22. številka.
V Trstu, v soboto 18. marca 1893.
„E 0 I N 0 S T"
'■haja dvakrat na teden. ▼«ttko iredo te ioboto oh 8 ari zjutraj
„Edinost" stane:
(k vse leto gl. 6.— ; Javen Avst. ».— gl. i* polu let* . S.— : , „ 4.50 „ i* ietrt lotu . 1.50-. . n 2 25 Z „Novičarjem" vred: za vse 1 to gld. 7.— n pol leta „ 3.50 „ četrt „ 11 1.75 Posamične ifeTilk* itn dobivajo v pro-lajalnicah tobaka t Tr>tU po fc nov.. r Oorici in r Aldovićini no n no*. — „NoTičar" jte po 2 nov.	,
Tečaj X
Oglasi in oinaolla m rađane po
vrmira ▼ petita ; za nulovt s debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga
obneslo navadnih rr»tic. Poilana, jam* iahval«, otmrtnlce itd ie račune po pogodbi
Vsi iiopiai ne poAiljajo uredništvu Piazza Caaerma At. 2. Vnako piano nora biti Irankovano ker nefrankovana ie ne spre-. ;emajo. Rokopisi m ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in iaaerate prejema upravniitvo P iasza Caaerna ftt, S Odprte reklamacije o prntte poAtnino,
Zadeva Spinčičeva.
Konec utemeljevanja predloga manjšine imunitetnega odseka v tej zadevi se
Ako se pa disciplinarnim potem proganja politiško delovanje poslanca — delovanje, ki nima na sebi znaka kaznivosti — in se to spravlja v zvezo z njegovo državno službo, koja zbok odpusta niti pri-zadeta ni, potem kaže tako postopanje vsaj na videz, da gre zato, da se zadene opozicijalen poslanec in se ga prisili obmolkniti.
Poslanski zbornici nastane potem p o-klicin dolžnost, braniti posamičnega poslanca zaradi njegovih izjav in drugač-nega političkoga delovanja, ako bo to giblje t onih mejah, koje narodni zastop mora zahtevati od eksekutive ter jih braniti. Drugače se politiško-strankarsko življenje, na katerem sloni javno življenje konstitu-cijonelne države, ne more braniti pred vtikanjem eksekutive.
Res jet da ni lahko trditi, da bi se bilo z naredbami proti poslancu Spinčiču po črki kršilo takozvano „zunanje' imunitetno pravo, kakor je določeno v §. 16, odstavek 3. kazenskega zakonika z dne 21-decembra 1867. drž. zakon. »t. 141. To naziranje podpira tudi kodifikacij^ka zgodovina avstrijske imunitetne pravice. Vladni načrt z leta 1861 vzprojel je v privilegij le zatvor radi kaznivih dejanj, dočiui naj bi bilo dovoljeno vsako drugo proganjanje.
Pri pretresovanju vladnega načrta se je pa privilegij razširil v tem zmislu, da •e je kazenskosodno proganjanje postavilo v jedno in isto vrsto z zatvorom, to pa z ozirom na to, ker je po tedanjih deželnih redih, oziroma volilnih redih kazenskosod-nemu proganjanju sledila izguba mandata. Kaže, da so pri kodifikaciji res imeli v prvi vrsti pred očmi kazenskosodna pro-
Glasilo .slovenskega političnega družtva za Primorsko
1
iV .dloo.t 1» mo4«
PODLISTEK. Mučenci naroda.
(Odlomek iz jodnakoslovne drame v 3. dejanjih.)
II. dejanje 17. prizor.
(Grof Zdenko in profesor Sever v vrtnem paviljonu pri kozarcu vina. Na verandi z razgledom v vrt Vladislava, katera čita v knjigi, u sem ter tija vleče na uho pogovor.)
Grof Zdenko. Dobra misel, profesor, kaj ne P Tako čez noč oteti domovino evojo! Kako ste dejali ? Opozoriti vlado na gorostasno spletko, ki se kuje zunaj v sosedni državi za slučaj vojne in tako pravočasno zaprečiti boj in grozovito klanjo, izgubo dinastije ! A v povračilo tega odkup domovine od tuje vlasti za večne čase — ha, ha ! Svobodno domovino ! Ha, ha ! Izborna ideja, kaj no profesor? Živi! (trčita.)
Sever. Izborna, a nikakor ne nemogoča, gospod grof!
Zdenko. (Vzdihne.) Da, da! Državljani mi smo podobni stražam ponoči, kader sije luna. V nočnem polumraku pri-kraja so sovrag do praga domovine — vender ho 110 smemo goniti z mesta, ne smemo kričati, ne Bmemo rabiti streljiva, kor smo privezani na dolžnost molčati, dokler ne pride povelje — a tedaj je na-
ganjanja, kajti le ta so provzročala izgubo mandata. Ker se pa postava ne poslužuje omejevalnega izraza „kazenskosodno", ampak splošnega „sodno", ne vidimo ovire* da ne bi prištevali sem tudi druga sodna, ne pa samo kazenskosodna proganjaja. Po odličnih pravosodnih avtoritetah pripoznano načelo je to, da često poseza postava dalje, nego je namerjal postavodajalec, in tudi narobe. Po sankciji (najvišjem odobrenju) loči se postava od postavodajalca, in živi potem samostojno, tako, da se glede na duh in besedilo mora tolmačiti po nje vsebini, dani jej po nje sestavi. In če je tako, potem se ne da opravičeno tajiti, da ne bi tudi „disciplinarno-sodna" proganjanja spadala pod postavo, kolikor obstoje za posamične stroke uprave prava disciplinarna sodišča, v razliko od navadnih disciplinarnih komisij ali {senatov, pomnoženih se sodniki.
Toda pri presojanju predstojećega slučaja ne bi moglo služiti niti to širše tolmačenje besede „sodno", ker, izvzemši stan sodnikov, druge kategorije državne službe nimajo disciplinarnega postopanja, urejenega kot disciplinarno sodišče.
Ali, če se nam tudi res usiljujejo ti pomisleki gledć na črko postave, vender govori d u h za to, da se je s tem d i s c i-plinovanjem kršila imunitetna pravica.
Imunitetna pravica ne pristoja poslancu kot kak atribut (pridevek) osobnega odlikovanja, ampak ona je pravo narodnega zastopa v javnem interesu, kojemu pravu se ne bi mogli odreči. Ker je to pravo obramba neoviranemu delovanju, kakor tudi jamstvo svobodue besede narodnega zastopnika, tedaj ima ta namen, odstraniti vse, kar se protivi tema dvema nepogrešljivima temeljnima pogojema narodnega zastopa« svobodi in neoviranemu delo-
vadno prepozno, domovina žo izgubljena. Ki res tako P
Sever. Res je, in vender ne sme poginiti up!
Zdenko. Prav tako, — mi ostanimo hrabri!
18. prizor.
(Prejšna, Vladislava, pozneje Ugon.)
Vladislava. (Pribiti od verande in prime za kupo.) Mi ostanimo hrabri!
Zdenko. Dekle — !P
Sever. Grofica — !
