naše molitve. Spominjati se moramo glavne zapovedi, ki jo je dal Kristus: "Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?" Zato ne smemo prezreti, ko prosimo za telesce dobrote, tega, česar potrebujemo za dušo. V tem je vzrok, iz katerega se končno poraja vso, kar pomenja srečo ali nesreče v našem življenju. Pred praznikom vnebohoda nas opozarja cerkev s temi prošnjami na poglavitno in najvišjo stvar v našem življenju: na blaženost, večno srečo v nebesih. Šele to upanje nam da moč v naših zemskih križih in našem trpljenju. Da se ne bomo i,zgubili pri naših skrbeh in našem trudu za minljive dobrine tega sveta, da ne bomo utonili v vživanju ra- trije pa so biii nujno pozvani v Gorico, kjer je prefekturna ko- so mu koroški Slovenci zelo pri Pod voz je prišel Vincenc Smajuh, stanujoč srcu ter da jim bo dala njego-jRožni dolini pri Ljubljani, star 51 let, je na Bleiweisovi cesti po nesreči prišel pod neki voz misija uvedla proti njim novo Va vlada vse svoboščine, ki o-preiskavo. Pričakovati je, da mogočajo narodni manjšini gojim bo izrekla strog opomin ter !spodarski in kulturni razvoj, jih postavila pod najstrožje po- |Toda te besede so ostale prav licijski nadzorstvo, tako da se tako prazne obljube, kakor so bodo morali z vso previdnostjo Jostale neizpolnjene tudi vse ob-izogibati sleherni družbi in se jijube, ki jih dajejo koroškim bodo smeli svobodno gibati le ob Slovencem že od plebiscita sem [določenih urah, da ne bodo smeli job vsakjh volitvah, ko jim gre zahajati v javne lokale in bodo1 'morali biti policijskim oblastvom vsak hip na razpolago. -o-- sredi glavne ceste ostanek dre- 0£e< Spominjamo se nate; ved-jvesa, ki občutno ovira promet. n<) si v duhu z nami; ko kaj de_ ,To deblo občutno ovira promet, lamo Večna luč naj ti sveti ve_ (toda nihče še dosedaj ni prišel komaj, na misel, da bi ga odstranili, ker je po izročilu pod njim pesnil in zadobil nevarne poškodbe po vsem telesu. -o- Josephine Meglen z otroci Naši rojaki in volitve V Biljani v Brdih je prikorakalo na volišče vseh 400 volilcev v spremstvu čete mladih fašistov jKolik za volilno zmago in pomoč Slovencev. S tem, da kancler Dr. Dollfuss ni hotel slovenskih odposlancev niti sprejeti, je še prav posebno izrazil svoje omalovaževanje koroških Slovencev, kar si je treba zapomniti, krik in vik bi zagnali Ponesrečil se je Franc Perčič, 17 letni kroja- ,Ze večkrat je prišlo v razpravo ški vajenec iz St. Vida nad Ljub- da bi deblo, ki tako občutno ovi- Milton napisal "Izgubljeni para- Pueblo, Colo., 30. aprila 1934. diž". Cisto blizu je hišica, v lea-1 teri je Milton stanoval in ki so J jo spremenili v Miltonov muzej. ljano, je v delavnici svojega 'ra promet, vendarle premaknili mojstra stikal okoli peči in pri ,kam drugam z glavne ceste, pa tem polil na se lonec vrelega ^ vedno žagalo spostovan.re kropa. Dobil je pri tem hude o- ',Pred zgodovino. Ce morajo voz-pekline po hrbtu in je moral v ,™ki na mefu napraviti ovinek, bolnjco i nič ne de. Pri tem lahko razmi- šljajo o zgodovini in o možeh, ki Pravde, pravde Čim hujši so časi, toliko bolj da bi narašča število pravd, tako po- in do zob oboroženih fašističnih i Nemci, če bi se zgodilo, miličnikov. Do sličnih inscenacij n. pr. predsednik jugosl. vlade Jročajo iz Maribora. Lansko le-"•'■osti in veselja tega sveta, da ne bomo utonili v bridkostih na- je prišlo tudi v Anhovem, Kana-'odklonil sprejem kake manj; to je bilo v Mariboru silno ve-f;pga zemskega potovanja, zato prosimo v litanijah: "Da naše lu, Tolminu. Cerknem, Komnu,'važne nemške deputacije, če- bko pravd, ki so prinesle držav-r«sli k nebeškim željam povzdigni!" Je tc molitev za rešitev Štanjelu, Vipavi, Opatjem selu, 'prav danes niti Nemci ne more- ni blagajni samo na kolekih c'Uše, da si ohranimo zdravo našo dušo. |Košani, Črnem