V	I a d i s 1. Ali nijsi tako dejal, papa P Niste dejali, profesor, „da ne sme poginoti up" P — Da, zares ste lako govorili ravnokar in jaz — jaz sem prisluškala in na to — oprostita mi to, vidva resna moža
—	oprostita — ženski, ako tudi v njenem srci — vsaj imamo tudi žensko srco za taka čutila — »ko ludiv našem srci je-denkrat prikipi, dolgo prikrit v globočini srca, ta čut do vrhunca in zavre v šumečih, gromečih besedah !
Zdenko. (Skoro ginen.) Vrlo dete si, hrabra Vladislava!
V	1 a d i s 1. O ne tako, moj oče ; to zveni kakor ironija na moje uho. Morda ni prilično — imata dokaj važnega, Ti iu profesor, morda motim — —
Sever. O gospica grofioa — — !
V	I a d i s 1. Le tiho, profosor, prijatelj
—	— a sedaj moram izpregovoriti, sedaj
* a n j u. Tedaj zahteva duh imurfitetne pravice, da se poslednja ne tolmači restriktivno (omejevalno), ampak ekstenzivno (razsežno.)
Postara pripoznava državnim služabnikom pasivno volilno pravico ; in ker ne dela razločka glede na [pravice poslancev, jo izključeno, da bi se proganjala dejanja poslancev te kategorije, mej tem ko bi bo ce smeli proganjati drugi poslanci radi istih dejanj. Imunitetna pravica mora veljati v jednaki meri za vse poslance brez razločka. Kot duhu imunitetne pravice naravnost nasprotna se morajo označiti posebno tista disciplinarna proganjanja, ki nosijo na čelu znak tendencijoznosti (posebnih namenov), proganjanja, sloneča na samih spisih brez kontrole proganje-nega, brez javnosti, brez zagovornika, koje Bamo volji prepuščeno najširje polje in katera se nam videjo veliko strožja nego prava kezenska pravda. S takimi proganjanji se vzbuja domnevanje, kakor da se je hotelo stranskim potem doseči to, kar ni bilo možno doseči na potu, predčrtanim po imunitetni postavi, namreč po potu rednega kazenskega postopanja.
Se stališča postave je istotako nepravilna trditev, da je hotel postavodajalec braniti poslanca pred kazenskimi sodišči, pri katerih imamo največje zagotovilo ne-pristranoati, torej radi dejanj, kaznivih po kazenskem zakonu, z druge strani pa da mu je jodrekel obrambo pred preganjanji 'po disciplinarnih oblastih radi manj kaznivih dejanj, čeravno ta poslednji način preganjanja lehko izpodkoplje, kakor priča predstoječi slučaj, vso ekzistencijo poslančevo.
Po vsem tem so čuti manjšina odseka
mora na dan in potom razsodita po svoje,
—	potem grem zopet . . .
Zdenko. Govori, Vlada, kar govori!
V1 a d i s I. (V zadregi.) In zdaj zopet ne morem — moj Bog, take smo ženske ! Ko tako vse gori, tako kipi v globočini duše, — pa molčati in molče gledati Vaša dejanja — no vodno razumna, oprezna, ker — oprozni ste malokdaj moški, samo pogumni — molče gledati in — trpeti, ker no znamo bosediti, no delovati, kakor vi in to nas dela neumne, Blabotne, vam »podložne" ... O le molčite, profesor;
—	— in vender! V naši duši je zrcalo življenja, v naši duši zrcalo domovino! Najtajnejši pojavi o narodu, o osodi domovine, zrcalijo se v naši, v ženski duši —
o, da bi zamogle, o da bi smele--mo,
me ženske otele bi tlačeno domovino tujega jarma, ker me poznamo pota, oj jedino le me, bližajoče so opasnosti — a ostati moramo neme, ker ne znamo in — ker so nas ne sluša.
Sever. Oj krivico nam delate, kom-tesa, tako Vas mi ne sodimo.
V I a d i s I. O uprav tako, kadar do tega prido. A propos, priliko : kdo je največji, najopasnejši protivnik domovine, naroda" P
Zdenko, j	^ _
Sever. j N	'
opravičeno trditi, da seje po disciplinarni razsodbi, izrečeni proti poslancu Spinčiču, kršila imunitetna priviet, če ne po črki, gotovo po duhu, ter priporoča visoki zbornici, naj vsprejme resolucijo, navedeno začetkoma.
Dr. Ferjančič, poročevalec manjšine. lforsey, Globočnik, dr. Lang, Kulp.
Zemljiška odveza v Istri.
Govor posl. dr. Marka Laginje v seji posl. zbornice dne 14. marca t. I.
Visoka zbornica!
Oglasil sem se k besedi k poglavji 35 potrebščine državnega proračuna, ne morda zato, da bi govoril proti subvencijam, dovoljenim od države posamičnim cemljiško-odveznim zakladom, (ampak da pojasnim neko zadevo, ki je največje gospodarske važnosti za neko deželo te državne polovice, ter da pridobim, če le mogoče, visoko zbornico za to, da v tem zmislu dobrotno vsprejme resolucijo, kojo predložim.
Kakor znano urejene so razmere zemljiško-odveznega zaklada mejne grofije Istrsko po postavi z dne 28. marca 1875, št. 72 drž. zakonika.
Te razmere nikakor niso vrejene ko-nečno ; ta uravnava se je izcimila iz zadrege, torej ni definitivna. In da res ni, priča nam najbolje okolnost, da so od leta 1875 skoro vso dežele in kraljestva te državne polovice, koje so prizadete pri vprašanju zomljiško-odveznega zaklada, sklenile pogodbe z državo, s kojimi so dosegle izredne olajšave, [katerih olajšav pa ni bila deležna dežela istrska v letu 1875. Po emenjeni postavi, ali bolje re-
V1 a d i s 1. (Visoko.) Narod sam!
S e v o r. Narod P !
Zdenko. Ni res, hčerka, narod je jedina podpora, pravcati rešitelj domovine.
V	1 a d i s 1, Glejta, taki ste, — naša beseda ne velja! 0 da bi ne spoznali prepozno vi moški, da gledamo ženske bistreje ; in vender je tako: — narod je poguba domovine ! — —
Ugon. (Prihiti v eni sapi vihteč v roki polo papirja.) Gospod grof, gospod grof! Pozor! Ni trenutka zamuditi —I
V	1 a d i s I. (Instinktivno, a v tajni samozavesti.) Zdaj grem! (odide počasi, ozrši so temno in nezaupljivo v Ugona.)
19. prizor.
(Grof Zdenko, Sever in Ugon.)
Grof Zdenko. Kaj imate, Ugon ?
Ugon. (Se obotavlja zaradi navzočega profesorja.)
Zdenko. (To opazivši.) Govorite brez skrbi, (predstavljajoč) gospod profesor Suvor, moj prijatelj — komur so znane vse našo razmere.
Ugon. Potem dovolite, da zopet odidem — —
Zdenko. (V zadregi.) Gospod profesor . . .
Sever. Razumem . . . oprostite! (odide k Vladislavi na verando, kjer živo gestikuje ž njo.)	(IJalje prih.)
ieno, po dogovoiu, označenem v njej, dolguje dežela istrska državi na nekdaj dozvoljenih predplačilih 416 000 goldinarjev, koja svota se je po tedanji navadi izrekla kot neobresten dolg dežele nasproti državi. Država je sicer pozneje dovolila deželi istrski še nekoliko tnalih Bubvencij za pokritje tekočih potrebščin, ali te subvencije povrnila je dežela iatraka popolnoma s 57« obresti, točno in lojalno. Od onega dolga, koji je znašal po likvidaciji s leta 1875, kakor rečeno, 416.000 gold. se je tudi že nekaj odplačalo, in mislim, da se no motim, ako trdim, da je znašal ta dolg leta 1892 — podatkov seveda nimam pri sebi — kacih 360.000. gld.