vrhu in Godovi- j0 več prikrivati, da uživa nem- Bližja, bolj razumljiva nam je seveda pri sedanjih gospo- |'ču. Cele čete fašističnih sanitej- cev so odhajale v kmečke domove po bolnike jn starce ter jih s so jo ustvarjali. darskih stiskah druga prošnja: Da sad zemlji daš in ohraniš! Da, da bi Bog blagoslovil vso setev, ves trud kmeta, da bo Po naših poljih rastel in zorel naš vsakdanji kruh, da bo kmet srečno spravil žetev pod streho, za to prosimo v teh križevih dneh. Moderna, do neba vpijoča brezposelna beda nas priganja, da te dni toliko gorečneje molimo: Daj, dobrotljivi Bog vsem, ki iščejo dela, delo, priložnost za delo, olajšaj bridko be-c'° v tisočerih in tisočerih družinah, vzbudi v srcih vseh kristjanov pravo voljo do socijalne pravičnosti in požrtvovalne pomoči ! V skupnih skrbeh naj se dviga iz ust meščanov in dežela-nov skupna molitev za blagoslov in pomoč Gospodovo v tej silni bedi našega časa. "Oče vam bo dal, če ga boste v mojem imenu prosili." Te besede nam dajejo tolažbo. Kdo veruje, ta bo zmagal. Kdor bo molil, ta bo imel uspeh. Da, bratje, ne bodite maloverni! Molimo v telesnih dušnih potrebah naše dobe. m 11 NE0DREŠENE DOMOVINE p; ška narodna manjšina v Jugoslaviji v primeri s položajem koroških Slovencev v Avstriji silo prinašale na volišča. V Dre- pravj raj novi, v reški pokrajini, kjer je že nekaj časa župnik Mariottini, so morali volilci takoj po prvi maši z njim na čelu korporativ-lio odkorakati na volišče. V Bar-ban i v Istri so prignali na volišče, ki je bilo oddaljeno 4 km, 91 let starega pohabljenca. Se prav izredne pa so bile odredbe, ki so jih izdale fašistične oblasti za volitve v srednji Istri okrog Pazina, kjer so se pri poslednjih volitvah pripetili tragični incidenti zaradi katerih je moral dati življenje Vladimir Gortan. Iz krajev, kjer ni bilo volišč, so ponekod, kakor okrog Labinja, prevažali volilce s fašističnimi vojaškimi tovornimi avtomobili na volišča. _ V Trstu je izmed 54,780 volilnih upravičencev glasovalo 51,375, za 51,275, proti 89, razveljavljenih pa je bil0 11 glasov. ---o-- SIROM JUGOSLAVIJE Neprevidno streljanje Posestnikov sin Janez Ku-kovec iz Nove vasi pri Ptuju, star lfi let, je 28. marca streljal z dinamitom. Ravnal je pa tako neprevidno, da mu je di-namit eksplodiral v roki in ga nevarno poškodoval. -o- Smrtna kosa V Celju je umrla Marija Leit-geb, vdova po šolskem nadzorniku, stara 81 let. — V Št. Ru- icatelj Bevk zopet doma ' :lo živega, saj se je še celo v svo-Kakor poročajo, je bil slo- jih knjigah na moč izogibal vse-v®n ki pisatelj Frances Bevk mu, kar bi laška cenzura mogla n°n?vdno izpuščen iz konfina- sprejeti kot izpad proti italijin-. Cl.ie. To dni se je vrnil v Gori- st.vu.Zato so ga ovadili konfina-! Co- 'cijslci komisiji, ki ga je proti na- j dobrimi tremi meseci Iranom poslala na otoka. I dne 27. januarja t. 1. je bil, ka- j Jugoslovanski Penklub se je t Dunaj' 7" apnla' ~ Te dni tor -ie naš list že poročal, uprl takemu postopanju fašistič- 8ta PpsPela na Duna-1 sloven" lepem konliniran. Goriška nih oblasti in je poslal odločen ska Poslanca koroškega dežel- ^"pfekturna komisija, ki je vo- m-otest milanskemu Ppnkluhn' nega zbora, dr. Fran Petek in Uil eden in četrt milijona dinarjev. Za mrtvega proglašen Za mrtvega je proglašen 1. 