Že ta znesek sam na sebi nima, gospoda moja, za skupno državo, za naš državni zaklad, rekel bi, prav nikake važnosti, kajti za državo, ki računa s proračunom 609 milijonov, je svota 360.000 gld. zares malenkost, mej tem ko je največje važnosti za one okraje Istre, ki so prizadeti pri tem, kjer so namreč posamični prebivalci še vedno jdolžniki zemljiško odveznemu zakladu; in kjer mora nadaljni obstoj takega jjdolga — odkrito vam moram to povedati — pritirati d o gospodarske pogube dotičnih mnogo brojuih družin in po takem tudi dotičnih davčnih okrajev.
Moj namen je torej ta, da država doprinese to malo žrtev, da vsaj dobimo nekako malo odškodnino za izgubo, nastalo po vsprejemu poznane uso-depolne vinske klavzule in da s tetu pri-pomoremo do malega gospodarskega razvoja mej našim ljudstvom na deželi.
Jaz menim, da smo v tem obziru — tudi če pustimo na strani druga vprašanja in ozire — opravičeni in sicer popolnoma opravičeni po precendencijahj (predidočih slučajih), koje je ustvarila državna vlada sama. Ni treba nam praviti, gospoda moja, kako je država v poslednjih letih v največji meri jemala ozir na VBe dežele in kraljestva, kuje je težil dolg na zemljiški odvezi, in kako jim je dozvoljila olajšave. Ni treba tukaj ^omenjati, da se je kraljestvu Gališkemu odpisala izdatna svota 9 milijonov — da ne govorim o eni, ki se ni imela povrniti —, ki bi se bila morala povrniti brezpogojno. Nočem kazati na to, da se {je Bukovini odpisal dolg 10 m i 1 i j,o n o v , da druge dežele niso le ugodno likvidovale (pobotale) z državo, ampak, da so v letih 1875 do 1878 in pozneje do današnjega dat, ali vsaj do pred kratkim, dokler liso završile konverzije (premenjave) tega dolga, dobivale še znatne letne subvencije, kojili ni treba povrniti.
Omejim se le na svote, postavljene v proračun in na svote, ki ae imajo skozi več let staviti v proračun, po katerih dobi Galioija letno subvencijo 2,100.000 gold. in Bukovina 206.000 gold., kojih ni treba povrniti.
Torej že oziri na pravioo in korist govorijo za to, da tudi za nts država doprinese malo žrtev, kojo bi smatrali kot veliko olajšavo.
(Daljo prih.)
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Poslanska zbornica. V seji dne 13. marca so vsprejeli proračun mini-sterstva za poljedelstvo; v seji naslednjega dne pa poglavje „subvencije* in „dotacije*. Pri tem poglavju bo je zopet oglasil naš neumorni poslanec dr. Laginja, da spregovori prepričevalno besedo o zelo važni zadevi za deželo istrsko. Ta govor Laginjev je živa priča o trudoljubivosti in vsestranski skrbi tega poslanca za blagor domovine. Laginja ne prezre nijedne stvarice, on ne zamudi nijedne prilike, ko treba povzdigniti glas svoj v prid volilcev. In ako vlada ustreže želji resolucije Lagin-
jeve, potem se mora združiti vsa dežela, da na kateri-koli način proslavi svojega — rešitelja. Resolucija, kojo je Laginja gred-ložil koncem svojega govora v tej seji, se glasi namreč: „Visoka vlada se poživlja, baviti se z vprašanjem, ali ne bi kazalo razmere z e m I j i š k o-o d v e z-nega zaklada (ezonera) za mejno grofijo Istrsko koneČno urediti tako, da se odpiše ostanek onega dolga, ki ga ima tirjati država od dežele in je v postavi z dne 28. marca 1875. Drž. tak. št. 72 določen na 416.000 gld., in da se zajedno se strani uprave zaklada odpustijo zneski, koje dolgujejo obvezanci in kojih iztirjanje bi, tudi tam, kjer bi bilo mogoče, provzročilo prevelikih upravnih in iztirjal-nih stroškov." — Kakor rečeno: vsa dežela bi se oddahnila, ako se Laginju posreči ta nakana. Opazujočim Laginjevo zares vzorno delovanje, nam je tembolj nerazumljivo, kako so se mogli najti naši rojaki, ki bi hoteli izpodbiti stališče takemu možu. — Kdor pa hoče vedeti, kako izborno je dr. Laginja utemeljil svojo resolucijo, čita naj govor, kojega smo začeli danes prijavljati na drugem mestu. — Poslancu Biankiniju je težko pri srcu, videčemu, da se potrosi za rasne subvencije nad 8 milijonov, od teh dobi Lloyd skoro polovico, propadajoče brodarstvo na jadra pa niti novčića. Govornik je dokazal se številkami, kako grozno pro-pada naša trgovinska mornarica. Na tem propadanju so najbolj hrivi visoki davki in pristojbine, koje morajo plačovati mornarji. Govornik graja postopanje uprave Lloy-dove, ker je zavrnila neki hrvatski dopis trgovinske zbornice v Spletu. Ljudstvo je pričakovalo, da gospod trgovinski minister vsaj z jedno besedico pokara to, ali molčal je. V resnici : na ta način ne pospešuje interesov države, ker mi Slovani ue pozabimo, da so nas vladni organi v dobi malo dni v dveh sledečih si slučajih ranili globoko v srce, ker so nas z besedo iu dejanjem označili kot ptujce. To postopanje je obžalovanja vredno, kajti v trenotku, ko so v slovanskih masah uko-reniči prepričanje, da so res le ptujci v tej državi in da se žnjimi postopa kot s takimi, utegne trenotek postati poguben za državo. Govornik ne kara vlade, ker podpira Lloyda, obžaluje pa, da ga ni urnela povzdigniti na stebre solidne ekonomiške
upi h* t*.
* V tej seji ho je sklenilo tudi, da bo-otil O u včin <n obrtni odsek zborovala tudi mej poćituicuuii. Prvi se bodo posvetoval
0	postavnem načrtu o neposrednih davkih, drugi o preosnovi obrtnega reda. — V seji dne 15. maroa vsprejeli bo trgovinski pogodbi se Srbijo in Koreo in pa avstrijsko-romunsko konvencijo.
V	seji dne 16. t. m. so vsprejeli postavo o stavbeni obrti, kakor jo je premenilu gosposka zbornica. Ta dan je je bila tudi večerna seja, pri kateri so obravnavali o postavi zoper p o n a r e-janjo živil. Koncem, seje je interpe-loval poslanec Laginja radi postopanja znanega okrajnega glavarja pazinskega, slavnega gospoda Sohwarza. Mož je povsod jednak, naj že živi v Postojni, No-vemmestu ali pa v litri. — Kedaj bode konec P !
Predsednik poslanski zbornici, doktor 3 m o 1 k a, se je odpovedal na tej časti. Novim predsednikom so najbrže izvoli levičar baron Chlumetzky, prvim podpredsednikom konservativni poslanec dr. K a t h r o i n , drugim pa kak poljski poslanec.
V	včerajšnji seji je prijavil podpredsednik baron Chluinetzky, da je S molk a položil svoj mandat. Dr. Plener je predlagal, da so Smolki nakloni častna dotacija letnih 7200 gld. Tu predlog so podpirali govorniki vseh strank in ga jo
1	veseljem pozdravil tudi ministarski predsednik grof Taffe. Poleg tega predloga bo
sklenili tudi, da se v zbornici postavi doprsni kip bivšega predsednika. — Mlado-česki poslanec S 1 a v i k je predložil predlog radi uvedenja obče volilne pravice.
Deželni zbori se snidejo baje takoj po Veliki noči, delegacije pa v mesece maju.
Vnanje države.
Vojna komisija državnega zbora nemškega je odklonila nedavno novo vojno predlogo. Potem so skušali posredovati in je bila dne 16. t. m. zopet seja. A na vse ponudbe je odgovoril državni kancelar Caprivi z odločnim: ne! Caprivi hoče imeti predlogo, kakoršno je predložila vlada in se ne umtkne ni za la«. Tudi v tem postopanju zrcali se —, kako bi hi'ro rekli? — neizprosljivost nemškega cesarja. Ker se pa tudi vojna komisija noče udati, je gotovo, da se razpusti državni zbor.
Glede na volitve v Srbiji še nismo na jasnem, ker se je vlada, da nekoliko pomnoži svojo večino, poslužila ne ravno častnega sredstva, da je kar razveljavila nekoliko volitev, katere izpadajo seveda tako, kakor vlada hoče. A to je gotovo: pri vsem tem, da ima vlada večino v v skupštini, mej narodom je nima gotovo.
Različne vesti.
Volitve pred durmi. Deželni zbor tržaški je razpuščen po najvišjem ukazu z dne 8. t, m. Nove volitve se bodo vršile v mesecu maju. Sedanji mestni in deželni zbor posluje že tri meseca preko postavne dobe. Lahi v Trstu že pripravljajo svoje baterije. Lahonsko napredno drušivo jo zopet začelo dihati in njega glasilo že bobna o priljubljenosti in stalnosti sedaj gospodujoče „liberalne" stranke. Uradni „Mattino" se tudi menda že pripravlja, kako bi motil itak kalno vodo ter urival svoje polovičarsko prepričanje lehko-vernežem. Vsakako je reBiiica, da se nasprotniki pridno pripravljajo — za to pripravimo se tudi mi!
„indipendenteju" ee tresejo hlače.
Vest, da je zaključen deželui zbor tržaški je prošinila „Independenteja" grozo in trepetom. V svojem Btrahu glede na izid volitev kliče na pomoč — Nemce! To vam je italijansko-radikalna doslednost! O tem krčevitem izvijanju spregovorimo prihodnjič. Ali to je gotovo: gospčda imajo slabo vest, sicer ne bi iztezali svoje roke po reŠilcu, kojega sovražijo iz dna svoje duše. —
Poslanec Biankini o Mladoftehlh. Dne
12. m. je bil v Brnu javen shod političnega društva mladočeškega. Tega shoda se je udeležil tudi dalmatinski poslaneo in duhovnik Biankini. Pri banketu, vršivšem se po shodu, oglaail se je tudi ta poslanec za besedo ter spregovoril nastopno : Po [dosedanjem občevanju našem s kolegi n„Kluba neodvisnih poslancev čeških11 ptišli smo do prepričanja, da je naravnost obrekovanje trditev, da bi bili oni sovražniki vere katoliške, kajti nikdar nismo česa obravnavali žnjimi, kar bi bilo protivno cerkvi. Člani mladočeške delegacijo v državnem zboru spoštujejo vsako versko prepričanje, iu če delajo kako razliko pri tem, storijo to gotovo zato, da v polni meri poŠtevajo versko prepričanje naroda. Dokaz temu dobite, gospoda moja, v okolnosti, da smo mi iz kluba hrvatsko-alovenskih poslancev, torpj jaz, tovariš Spinčič in tovariš Perič, koja obžalujeta, da ne moreta biti danes tukaj? katoliški duhovniki, na kar brno ponosni — in mi živimo kot Hrvatje in katoliški duhovniki v najlepšem sporazumljenji s „Klubom neodvisnih poslanoov čeških," kar bi absolutno ne bilo mogočo, ako bi imel ta klub v svojem programu protikatoliške namene."
Liberalno pesem smo zipoli zopet v poslednji številki — tako stoji črno na
belem — no kje P — seveda: v „Slove n c u". Treba, da nekoliko opišemo svoj liberalizem. Naš „liberalizem* obstoji namreč v tem, da se nikakor ne moremo spoprijazniti se sedanjimi razmerami na Bolgarskem; da nam naša veat ne pripušča slavo peti Koburžanu in zloglasnemu Stambulovu; da se nam gnusi grda nehvaležust, s kojo sedanji oblast-neži obsipljejo ono državo, katera je narod bolgarski svojo krvjo rešila spon grozne Bužnosti, Tak je naš liberalizem v sodbi naši o bolgarskih razmerah. Grda zavijača je, ako „Slovenec" trdi, da nam je bolj mari pravo-slavje, nego katoliška vera. Kje so dokazi P! Naša misel je ta — in mi se je ne sramujemo —, da mora vsakdo, ki nosi čutečo srce v svojih prsih, obsojati kruto postopanjo proti sivolasemu cerkvenemu dostojanstveniku; in to tem bolj, ako je imel, kar tudi „Slovenec" izrečno naglaŠa, prav. Mi nismo zoper Koburžana zato, ker je katolik in ker mu je volja, da osta^ nejo njegovi otroci katoliki, ampak zato, ker se nam studijo sredstva, kakoršna uporablja sedanji zistem na Bolgarskem in kakoršna se morajo studiti vsemu civilizo-vanemu svetu ; sredstva ta so : kruto pro-ganjenja in umorstva; proganjanja, ki ne prizanašajo ni sivi starosti, ni lavori-kam, nabranim na bojnem polju za svobodo Bolgarske. Proganjanje metropolita Klemena in umorstvo P a n i c e , Mila-rova in drugov, značijo neizbrisljivo sramoto sedanjim oblnstnežem. In menite, da je Stambulovu in družbi kaj na katoliški veri P Pojte, tako najivni vender niste! Tako gotovo, kakor jo dal zapreti Klemena. tako gotovo bi vkoval v verige vse katoliške škofe tega sveta, ako bi bili na poti njega nebrzdani samovolji in ako bi imel moč v to. — Krono vsemu Hvojemu zavijanju je pa „Slovenec" postavil s tem, da hoću utajiti upliv židovstva na sedanje razmere na Bolgarskem. Kdo poje slavo sedanjim možem pri vladi bolgarski P Dunajsko časopisje, ergo: Ž i d j e ! Kdo je v najtesnejši zvezi s temi možmi P BudapeŠtanski krogi; ergo: zopet Židje ! Notabene isti Židje, ki so izzvali sedanji kulturni boj na Ogrskem z namenom — kakor trdijo skupni škofje ogrski —, da bi zrušili podlago veri katoliški. In kdo je tisti klati-vitez — Jacobson mu je menda ime —, ki neprestano kuje in si izmišlja „dokumente", s katerimi bi hotel doku/ati isto, kar trdi tudi „Slovenec* — da namreč Ruaija nima nikacih simpatij na B »lgar-akem P Zopet — Žid! Na tej družbi ne zavidamo „Slovenca". — Konečno pa se obračamo do poštenosti „Slovenčeve* z resnim opominom, da navede besede naše, s katerimi smo branili razkolno vero! — Mi smo branili le krščanska načela, zahtevajoča, da mislimo in čutimo človeški do vsega človeštva, torej tudi do kakega — metropolita.