1867 v Podgorju pri Slovenje-gradcu rojeni Anton Šubl, po-grešanec iz svetovne vojne. -o- Zločin beračice Kaj vse se nekateri umislijo, da omeče srce do revežev, nam pove sledeči dogodek. Ljubljanska policija je dolgo časa zasledovala neko starejšo žensko beračico, ki je v Trzinu ukradla neko 4-letno deklico in z njo okoli ljudi po posavskih vaseh vzbujala usmiljenje, ker se je izdajala za revno mater Ljudje so ji seveda dajali miloščino, ker pač niso vedeli, da je ženska otroka ukradla. ZNAL SI JE POMAGATI Uspešno zvijačo si je izmislil gledališki ravnatelj, da je prisilil dame, da so v gledališču snele klobuke. Preden se je začela predstava, se je na zagrinjalu prikazal napis: "Vse starejše dame smejo klobuke obdržati na glavi." Isti hip so vstale vse navzoč ne dame in odhitele v garderobo oddajat klobuke. -o- 1RITE "AMER. SLOVENCA"! PRIPRAVIL SE NA POT ■ Koroški Slovenci brezpravna. raja Dunaj, 7. aprila. .le protest milanskemu Penklubu, 11 preti njemu konfinacijsko Kakor vse kaže, je ta protest pi- župnik Ivan Stare f da obrazlo- ptfeiKltavo je v kratkih šestih satel jske kulturne organizacije žita dunajski vladi želje in tež- .... | .. - y tft spre-ju dr. Y ■ 4*nom Tirenskem morju Bavka nazaj domov. Fašistični Dollfussii, toda kancler Doll-,;"°nfinacija pisatelja Bevka, ki policijski agentje so hodili krog fuss slovenskih odposlancev ni niti zdaleka bavil s po- slovenskih ljudi in se tako vljude hotel niti sprejeti ter jima je iL1ko in se je še posebej v za- no informirali o Bevku, da so dal sporočiti, da smejo koroški ljudje že pričeli misliti na nje- Slovenci izraziti svoje želje le gov skorajšnji povratek. V osta- s privoljenjem in posredovalen! je italijansko notranje mi- njem koroškega deželnega gla-nistrstvo pred dnevi odredilo, varja, generala lluelgertha. na j se takoj izpusti iz konfinaci- j Postopanje avstrijskega kan- ...................jo 132 konfinirancev. Poleg dru- celarja Dollfussa, ki so mu slo- aistični šovinisti z zakoni slo-1 »ih w° bili poslani nazaj v ož jo venski glasovi pri volitvah sicer ufjenje, nadvse, oster pa 'e bl1 tudi odmev ^'^oni po ostalem kulturnem svetu. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo tc dni prejeli po pošti. —Novi aemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Ju-uodavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16, do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN 3EVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. V vsako hišo -- Sveto pismo! Y) Na levi na sliki vidimo Samuela Inšulla, ko si je dal v Istan-bulu, Turčija, zamenjati svoj denar v ameriške dolarje, predno je nastopil prisilno pot v Ameriko. Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če ž.e moraš kater to knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. . Letos je 1.900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce koda j, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS l5 ( f 'SErari 7L1 rAMERIKANSKI SLOVENEC pa slovan_ ski cini majhnega so vec vredni-sko neznati> pa Slovenca ne rain več pozornosti zbujajo, kakor zumeti g slovencem se ne raz_ (Dalje) Ali se pa tudi že sam slovenski narod ne odlikuje po svojih slavnih in junaških delih, kakor malokateri drugih večjih narodov? Ali ni zgodovina slovenskega naroda pisana z junaško in mučeniško krvjo, katero je prelival z bratskim hrvaškim narodom vred v boju z grozovitimi Turki ne le za svojo povest, ne le "za krst časni in slobodu zlat-nu" v svoji domovini, temveč tudi za posest drugih večjih narodov v Evropi "za krst časni in slobodu zlatnu" tudi v drugih deželah evropskih, da je takore-koč tvoril "Predzidje krščanstva" in vstavljal nadaljni tur-ši tok, da ni dosegel drugih večjih in močnejših narodov, ki so se v tem času, ko so se naši predniki borili s Turkom, nemoteno kulturno in gospodarsko razvijali, da so lahko nas Slovence oz. Jugoslovane kulturno in gospodarsko nadkriljevali, toda za ceno naše krvi, zaradi česar pa ne zaslužimo, da bi nas zato drugi narodi zaničevali in prezirali, če smo, oziroma če smo bili na malo nižji stopinji kulture, kot so bili oni; saj to je bilo vendar naša, oz. naših prednikov zasluga in ne njihova. In zato če bi nas zdaj ti narodi ne spoštovali in cenili, se moramo pa tembolj spoštovati in ceniti mi sami in biti zato tem ponosnejši na našo slovensko narodnost in s tem pokazati tujcem, da imajo tudi oni nas vzrok spoštovati in ceniti in da so nam celo hvaležnost dolžni — ne pa se jim celo pridružiti v zaničevanju do slovenstva in si sami odrekati pravico do mesta v družini narodov. se med nami ameriškimi Slovenci, žalibog, v toliki meri dogaja, da vsakemu vnetemu rodoljubu zadaja najobčutnejšo srčno rano in ga spravlja skoraj v obup nad našim slovenskim narodnim obstankom v tej sicer svobodni deželi. Naš materin jezik nam mora biti -poleg sv. vere najdražja svetinja, biti nam mora naš zaklad, naše bogastvo, naš ponos, naša čast. In kdor ne pusti, da bi njegovi otroci znali slovenski jezile, jih neusmiljeno, brezvestno, brezsrčno in brezobzirno vsega tega oropa. Pa ne le starši so, ki nalašč potujčujejo svoje otroke in jih slovenskemu narodu odtujujejo, temveč tudi drugi se dobijo, ki bi najraje videli, da bi naš slovenski jezik v Ameriki že skoraj šel med staro štaro Že večkrat sem bil ogorčen, ko sem z največjim veseljem in za-dovoljnostjo slišal turojeno slovensko mladino, ko se je med seboj pogovarjala v slovenskem jeziku — pa je prišla med njo slovenska žena, katera je prišla iz starega kraja in ki jej zato veliko lažje teče slovenski jezik kakor pa angleški in od katere bi bilo po pravici pričakovati, da da slovenski mladini dober zgled, kako naj ceni in spoštuje in govori slovenski jezik — je pa nasprotrfo prekinila pogovor v slovenskem jeziku in začela pogovor v angleškem jeziku! (Dalje prih.) -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"! RUSKA VELIKA NOČ Listi poročajo, da so potekli letošnji velikonočni prazniki v Moskvi dne 7. in 8. aprila z velikimi svečanostmi. Ljudje so z dejanji dokazali, da so v mestih in na deželi še zelo močne stare cerkvene tradicije. Čeprav ima Moskva danes komaj eno petino predvojnih cerkva in je bilo na pražnje dni zapovedano delo, so bile cerkve vendar nabito polne. Najbolj zanimivo pa je bilo opazovati, da je bilo med cerkvenimi obiskovalci mnogo mladine. Komunisti so seveda razvili ravno za praznike mogočno propagando za brezboštvo. Kakšen uspeh so imeli, ni znano. V ostalem je bila Velika noč v Moskvi bela; ulice in strehe je pokrivala debela plast snega, ki je zapadel ravno tiste dni. pa velikega. Saj je pastirček David premagal orjaka Golijata. Drugi večji narodi niso imeli v Ameriki 5 škofov, kot smo jih imeli mi Slovenci, m,ed njimi prvi in najslavnejši Friderik Baraga. Mi Slovenci nimamo torej nobenega vzroka se samih sebe sramovati, samih sebe zaničevati in samih sebe zatirati, pač pa imamo vzroka dovolj, da smo na svojo zgodovino, na svojo rajsko lepo domovino, na naš lepo doneči jezik, na same sebe, ponosni in da ta ponos vcepimo tudi v srca naše slovenske turojene mladine in pustimo, naj ona odločuje o življenju in smrti naše narodnosti, ne pa, da že mi odločimo; da bo z nami vred že umrl tudi govarjati! Ali ni tak Slovenec pomilovanja vreden revež? Ali ni tak Slovenec, pravzaprav "Slovenec", za slovenski jezik pravi mutec, pravi "mutasti^ Slovenec? Ali ni to zanj velika škoda, hiba, re-kel bi nesreča? In kdo je takemu ubogemu, nesrečnemu Slovencu tega kriv? Kdo ga je naredil za slovenski jezik mutastega? Kdo vendar bi mu vtegnil biti tako velik sovražnik, kdo, kaj pravite? Čujte in strmite! To so njegovi lastni starši! Neverjetno, pa resnično! Graje in obsodbe vredno je za-metovati znanje kakega jezika, še bolj graje in obsodbe vredno pa je zametovati znanje svojega lastnega materinega jezika, kar 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je rekel Mike Lovey, stari čitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo vse jredeti in ne verujejo ničesar. Delal je t je-klarni in je imel zelo možno, zdravo ženo Marijo. ki je priila