Točnost poročil „II Piccola" je že od
davna na glasu. Dokazal jo je zopet s tem, da poroča s Dunaja, da je predsednik Smolka poslal svojo odpoved — goaposk1 zbornici. Kdor se hoče torej dobre poučiti o razmerah parlamentarnega živ-lienja avstrijskega, Čitaj naj le „II l'icoolo" f Ta list menda jako nizko ceni krog svojih čitateljev, ker meni, da je za nje najslabše tudi dobro.
Ganimo se! Kaj bodemo prikrivali: spodnja tržaška okolica je v največi nevarnosti, da se v malo letih potopi v laški luži. No, moramo v tolažilo priznati, da se v mestu Trstu samem krepi in znatne množi naš živelj. A kjer smo Slovenci v majšini, je za nas velike važnosti, da bo številno množimo in ne padamo ; drugače bi zidali na posek. — V okolici se ohranijo le oni okraji, kateri so probujeni po društvih in velmožih. drugi ginevajo dan za dnevom.
Res da tekmujete dve šolski društvi r jedna naša, t jasnim čelom, ker brani svoje, druga, zvijačna, žre po požeruhove
naSo deco in odrasle. — Kaj se je izmislila „Legii" zadnje dnij F Razposlala je voditeljem laških šol, onim bližnje okolice, t katero zahajajo slovenski otroci — „masnih bukvic" v laškem jeziku, da s tem utihotapijo laško knjigo v slovensko hišo, Tako je dobil voditelj na laški šoli pri Sv. Jakobu ve6 sto takih molitvenikov, da je razdeli mej okoličane. In poglejte, kaj je rekel neki slovenski oče : „Poglejte Lahe, oni celo darujejo mašne knjige otrokom !" — Ubogi revež! Ne vč, da s tem hočejo potujčiti Še bolj otroke, tako da se se v cerkvi no hode več molil slovenski „Očo naš*. Veste pa, kaj dela zdaj gospod Mavroner P Prav pridno išče slovenske podpise pri Sv. Alojziju in v Kadinu za laško šolo. Koliko mu jih pojde na limanceP Še preveč I — Naša slavna roožka podružnica sv. Cirila in Metoda gotovo vč, kje je največa sila, potreba in nevarnost. Oanimo se, ako hočemo ohraniti, kar je bilo naše ! — Kadinci so poštenjaki in tudi pri Sv. Alojziju dobimo svoje ljudi. — Videant Gonsules.
Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali lepe zbirke knjig. Ivan Cotelj, kapelan v Kanfanaru v Istri, g. Anton Virant v Novem mestu, g. Fr. Peče v Starem Trgu pri Rakeku in g. Zofija Šabec v Opatiji. Prva kranjska avtonomna korporacija, visoki deželni zbor, odlikoval je zopet našo družbo, poklanjajoč jej tudi za I. 1893. velikodušni dar 1000 gold. Prvomestnik možke podružnice v Starem Trgu pri Rakeku, g. Fr. Peče, je poslal donesek tamošnje ^možke in ženske podružnico v znesku 203 gld. 70 kr.; tamošnji pokrovitelj, g. trgovec Julij Rozina, je vplačal 100 gld., ustanovniki gg. trgovci I. Benčina Fr. Kovač, Fr. Pečo, Fr. Žagar in g. notar Fr. Strašek pa po 10 gld.; drugo je letnina in zbirka jedne vesele družbe. Vrli ženski podružnioi v Gorici in Ormoži sta nas razveselile vsaka s 100 gld.; slavni občni zbor mariborske posojilne pa iz prebitka vlanskega upravnega leta tudi s 100 gld. Naša vedno delavna podružnica v Brežicah nam je poslala po g. tajniku J. Staniči, 14 gld. 38 kr.; 4 gld. 30 kr. je nabrala gospa Angela Brovnetova predpu-stni torek pri veselici tamošnje čitalnice kot Ipuvka za razprodano sadje 8 gld. 73 kr., gospica Marijanioa Planinčeva kot Ham-butska kmetica za razprodano cvetice in 1 gld. 35 kr. je prav po krajcarjih nabral g. Miroslav Ilaus iz Čateža pri težakih, ki delnjo pri Savskih pobrežnih delih. Dalje so nam naklonili: Istrska posojilnica v I'ul ji 10 gld., Notranjska posojilnica v Postojini 10 gld., g. Anton Virant v Novem Mestu 10 gld., ki ho jih zložili pri veselioi pustni torek Sokoli, č. g. Miloš Šmid, župnik v Solčavi, 8 gld. 73 kr., na branih v prijateljski družbi, e. g. Ivan Du-gulin, župnik v Ajdovščini, 7 gld. 70 kr. kot dar narodnjakov, zbranih v Budanjah na Vipavskem, „gospodičiim v Opatiji* 5 gld. 50 kr., g. Ivan Vrhovec v Žužemberku 5 gld., nabranih v veseli družbi, Sarinjsk« Sokol 3 gld. po g. starosti Alojziji Gori-čarji, vesela družba v Podgradu po g. I. Volku 1 gld. 92 kr., g. Pavel Šile, učitelj v Vremah, 1 gld. 55 kr., nabranih v veseli družbi pri g. J. Deklevi in Fr. Novaku, Jg. Fr. Dunaj 1 gld. 57 kr., nabranih nti gostiji g. Janka Markoviea v Ce-zanjevcih na Štirskem, g. stavec Ivan Semen 1 gld. 40 kr., g. L. Blejec, učitelj v Trzinu, 1 gld. 12 kr., zloženih v domači družbi pri g, Fr. Narobetu in Neimennva-nec za stavo 1 gld. — Visokemu deželnemu zboru Kranjske vojvodino, vsem blagim dobročiniteljem iskrena zahvala ! Sv. brata Ciril in Metod naj izprosita vsem obilnega Božjega blagoslova !
f Vodstvo družbe sv. Birila iti Metoda. Upravništvo Lloydovo pozablja cel6 svojo pravo in pristno ime, a nikdar ne zabi, — kam se ima obračati, da izborači svoj poldrugi miljonček in več državne podpore. — Kdor toga ne veruje, potrudi naj so na veliki trg prod palučo L!oydovo in videl bodo, da se še danes — kakor
pred letmi — blišči v gorostastnih, lapidarnih, pozlačenih črkah naslov: „Lloyd-austro-hungarico." — Dobro bi bilo, da se je poslanska zbornica pred dovolitvijo podpore nekoliko ozirala na ta ponosni
hungarico I
V morje bodo spustili dne 29. aprila
v tehniškem zavodu (Stabilimento tecnico) novega križarja«torpedovca imenom „Ma-ria Tereza". Kumovala mu bode kneginja-udova Štefanija.
Iz Trsta se nam piše : Slavno uredništvo ! V cenjenem Vašnm listu pisali ste Že proti izzivljanju slovenskega tržaškega življa v Trstu po najnovejši cvetki „avite eolture" blaženih naših „puro sangue". t. j. lavorikami obdane duhovite „can-zonette". — A kaj to! Pustimo jim veselje; naj tulijo svoj večni refrčn : „Nella patria di Rossetti, non si parla che italian !* — Toda kaj porečete pa k temu P Sinoči imel sem neko nujno delo, koje sem moral dovršiti v teku noči. Polunoč je že odbila, kar se čuje od daljave neko tuljenje ; ko se isto bliža, možno je bilo razločiti, da so to „kulturni* bratci, popova* joč duhovito „canzonetto.H Nisem pazil dalje na-to. A nakrat mi pade na uho zatuljena beseda „š č i a v i* ; mislil sem si, da se motim ; pristopim k oknu in vidim druhal kakih 8—10 pijancev (avita eoltura!), ponavljajočo refren prekrasne, melodične „canionette" :
— — — „Ma sti sciavi, — maledetti!
No vol parlar italian 1" — — —
Gosp. urednik 1 Kaj porečete Vi k temu P Kje je policija, kje so javni stražniki, ki Bicer točno vrše svojo — dolžnost in točno spravljajo pod ključ vinske bratce radi „schiamazzi notturni" P Želeti bi bilo torej, da so kaj tacega ne trpi sredi mesta in v živahni ulici P
Opozorite gosp. urednik si. policijsko ravnateljstvo na to resnično okolščino, —
0	kateri Vam morem navesti več prič, — kajti tudi — slovenska kri ni voda! Mera je že polna!
Tržaftkl magistrat razpisuje darilo od 630 gld. za najboljši spis, izvzet ia domače zgodovine! Pisan mora biti poljudno, a zajedno seveda po kopitu laSkih zgodovino-piscev : jednostranski. Kajti namen mu bode pred vsem mešati pojmove ter dokazovati, da so v Trstu od nekdaj bivali sami Lahi. Prodložena dela presojala bode akademija znanosti in umetnosti na Duuaju — pardon — v Benetkah, kajti na Dunaju bi kaj tncega presoditi ne mogli!
Pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa sporoča o delovanju v ininoletn letu. Leta 1892. se je pogozdilo 50 hektarjev zemljišča ter bo v to porabilo 305.,*85 dreves, ki so Htala 1629 gld. 40 kr. Radi slabih vremen pomrlo je, oziroma pozgubilo se jo 30% teh drevnso. Kmetje iz Bazovico in Lokve izkopali so 41.000 lukenj za nasade, kar kaže, da se kmetstvo zanima za pogozdovanje. Za zb<>|j Sanjo prejšnjih nasadov se je vporahilo 206.240 drevesc (borovcev), ki so stala 886 gld. 18 kr. ali 4 gld. 4*30 na tisoč. Vkupuo se je uiinolo leto posadilo 511.825 komadov dreves ter vsejalo 800 kg. semena. Vkupni troški s > znašali 2518 gld. 98 kr. Komisija je tudi dala sezidati več ograj v varstvo nasadov ter v to potrošila 266 gld. 6 kr. Tudi jo razdelila nekoliko tisočakov rastlin za državne nasade- Podpredsednikom komisijo jo bil imenovan namestniški svetnik baron Konrad; na-mestuiškiui zastopnikom komisijo gosp.
1	v a n Š o r 1 i, njega namestnikom gospod M a 1 o n g ; namestnik- m dež. gozdnega nadzornika g. I v a n B r a t i n a. G. Ivan Šorli je sprejel zajedno nalogo blagajnika.
Kmetijsko predavanje. Laška „Agraria", oziroma oni, ki jo sestavljajo, so zopet oživeli na spomlad. To kmetijsko društvo, namenjeno izključljivo slovenskim kmetovalcem v okolici, naznanja samo v laškem jeziku in samo po laikih časnikih (1), da hode jutri ob 10. uri predpoludne pri Sv. Ivanu (torej v slovenskem selu) predu
vanje, oziroma praktični poduk o cepljenju, seveda tudi v laškem jeziku. Predavanje se bode vršilo na vrtu tamošnje ljudske Šole. Ne vemo, kako bi mogel našim slovenskim kmetom koristiti tak popolnoma nepotreben poduk v tujem jeziku, kojega ne morejo razumeti! Primetniti moramo, da laška „Agraria" dobiva od države znatno letno podporo. Ubogi denar ia ubogi kmet, ki moraš to podporo plačati na davkih, a ti ne privoščijo, da bi poslušal pouk v jeziku, kojega razumeš.
Iz Vojiiico se nam pifie 1. marcija : Blagor občini, kjer vlada sloga in postav-nost. Ali je naši vasi namenjeno vedno vojskovati se, ker se imenuje VojSčica, ali so pa temu drugi krivi, naj sodi svet. Ker pa dopisnik ni babjeverec (in menda noben čitatelj „Edinosti"), sodi on, da te zmešnjave pri nas provzročujejo le oni, ki imajo v občini kaj ukazovati. In res, od leta 1862. visč vedno pravde vsake baže med županstvom in obči-n a r j i, samo da obvelja trma prvega brez obzira na uboge sosoščane, ki še le zdaj prav živo obČutujejo grenke nasledke takega postopanja. Še pred nekoliko leti je bila naša srenja v zgled s številom volov, konj in ovac; zdaj je malo repov več. Vrhu tega se je naSa občina večidel po nedolžnem zakopala v neizmerne dolgove, da se je bati, da zapoje tu ali tam boben. Ni čuda, ker se morajo občinarji z županstvom že od leta 1862. pravdati na veliko veselje gospodov doktorjev. Le majhen povod, pa je zadosti, da se občinar zaplete v pravde in stroške. Zarad malenkosti nastane večkrat dolgoleten prepir, zarad keterega srbi dotičnega občinarja, in naposled, naj zmore ta ali ona stranka, denar se je preselil za koleke in prišel v druge roke. Denarja ni več v občini. Ondan sem bral, da se je Salomonova, pet oentov težka zlata skleda v valovih jadranskega morja izgubila med preseljevanjem narodov. Na kako hvalo bi prišla zdaj nam taka skleda ! Toda Balo na stran I Pri nas je v istini zarad vednih pravd prava beda. Vsakega prepira na tem svetu je naposled enkrat konec. Bilo bi pri nas skrajni čas, da kak prorok Josve ustane in zaukaže solncu : to je resnica; stoj in utrudi se, pa mir besedi! Še zmirom bo pravde med županstvom in občinarji zarad zlogov, zarad zvonika in duhovnika. Manji posestniki zahtevajo jednako | postavno mero, iu panstvo postopa nasprutuo. Blagi čitatelj uaj sodi, kdo ima prav! Povedal sem, ter sem rešil svojo ubogo dušo, ki pa v tem ni grošna, ker namerava napraviti mir v hiši iu opozoriti druge občine, da slogo spoštujejo.	—y—
Z Mentšije se nam piše: V dodatek svojega zadnjega poročilu v »NoviČarju", Vam naznanjam, tla je urarju, ki je napravil cerkveno uro v Begunjah, ime Matija Lenart. Mož je doma iz Št. ltuperta na Dolenjskem, ter bodi s tem gorko priporočen njim, ki bi potrebovali kake cerkvene ure. — Ob tej priliki Vam naznanjam, da dobimo meseca januvarja prihodnjega leta c. kr. okrajno sodišče v Cerknici. Te dni se je mudila posebna komisija v Cerknici ter je kupila hišo posestnika g. Josipa Milovca za 20.000 gld.; v tej biši bode c. kr. okrajno sodišče. Smem reči, da kup ni previsok za krasno hišo, katera jo kakor navlašč za c. kr. urade. Meni-ševci so veseli, da bodo imeli urade tako blizu; kajti iz Begunj v Cerknico je le dobre pol ure hoda.
Včeraj, 13. t. iu. je bil nastal ob 9. uri zvočer ogenj v Begunjah, ki jo upe-pelil 2 hišici, 2 hleva, 2 kozolca in 1 skedenj ; vrhu tega nekaj obleke, živeža itd. Pri tej priliki smo Men ševci bridko čutili, kako nujno nam jo potreba vodovoda, ker nismo imeli skoro s čim gasiti. Izrednemu trudu na pomoć nam prihitevših ognjegascev iz Cerknico in iz Dolenje vasi se jo zahvaliti, da se jo egenj omejil. Na pogorišči smo videli tudi cerkniškega župana Žitnika in podžupana Milavca, ki sta pomagala, kolikor sta mogla. Hvala vseuj !
Povodom praznika sv. Jožefa priredi tlržavna železnica dnč 19. t. m. ra progi Trat-Sv. Andrej-BorSt nastopne Štiri osebno vlake, kot dodatek navadnemu nedeljskemu vožnemu redu: Vlak št. 133. ki so odpelje iz Trsta-Sv. Andrej ob 2 10 pp., št. 134 ob 31 pp., št. 136 ob 4 9 pp. in št. 135 ob 7*11 pp. Ceatilcem sv. Jožefa dana jo torej obilna prilika obiskati cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih.
Mlekarstvo, Vsnk gospodar je že poskušal, da valed krmljenja krav v hlevu zguhlja mleko na dobroti in se tudi manjša mol/a. Ne moremo si kaj, dn ne bi opozorili gospodarje na Kwizde Kornenburški prašek za rejo živine Frma Ivana Kwizdo c. in kr. avstr. in kr. romunskega zaluga-telja za živino zdraviršk« -izdelke, Kor-nonburg pri Dunaju. Ta prpšek, sk» so piidovlje krmi, boljša mleko in poronožuje molž".
Društvena krčma
(lojanskeffA posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, pri-
poroča fi<> unjtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanaka vina.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
HOCPIV v	tiCnsermn*, glavni shaja-
UGOUU lisji tržnftkih SIovoiicot vseh Btanov. N<t razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobrn postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Š o r 1 i, kuvnrnar.	Cl.
Pivarna Lavrenčič
priporočajo svoja izboru« isterHku vina ča«titim družinam po najniži crni 2H kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov so ne sprejmejo. — ĆsHtitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in i'h irna kuhinja ter dobra isterskn kopljica.
Mlekarna Frana Gržine il^
nn Notrnnjskom (Vin Cnnipnnille v hiši Jakoba Brunnurin št. o (Piazza Ponterosso). Po dvakrat nn dnn friSno opresnn mleko pn 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (trisnn) smetana.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, knvo, riže 111 ia raznovrstnimi domnčimi in vnnnjinii pridelki. Cl.
frodajaliiica in zaloga jestvin
„Rojunskega posojilnega in konsumnegn društva", vpisano zadruge z omejenim poroštvom v ulici Delvedero fit. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrsto in po nizkih cenah so priporoča kupovalcom v Trstu in iz dežele.	54 104
Antnn Pn^l#ai na vo«lu ul,ce Ghe*»
niliuil rublldj, in Cecilla, toči izvrstno ilomnče žganje ; v tnbakurni svoji — ista hiša -pa prodaja vse imvjidno potrebne nemško-slovensko postne tiskimiec.	Cl
Franca Potočnika gostilna
„Andoiuo de Franz" v ulici Ireneo «e priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Uop4jn K|*7fl Pla*ia s. Oiuvanni, si. 1 IVICI I L111 IVI	trgovina z mnogovistnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjHkim orodjem, pletenino itd. itd.	Čl.
ftnctilna *stnl;,»44 staroznana pod itno-
UUdUlIlrl „OHJKd , nom „UoUadonnn4, poleg kavarno „Fabris", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako ju kuhinja izvrstna. Prodaja tudi vino na debelo, tuku meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torronte
»t. 3d) toči izvrstna vina iu prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno i ceno. Cl.
B. Modic in Grebene, ^tt
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino iiu Hvojo zalogo porcelanskega, ste-klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okru&onjo grobnih spomenikov. Cl.
Via Picolomini j številka 2,
Antonijeta Drenik
se priporoča tržaški slovonski gospftdi za vsakovrstna dola. spadajoča v xtroko Šivilje, po najnovejši parižki iu dunajski inodi. Zagotavlja točno postrežbo v popolno zadovoljno^ in po nizkih cenah	28 — 52
Gostilna .Alla citia fli Graz" UTi«
poleg kavurno „Universo" priporoča so Sloven-oein v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, iti jo izvrstna tudi kuhinja — Gostilua jo odprta do polunoči. Z odličnim npo»tovaiijeiii Cl	JAKO« KUMAR
V gostilni „Alla Croce «li Malta44
Piazzn deliti Zontu, točijo so istrska in furlanska vina najbolje kakovosti po 32 kr. liter. Kuhinja dobra in poxtružba točna. Vino v sodčkih za družino po 2ii kr. 1. franko na dom.	13 — 7 Spoštovanjem
COVACICH.
brivec v *9 H« Stm-tlion iit. 1, priitoroi-n i*e slav. obrh t »trn za blagohotno obiskovanje.	Cl.
tm
Spretnega pisarja ®
^ iiće pod ugodnimi pogoji Jj
odvetnik	\ J
Dr. M. Pretner ®
v Trstu.	❖
	
	Se rabi 40 let v mnogih hlevih, kailar krarc ne mart\)o Jrati, kartur imajo al uho preburo, v avrho Mbiiljianja mleka in da krave dajo več mleka. (Il.b)

Jfc* /v'/ n»h in drogeri
v f\5>
Fr. lir. Kwizda
^ ^ c. in kr. av»tr. In kr. rum. ilv. založnik, okrožni lekar Korneuburff, Dunt\).
Dobiva no v lekar-
jah Avstro-Ogrskc. GLAVNA ZALOGA:
Paziti Je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izreeno Kwizdin Korneuburški redilni praiek za iivino.	iSUsc
____	
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg oh «»knv Cniozza najoarednija lega v Trstu.) Prostori -o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertnu vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočanj blaijovoljnej naklonjenosti alav-negc občinstva.	ponizni
104-55	/» Favero.
Jak. Klemene
TRST
VT Via S A lito ni o št. 1.
pri poroča
najnovejše zavratilike iz volne, z žido za gosp«» in gospico; zidane zavratilike, ovratnike in zapestnice za moške; ži-dane rute za moške in ženske; volnene čepice za otroke več vrst; boa, inufe iz kožuhovine, davants Sabo iz suraha in č pke za plese, židane dežnike na izber.
2W Zagotavlja sa točna poatrešba pri vmernih cenah.	14
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104 - 58 TRST 12~12
Cono, Piazza della Legna S t., 1. Odlikovana tovarna čopliev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lnk za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije i Id. Velika zaloga flnih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sito žveplo zn žvcpljanje trt.
Petronio & Madalena
12
(naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in
Ponte della Fahra. priporočata svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa Bvojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizko, postrežba vestna in nagla.
Čista krv
zdravje!
Tajne bolezni, Jišaji, spuščaji, ble-dost, splošna utrujenost, slabost, se izgubijo pri zdravi krvi. Mi jamčimo za gotovi vspeh pri uporabljanju naše
metode.
Pri vprašanjih je priložiti povratno marko.	11—13
„Office Pariš Sanitas",
30. Faubourg Montmartre.
Privilegovano škropilnice proti pe-ronospori inženirja Živica, so spo- ^ znane kot najboljše, ker so najpro- ^ stejše, najbolj trdne in trpeče; naj- ^ bolj lahke in hitre v rabi, ker po- ^ rabijo najmanj tekočine in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Podpi- ^T sana tvrdka jih pripravlja zavolj tega v mnogem številu za prihodnjo spomlad ter pošilja, že zdaj pro-spekte in cenike brezplačno vsa- ^^ kemu, kdor se oglasi in oddaja obrazce. Priporoča tudi drugo jf svoje blago in razna svoja dela. jt...	^r
Zivic in družb, g
v TESTU, ulica Zonta 5,

inženirski urad, zaloga strojev in ^ dotičnega blaga, zastop tovarnlc, mehanična delalnica. ie


Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
„RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork & Ptoladelfljo
koncesijonovana črta, od o. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—7
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV "Weyringerga8se 17 ali pri
Josip-u Strasser-a
Sdeditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Nič več kašlja!
BalzamNki petoralnki prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 20—104
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg
Poštne poftiljatve izvršujejo se neutegoma.
Nova patent sauotvorna
brizgalnica za trte in rastline
„Syphonia((
prekaša vse do sedaj poznane brizgalnico — ker dolnje
SAM0TV0RN0,
To d n kazuj o tisoči pohvalnih pisem.
Sliko in popis je zahtevati pri tovarni za gospodarsko ter vino-rejske stroje.
PH. MAYFARTH & C.
Wien, II., Tabor8tras8d 76 10-7
Katalogi zastonj. Vsprej^majo se zastopniki.
% L,_, L, 1_[n lM	H goHinarjev
<8
franko do vsake že-lozniško postajo t Istri poslan, ako se naročnik skliče na ta «v časnik, stano'pri meni en modroo na pe- Sr resih (Fedormatratze). Ti modroci bo so- jjb lidno iz najboljšo tvnrino narejeni, imajo po 30 dobro vozanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim
-f® cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15—20 let nobonih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih r. dežele naznani naj se vselej natančna mera posteljo v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, -ff je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča-to žimnice, slamnice itd., Sjj kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj no vstrezajo.
ANTON OBREZA,
tapeclrar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi Blav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, atolov, preprog, sa-grinjal in vsegu v tapetniško obrt spadajočega dela.	Ceniki s podobami zastonj in
<JJJ franko. Hitra in poštena postrežba, nizke cono posebno pri bališčih in obširnejili naroČilih.
Otročji vozički
jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, ki.kor rudeče, modro, sivo in olivno po gold. &.50, 6, 7, 8, 9, 10 in vifije po vsaki ceni do 25 gld.
8» IB> B> 9> te
8»
Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov.
17- 30
mm$m*m*mmtmmmmtmm*m»a*mm
Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje
mošta iz sadja!
Mlatnnice, vitelji, trijeri,
mlini 2a čiščenje žita, slamoreznice, samotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi
IG. HELLEF, DUNAJ,
20—1
IV 2 a Pratestrasse NT. 78.
Coniko z obi imi podobami v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem joziku
zastonj in franko.
Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskušnjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat.
Cerkvena obla in orodje.
Podpisana ima v zalogi najraznovrst-nejše trpežno krasno blago za ban-dera, baldahine, razno-barvene plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje in prte, sploh vso, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Blagovolite se torej ozirati, prefnst. pospedje, pr narr-čillh na vdovo-rojakinjo ter ne podpirajte tujih tvrdk društev ali potujočih agentov. — Izdeluj>m ročno in pošteno po najniži ceni ban-dera in drugo obleko. Zagotavljaje torej hitro in najpoštenojčo postrežbo in najnižjo ceno, hvaležna bode podpisana za najmanjša naročila. — Najodličnnjšim spoStovanjcm se priporoča	10 — 1
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4.
urar, Corso štv. 39. 29-104
Prodaja in popravlja ure.
Odlikovana zlato medaljo : Bruxelles 1892.
Najboljše sredstvo »a
želodec
katero želodoo in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospošujo,
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel Piccoli,
lekar „pri an<:elju* v Ljubljani na dunajski cesti.
Cona I stekl. 15 novcev.
Izdelovatclj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic iu več- Zabojček z 12
________ stoki, stane gld. l.»8; h 24
gld 2.60; s ?6 gld. 3.M4 ; ■ 44 gld. 4.26; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.26; 10 stekl gld. 10.30. Poštnino plača vodno naročnik.
Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji.
Kotranove sladcice
katero izdelujo lokarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon 6t. 334. 21 -52 Volika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala mo je, da aeiu začel sain izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedčkega izvrstne sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva
To sladčice imajo isto moč kakor kfitra-nova voda in glavice (Kapsulo), lužju se, proživajo in probavijo ter so prodajejo po prav nizkej ceni. Da so ogno ponarejanju na onej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugoj bosedo Catrame. V T r s t u so prodajojo v lakarnioi Prendlni v škatljicah po 40 kr., prodajojo so tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah.

Erasne uzorco zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogate knjig« z uzorci, kakorŠnih še ni bilo, za krojače nofrankovano. Jnz no popu.ščtnu za 2'/, «li 31/, goldinarjev pri metru, no dajem daril krojačem, kakor to dela konkoronca na račun zadnje roko, ampak imam le trdno ln čiste cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro i& ceno. Prosim torej zahtevati le moje knjigo z uzorci. Svarim tudi prod pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popu6tka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
Peruvien in dosking za častito duhov&Čino, prod pisano snovi za uniforme o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize, preproge za vozove, loden nepremičen za lovsko suknje, snovij za prati, potne ogrtače od gld. 4 14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, pošten r, trajno, čisto volneno sukneno blago, no pa dober kup cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—10 (v tem Munchestru Avstrije) 24 — 5 Največja zaloga fabriškega sukna, v vrednosti
V, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmožnost izjavljam, da moja roka združuje največe izvažanje sukna V Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrotščin za krojače in veliko knjigoveznico lo za lastne namene- Da so prepriča o vsem tem, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika nanos'1, ogloda velikanske prostore mojih proda-jalnio, kjor ima posla 150 tjudij.
Pošilja so 1© po poštnem povzotju.
Dopisuj" v nemikem, inuiljarakoai, češkem, poljakom, itaUJanskeni, francoskem in nngledkoin Jeziku.
Lastnik pol. druAtvo ,Edinost".
Izdajatelj iu odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Tratil.