iz starega kraja pred dvema letoma s svojimi šesterimi otroci. Poleg družine jo Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in bi' vrniti. SeBt mesecev je ilo dobro in Mike j« vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi ? bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsak« ie prišla bolna. Niso mogli vedeti, kaj ji je. Mike je bil veR zbesan, kajti čutil je, da b« izgubil svojo ženo. Imel pa je nekega prijatelja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund l»slal po neko zdravilo, ki jc bilo oglašano v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo prišlo, ga je Marij" jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je Sla od nje trakulja, 31 čevljev dolga Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko ml) je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od uvoje ne verjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče mož, žena m otrok, ki so bolni, m neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, kil pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s poirežnostjo oil časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in norah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želode* se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca » čreva. Včasih pa. kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja težo, ima smrdljivo Bapo, stalno pljuje, je brez vsa. kega veselja do dela in je vedno len. Znano je. da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do BO čevljev Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Rešile se te pošasti takoj, dokler vam ne spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite SS.HO za I.axtain za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešen' tega strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory, USL Bldg.. Box 2000, Hollywood, Cal Izdelano je po naročilu, zato omenite starost Ne more biti zato poslano po COD. Garantirano Za zavarovalnino zavoja .loslavite 21. centov, flirežite ta Ogla« In ga shranite, fSf »am bo mogoče prav priiel > •.laruuiiuimmiimuiaialm^ miuninmniimiua'1 KIPI Za mesec maj in junij je navada, da verne družine postavijo male altarčke doma. Kipe Jezusove, Marijine in Male Cvetke sv. Terezije, lahko naročite od nas po sledeših cenah: KIP PRESV. SRCA JEZUSOVEGA 6 inčev visok................................................$ .60 12 inčev visok................................................ 1.00 20 inčev visok................................................ 3.00 MARIJINI KIPI 6 inčev visok ................................................$ .60 12 inčev visok ................................................ 1.00 20 inčev visok................................................ 3.00 MALE CVETKE SV. TEREZIJE 12 inčev visok ................................................$1.25 17 inčev visok ................................................ 2.00 22 inčev visok ..........:..................................... 3.75 Kipe pošiljamo po expresu in po-šiljatvene stroške plača vsak sam, ko prejme kip. Gori navedene cene so samo za kipe in pošiljatveni stroški niso všteti. Naročilom je pridjati potrebno svoto ter isto poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Velika jubilejna KAMPANJA prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki K. S. K. JEDNOTE Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev. Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jednota štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva. NAGRADE: V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST. Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade. Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00. Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor. Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini.