34
Kmetijska   dru?ba   kranjska  in   njen   gavni        nekatere po vsem neopravi?ene, ?isto neutemeljene ob-
                 sodbe tega delovanja.
odbor                                                   Nobeno delo ?lovekovo sicer ni popolno, vsako ima
Cesar ?lovek ne ve,  tega za-nj ni,  in ako nepod-    pomanjkljivosti  in  napake,   tako je  bilo in tako bode
u?en  ho?e govoriti  o neznani mu re?i,   se bo  ve?idel    tudi vprihoduje;   toda,  kdor sodi  ?love?ka dela,   mora
motil; takim ljudem latinec svetuje:   ?8i  tacuisses ..."    tudi meriti s ?love?ko mero in s to mero v roki bo po-
?ako bi bil mol?al, ostal bi bil moder".                              klican in  nepristransk sodnik spoznal, da dru?ba kme-
Enako so si mislili oni,   katerim je bolj ali manj    tijska ni rok kri?em dr?ala, da ni bila slepa za potrebe,
znano  dosedanje  delovanje  kmetijske dru?be kranjske,    ne gluha za  ?elje  kmetovalcev,  temve?   da je storila
njenega glavnega   odbora   in  v njem v prvi vrsti clru?-    prav mnogo kmetijstvu na?emu, ne samo udom dru?be,
benega tajnika, nedosegljivega dr. Bleiweisa, ko so culi    na korist.
Oglejmo si malo preteklost in sodimo kmetijsko dru?bo po njenih delih.
1. Je li dru?ba storila kaj za poduk v kmetijstvu?
Odgovor,   Dala je na svitlo slede?e podu?ne spise:
a)  ?Umno kmetovanje in gospodarstvo", spisal J. 2alokar;
b)  ?Nauk o umni ?ivinoreji", spisal dr. Bleiwei8;
c)  ^Kmetijska kemija", spisal .\1. Vertovec;
?) ?Glavna vodila umnega kmetovanja", spisal Iv. Lapajne;
d)  ^Kranjski vertuar",-spisal Fr. Pire;
e)  ^Knji?nica za kmeta. I. Sadjereja", spisal pl. Gutmannsthal;
f)  ?Zbolj?anje gospodarstva na planinah" po Trien-tel-u;
g)  ?Navod za pridelovanje lanu in prediva po bel-gi?kem na?inu", spisal A. Pisk ar;
h) ?Stelja in gnoj'' po Trientel-u;
i) ?Novi kranjski panj po Dzirzonovi osnovi", spisal L. Porenta;
j) ?Kratki navod k izreji doma?ih sviloprejk", po Haberlandt-u;
k) ?Potni poduk o Krasu in o pogozdevanju Krasa'', spisal L. D i m i t z ;
I) ?Kako se seje seme gozdnih dreves", spisal M. Schey er;
m) ?Podak, kako najbolj?o ?ivo mejo zasaditi", izdala Kmetijska dru?ba;
n) ?0 vinskih dru?bah", po govoru pri shodu kmetovalcev ?tajar.sidh;
o) ^^?ivali kmetijstvu in gozdarstvu koristne" , po Schleicher-u;
p)   ;,Navod,  kako naj  se napravljajo vodnjaki in kapnice" z risanimi na?rti, spisal P. Kosler;
r) ?Razstava sadja" leta 1847;
s)         ?           ?         ;,    1863;
?) ?Sporo?ilo slovenskim vinoreduikom", spisal M. Vertovec;
t) ?Kaj naj bi storili zdaj Notranjci, ko se izdeluje ?eleznica" (nem?ko);
u) ?Zgodovina c. kr. dru?be kmetijske" (slovensko in nem?ko);
v) ?Stoletnica dru?be kmetijske" ;
z) ?Bukve za kmeta", spisal dr. Bleiweis, ne govoriti o ?Naznanilih" dru?benih, ne govoriti dalje o kmetijskih in ?ivinozdravni?kih znanih icnjigah, katere je pokojni dr. Bleiweis spisal, pa sam zalo?il; nadalje ne glede na bogato zalogo poduka, spravljenega v 40 letnikih ;;Novic", v veliki ;;Pratiki" in v nem?kem ?koledarji".
Tudi ne omenjamo tukaj podu?evaaja preteklih ve? kot treh desetletij na podkovski in ?ivinozdravni?ki ?oli v Ljubljani, ne popotnega podu?evanja o pridelovanji lanu in izdelovanji prediva, o mlekarstvu in si-rarstvu itd.
Tukaj na?teto bo morebiti zadostovalo v dokaz, da je kmetijska dru?ba za poduk v kmetijstvu tudi pred letom 1822. marsikaj storila.
35
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Glavni odbor posredoval je s svojo prošnjo in enako tudi pri razdelitvi podpor in dosegel pri vladi sledeče
podpore:
a) Za vino- in sadjerejo od leta 1868. do 1882. svote po 2000, 800, 600, 500, 400, 200 in 100
gold., skupaj       .......       7000 gold.
4
50
h) za čebelarstvo od leta 1870. do 1882. v svo-tah od 600 do 50 gold., skupaj   .        3630 gold.
c)  Zdi, krajne razstave in nagrade za govedino  v letih  1877.,  1879.
in 1881., skupaj......        2140    „
č) za  svil o rej o  od leta  1868.  do
1878. v svotah po 300 do 100 gld.        1700    „
d)  za napajišča (kali, mlake) od leta  1872.  do 1876.   v svotah  od
2000 do 800 gold., skupaj   ...        7100    „
e)  za stroje in orodje od 1. 1869. do 1879. v svotah od 600 do 300
gold., skupaj      .......        3400     ,,
f)  za gnojišča v L 1869. in 1870. (ker se skoraj nihče ni oglasil za
podporo).........          600    ;;
g) za podučne knjige v 1. 1870.,
1880. in 1882........        2400    „
h) za pogozdovanje nagrade .   .          410    ;,
i) za zboljšanje planin od leta 1869. do 1882. v svotah od 200 do 1200 gold., skupaj.....        6800    „
j) za pridelovanje prediva od leta 1869. do 1882. v svotah od 200 do 600 gold., skupaj......        5000    ;,
k) za popotno podučevanje od leta 1869. do 1882. v svotah od 200 do 500 gold., skupaj    .    .   .        2060    „
1) za podporo učencev na kmetijskih šolah od leta 1874. do 1878. od 450 do 900 gold., skupaj   .   .        4050    „
m) podpora za vrt kmetijske družbe
leta 1872..........          400    ;,
n) za razdelitev semen v letih 1870.
in 1872..........          860    „
o) za podkovsko šolo od L 1874.
do 1882..........        5650    „
p) za statistiko poljskih pridelkov od leta 1869. do 1882. v svotah od 250 do 1000 gold., skupaj .   .        9700    „
r) za pripravo kovanja družbenih
medalij.........          250    „
Vse tukaj navedene podpore znašajo     .   132.200 gold-
3. Kako so se porabile te podpore?
Nakupilo se je iz teh podpor 406 plemenskih bikov* 332 junic plemen, ki so bila za naše razmere pripo-očena.
Razun tega dajala so se na 15 krajih Gorenjskega, dolenjskega in Notranjskega darila živinorejcem, kateri ;o bili zasluge v živinoreji dokazali z odlično živino po zreku strokovnjakov. Taka pohvalna darila so se )ripoznala za 41 bikov, 32 krav, 47 junic in nad to so le pripoznala za 89 govedin pohvalna pisma.
Pri treh okrajnih živinskih razstavah na Gorenj-ikem. Dolenjskem in Notranjskem spoznana so bila p o-ivalna darila za 18 bikov, 19 krav in 20 telic.
Drobnice se je vpeljalo 360 ovnov in 286 ovac ezerskega in ugoviškega plemena, in 125 sufolških pre-iičev.
Za čebelarstvo razdelila je kmetijska družba 93 laril po 4 do 25 gold. in 420 panjev učiteljem in bolj •evnim čebelarjem, eno darilo tudi s 100 gold., čebe-arsko društvo pa je po kmetijski družbi v 12 letih pre-elo podpor 2100 gold.
Rigajskega lanenega semena oddala je kme-ijska družba domačim gospodarjem od 1870. do 1882. 8ta 1916 mernikov; razun tega je poslala s podporami ri mladenče na Moravsko, da so se učili predivo izde-
lovati po belgiškem načiau, ter razdelila 1100 knjig z dotičnim podukom.
Pri sadje rej i razdelil je glavni odbor 20 šolam 50 Hartingerjevih stenskih tabel, je dal 8 daril za napravo vinorejskih vrtov, 3 darila za obsajanje cesta, 10 daril za nasajanje orehovih dreves, 1 darilo za zasajanje živega plota, in razdelil 58 garnitur vrtnarskega orodja; razdelil je 7000 sadnih dreves nevštetih onih iz družbenega vrta na Poljanah in nevštetih murb; razdelil je nadalje 52 podpor od 10 do 100 gold. za napravo šolskih drevesnic, eno podporo za napravo občinske drevesnice, eno za napravo sušilnice za sadje po dr. L u kas o vi sušilnici; razdelil je 100 knjižic Schlei-cherjevih o živalih, ki so kmetijstvu koristne in škodljive; enako tudi 1000 iztisov o sušilnicah z obrisi; g. R. Dolenc je iz te vrste podpore prejel za obiskovanje vinorejske in sadjerejske šole v Klosterneuburgu 300 gold., popotnine za opazovanje trtne uši ravno tam 62 gold., popotnine k shodu vinorejcev na Dunaji 120 gld.
Napajišč za živino pa tudi za rabo ljudi napravilo se je 60, in razun tega se je razdelilo 2000 iztisov P. Koslerjeve knjige s podobami v tej zadevi,
(Dalje prihodnjič.)
58
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
^                                          (Dalje.)
Iz podpor za mlekarstvo posredoval je glavai odbor, da se je osnovalo v Bohinji trinajst mlekarskih zadrug, katera so zdaj izgledna podvzetja in bla-gonosna za ves okraj.
Razun tega dosegel je glavni odbor na državne stroške nadzornika za mlekarske zadruge, kateri jih je vodil, podučeval in nadzoroval; dosegel je dalje:
devetnajst podpor od 100 do 300 gol d. za zadruge ;
štiri darila za zboljšanje planin;
eno podporo 500 gold. za zgradbo planinske koče;
eno popotno podporo 200 gold. za gosp. župnika Mesarja, da se je šel podučevat na Predarelsko o izdelovanji različnih vrst za kupčijo pripravnege sira;
tri podpore '600 gold. za popotni poduk gosp. župnika Mesarja o mlekarstvu, sirarstvu, planinstvu, o živinoreji in o računovodstvu pri sirarskih zadrugah;
dve podpori po 30 gld. za dva mladenča, da sta se šla sirarstva učit na tolminske planine.
Iz podpore za poljedelske stroje preskrbel je glavni odbor:
a) za lastno zbirko pa deloma za splošno rabo:
1 stroj za izdelavanje lončenih cevi za drenaže,
1 stroj za čiščenje žita,
1 stroj, s katerim se luši turšica,
1 ročno mlatilnico,
1 škoporeznico,
1 stroj za trenje lanu s 4 železnimi valjarji,
5 različnih dreves za oranje,
1 ročni ruvač za čistenje senožet,
1 dvodelno brano,
5  različnih, ročnih angleških orodij,
1 dvokolnico s sodom za prevažanje gnojnice,
1  trom bo za gnojnico,
6  priprav za izdelavanje lanu po belgiškem načinu (so se razdelile podružnicam),
25 Schobesbergerjevih ročnih lušivnikov za turšico, 4 Zugmajerjeva drevesa,  katerih eno dobila je občina trzinska,
3 drevesa obračalnike, 3 brabantske brane, 3 ročne mlatilnice,
2  strojni trlici za lan.
Na dalje se je občinam in zadrugam oddalo 29 mla-tilnic in se s tem vpeljalo v deželo okoli 300 mlatilnic. Za izgledna gnojišča razdelila so se:
3  darila po 30 gold.,
7  daril po 60 gold.,
100 podučnih knjižic s podobami, kako se imajo gnojišča napravljati, kako z gnojem ravnati, da si gospodar pridela mnogo in dobrega gnoja.
59
Iz gozdnih podpor pripoznala ia dala so se za pogozdovanje:
1  darilo 100 gold.,
2  darili po 40 gold.,
1  darilo 25 gold.,
2  darili po 20 gold.
Razdelilo se je na dalje 500 funtov različnih gozd-cih semen in 100 podukov o tem. Znano je, da so kasneje; zdaj uže dalj časa porabo gozdnih podpor dobile v roko državne gozdne gosposke, pri nas v deželi gozdno nadzorstvo v Ljubljani, katero je tisuče in ti-suče različnih sadik gozdnih dreves razdelilo brezplačno.
Za zboljšanje pustih zemljišč, senožet, pašnikov in planin razdelilo se je enajst daril po 30 gold.
Podkovska šola, v kateri je pokojni njen vodja nad trideset let brezplačno podučeval razun podkov-stva skoraj v vseh druzih predmetih slovenske mla-denče iz Primorskega, Štajarskega, Hrvaškega in Kranjskega, izučila je 376 mladenčev, kateri kot umni kovači, dobri živinozdravniški pomočniki, razumni ogledniki živine in mesa prav mnogo koristijo naši živinoreji, so posebna zasluga našega pokojnega tajnika za vse slovenske dežele.
Tudi za popotni poduk prosil je glavni odbor in izprosil pri vladi izdatno podporo, in kakor jo je porabil za podučevanje v različnih strokah poljedelstva, o živinoreji, o sadjereji, o trtoreji, o kletarstvu, o izdelovanji prediva itd. je dokaza dosti, da je glavni odbor prav rad zmiraj raztezaval delovanje svoje prvi od zelene mize na zeleno polje.
Da je želel svoje delovanje na zelenem polji še bolj širiti, kažejo mnogoletne in utemljene prošnje glavnega odbora za napravo kmetijske šole za Kranjsko in za popotnega učitelja.
Pa tudi poskušnje na lastnem vrtu kmetijske družbe na Poljanah niso tako ničeve, kakor jih nekateri na-gloma radi obsojajo. — Če se omenjajo napake na vrtu, kar je prav, zahteva pravica, da se ne prezirajo tudi njegove dobre strani. Glavni odbor trudil se je zmiraj, vsakovrstna nova semena in rastline, katere so se prikazale na širokem polji kmetijstva, poskušati na vrtu, in ako se je poskušnja potrdila, širiti novo nasvetovano rastlino med domačimi kmetovalci. Tudi pretekla leta sejanih je bilo na vrtu več vrst novih pšenic, rži, ajde, krompirja itd. Posebno glede novih vrst dobrega in dražega krompirja, ki se priporoča za kupčijo v mestih, se sme ponašati kmetijske družbe vrt, da se je seme po njem vpeljalo med naše kmetovalce.
Tudi za sadjerejo dežele koristil je vn kmetijski mnogo, upamo pa, da bode koristil še več, ako se vpelje pridelovanje in brezplačna oddaja požlahnenega sadnega drevja v velikem številu.
(Dalje prihodnjič.)
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Glavnemu odboru prištevalo se je tudi v greh ali pa se je navajalo tudi v podporo potrebe lastnega kmetijskega lista to, da so „Naznanila" kmetijske družbe za nič ali vsaj brez koristi.
Ako se to očitanje hoče soditi nepristransko, treba je pred vsem pregledati dotična ^^Naznanila^' sama in iz pregleda še le se bo pokazalo, ali je obsodba opravičena ali kriva. Iz tega, kar so „Naznanila" priobčila, se bode tudi dalo soditi, ali morejo družbenikom kaj koristiti ali nič. Dejanska korist se ve da^ je odvisna od tega, ali se „Naznanila" tudi berejo ali ne, ker o tem se nihče ne i3ode pričkal, da knjige samo v omari spravljene, na polici zložene ali na mizi razložene ne morejo nikomur koristiti; knjige in časnike je treba brati, in le onemu, kateri ve, kaj je v knjigah in časnikih, pristaja tudi po okoliščinah sodba o dotičnih spisih.
Poglejmo si tedaj malo „Naznanila^^ 1.  zvezek ;,Naznanil"  leta  1869. obsega  na   120
straneh:
I.   Navadno sporočilo odborovo o svojem delovanji, potem račun preteklega in proračun prihodnjega leta.
II.   V sporočilu glavnega odbora nahajamo:
a)  poročilo o novi vredbi družbenih podružnic;
b)  poročilo o denarni državni podpori;
c)  poročilo o kmetijskem shodu na Dunaji;
d)   predloge   zastran   kmetijskih   popotnih zborov;
e)  o kmetijskih in gozdarskih šolah;
f)  o okrajnih logarjih za Kranjsko;
g) o živih mejah;
h) o časniku za kmetijstvo in gozdarstvo; i) o novem  natisu  knjižice  za poduk v murvo- in
sviloreji v slovenskem jeziku; k) o letnih dohodkih tajnikovega adjunkta. III.  Nadalje sledijo sporočila in predlogi podružnic, in to od
a)  podružnice postojnske, ki želi postavo za zložbo zemljišč;
b)  podružnice metliške, iz katerega je razvidna posebna marljivost, in predlaga znižanje letnih doneskov za manj premožne družbenike na polovico ;
c)  podružnice kočevske, katera nasvetuje, naj družba izda poduk o umni napravi gnojišč;
d)  podružnice vipavske, katera želi, da se letnina zniža na 50 kr.
Potem sledi poročilo o gospodarstvu z družbenim vrtom, o podkovski in živinozdravniški šoli;
predlog o reji krav ali ovac z nasvetom, v ta namen prositi pri ministerstvu podpore 1000 gold.;
nadalje:
nasvet deželne postave za varstvo kmetijstvu koristnih tičev.
Konečno sledijo priznanja, in to:
a)  priznanje družbene svetinje peterim zasluženim kmetovalcem;
b)  in častno priznanje trem gospođom.
Potem poročilo o volitvah: v glavni odbor, častnih in dopisovalnih udov.
Konečno naznanila iz sej glavnega odbora, namreč:
a)  obširneje področje c kr. kmetijske družbe vsled dopisa C. k. ministerstva za kmetijstvo;
b)  oklic družbe kmetijske, kako naj se delijo premije za govedino;
c)  oklic družbe kmetijske, kako se dajejo biki za-pleme na deželo;
d)  sporočilo družbe kmetijske, v katerem se nasvetuje prenaredba gozdarske postave od dne 3. decembra 1852. leta;
e)  poziv prof, dr. Haberlandt-a svilorejnim društvom in svilorejcem avstrijskim;
f)  Nortonov vodnjak;
g)  razpis premij za veče zasadbe murbinega drevja; h) drena žiti ali pa stradati.
Sam obseg prvega zvezka priča dosti, da vsaj ta „Naznanila'^ niso suhoparna in da niso nezanimiva za vsacega kmetovalca, ako jih le bere; pričajo pa tudi, da so se podružnice in kmetovalci nekaj brigali za svoj poklic — napredek kmetijstva.
Kdorkoli se hoče potruditi in malo prebrati te zdaj skoraj 13 let stare obravnave, prepričal se bode, da se nahaja v njih marsikaj zanimivega; našel bode dokaze, da se je tudi pred 13 leti glavni odbor s podružnicami brigal za kmetijstvo in da zato, ker je nekaj staro, še ni vse slabo.                                             (Dalje prih.)
66
74
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Oglejmo si nekoliko „Naznanila" letnik 1870., zvezek 1.
Razun poročila o izvrševanji sklepov občnega zbora nahajamo poročilo o drugih opravilih od strani 8. do 40. Tukaj nahajamo ministerski razpis, v katerem je odobreno priznanje kmetijskih družeb zastopuikov, ki so se vdeležili kmetijskega zbora na Dunaj i in javno izrekli, da so kmetijske družbe vselej pripravljene biti izvedenice ministerstvu, ob enem pa naznanja,
da se začasno odpove napravi deželnih kmetijskih svetov, in kmetijskih svetovalcev pri deželnih gosposkah.
Z arugim razpisom vprašalo je ministerstvo družbo za mnenje o čolni tarifi.
Na dalje bila je vprašana kmetijska družba zarad pospeha sadjereje in vrtnarstva in glavni odbor je ministerstvu priporočil:
a)  udinjanje izvedenega vrtnarja, ki bi tudi po deželi potoval in podučeval o sadjereji in vrtnarstvu;
b)  večkratne razstave sadja in povrtnine, ki bi se z denarnimi premijami počastile;
c)  marljivim pa revnim sadjerejcem naj bi se brez plačila delile primerne in podučne knjižice o sadjereji in vrtnarstvu, pa tudi cepiči za požlahno-vanje, kakor tudi posebno pridnim in zasluženim sadjerejcem manjšega posestva.
Drugi ministerski dopis zadeva s vil o rej o in bolezen svilnih črvičev.
Še drugo poročilo zadeva škodljive zapreke, kar se tiče ravnanja z gozdnim posestvom in z gozdnimi pridelki, v katerem glavni odbor našteva dotične napake v naši deželi.
Nadalje je glavni odbor c. k. vladi naznanil (stran 14-1<8) svoje mnenje o potrjeni postavi za Štajarsko zarad povzdige živinoreje.
Enako je glavni odbor tudi na ukaz c. kr. deželne vlade poročal, kaj misli o postajah cesarskih žeb-cev, ali bi ostale, kakor so dosihmal, ali je treba pre-strojiti jih ali ustanoviti druzih, in kako bi se dalo postajam potrebno število žebcev primernega plemena.
Tudi na spomenico z vprašanjem, kako bi se dalo v našem cesarstvu napraviti to, da bi se iz tujih dežel toliko semena in živih rastlin ne uvažalo v naše cesarstvo , je odgovoril glavni odbor in nasve-toval:
1.   Vse kmetijske in vrtnarske družbe naj stopijo v eno zvezo in skličejo vsako leto zbor družbinih poslancev, da varujejo vrtnarsko-kupčijske koristi in pospešujejo vrtnarstvo v našem cesarstvu.
2.   Osnuje naj se oglasnik, ki bi zastopal vse naše domače vrtnarsko-kupčijske zadeve in koristi, kakor tudi vrtnarstvo sploh.
3.   Večkratne razstave vrtnarskih pridelkov v zvezi z zgoraj (1.) omenjenimi zbori naj se napravijo in daje naj se podpora po najmanj 300 gold. za premije vsakoletnih razstav v deželi.
4.   Ustanovi naj se napredovalna vrtnarska šola na Dunaji, ki jo podpira državna vlada.
5.   Državne premije naj se narede za posebne zasluge pri vrtnarski kupčiji, ki naj se podeljujejo izvan vrtnarskih razstav.
6.   Vožnina pri poštah in železnicah naj se zlajša in vnaDJim deželam enakomerno nastavi.
Daljno naznanilo ministerstva zadeva trt no uš, katero se je podružnicam podalo s prošnjo, da družbi koj naznanijo, ako bi pri trti zapazile posebno bolezen.
(Dalje prihodnjič.)
75
82
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
C. k. vlada je družbi kmetijski izročila načrt nove postave za Dalmacijo zastran rabe in razdelitve občinskih zemljišč, pa tudi pogozdovanja občinskih gozdov, z naročilom, naj Uruzba načrt pregleda in pove: katere določbe tega načrta bi se tudi na našo deželo s pridom obrniti dale V
Daljno dopisovanje zadeva poduk o s vil o rej i na ljudskih šolah, podučevanje učiteljev v kmetijstvu za čas počitnic, premije za 8vilore\jo.
Nadalje nahaja se v „Naznanilih" poročilo zastopnika kmetijske družbe, poshmega k razstavi mašin v ogerskem Altenburgu dne 5. do 10. julija, v katerem družbeni zastopnik R. Dolenc nadrobno našteva:
1)  mašine, ki polagajo žito same,
2)  mašine, pri katerih je treba žito polagati z roko.
Daljno poročilo obsega delitev konjskih premij pa vprašanje ministerstva o postavi za zložbo zemljišč in napravi srenjskih kolovoznih potov; to vprašanje izročilo se je dotičnemu odseku v natančno poročilo.
Vsled priporočila ministerstva naročil si je glavni odbor 3000 sadik neke nove predi In e rastline, ki se imenuje ^.Ramie" (Bohmaria tenacissima) za po-skušnjo.
Družba si je naročila primerno število Schobelsber-gerjcvih m asi u za robkauje koruze, jih razposlala vsem podnižuicam s proŠQJo, da naj s6 gospodarji o njo dejanski rabljivost;i prepričajo ia si jo kupijo, ker velja samo BO kraje. Vsled tega priporočila prodala je družba vsauia oiiienjeuih rubkarjev nad tOO.
Pritrdil je glavni odbor tudi nakupu in razdelitvi 30 Flaitiugerjevih kmetijstvo poplsujočih ,,tabelj'' po vladineui ])red!ogu.
Za računi i u pruračuni podaja nam „Naznanilo" dalje: Poročilo u (tržavai podpori namenjeni m n o g o vrst n i ui g o si p o d a r s k i m razdelkom.
Podpore razdelile so se po potrebah vsakega okraja v deželi z vodnim oziroiu na predloge podružnic in kolikor moč tudi z o žiro m na družbenike same, se ve da na <uie družbenike. kateri so se vsaj tudi s a m i brigali za j)Orlpore. Posebno tudi razdelitev državnih podpor poleg druzega delovanja živo dokazuje, da glavni odbor svoje dolžnosti, skrbeti za povzdigo kmetijstva, nikdar ni preziral, najmanj pa pri tem preziral svoje družbenike.
„Naznanila" dalje poročajo o predlogih podružnic, namreč: vipavske, loške^ metliške, senožeške;
poročilo glavnega odbora o vprašanji, kateri čas je z ozirom na poljska dela najpri-pravniši, da se rek ruti za 8 tednov pokličejo na vojaške vaje.
Dalje se vrstijo poročila, namreč: Priznanje   družbi ue   medalije    zaslužnim sadje- in murvorejcem.
Volitev častnih in dopisovalaih družbenikov.
Sredstva za povzdigo konjereje na Kranjskem (predlog glavnega odbora).
Nasvet, kako povzdigniti predivstvo na Kranjskem (govoril R. Dolenec).
Poročilo o gospodarstvu družbenega vrta na spodnjih Poljanah v letu 1869. (priobčil Fr. Scholl-mavr).
Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Mo-ravskem Schoubergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domačega predivstva. Spisal R. Dolenec (str. 104. do 155., s podobami).
Najpripravneja in najp riprostejša gnojišča (od str. 156 do 167, s priloženo polo podob).
To je prav na kratko posneto v i. zvezku „Naznanil" letnika 1870.
Kdor ta posnetek in pa „Naznanila" sama nepristransko prebere in potem presodi, bo si tudi prav lahko napravil sodbo, v koliko je opravičeno očitanje o spanji podružnic, o postopanji glavnega odbora, o nepotrebnosti in suhoparnosti „Naznanil". Govore naj dela!                                      (Dalje prih.)
99
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Drugi zvezek letnika 1870. obsega:
Zapisnik občnega zbora od dne 4. maja leta 1870.; nadalje
popis razstave, v kateri je bilo o priliki občnega zbora razstavljenega nekoliko kmetijskega orodja, kmetijskih mašin in pridelkov; nadalje
obravnavo o vinogradski postavi od leta 1860.. o kateri je poročal gosp. Peter Kosler, in katere so se vdeležili vitez Gutmannsthal, dr. Gosta, deželni predsednik Courad, Schollmayr in dr. Orel; dalje poročilo o napravi kmetijske šole na Kranjskem; poročevalec bil je gosp. dr. Blei\veis; razprave pa so se vdeležili: Deschmann, dr. Toman, dr. Ahačič in Gutmannsthal; dalje
poroča dr. Ahačič o kmetijstvu škodljivih napakah pri eksekutivni prodaji kmetijskih posestev; obravnave vdeležili so se družbeni predsednik p]. Wurzbach, dr. Gosta, vitez Gutmannsthal in Schollmayr; dalje sledi
poročilo o delovanji odborovem za po-speh konjereje na Kranjskem; poročevalec gosp. Jožef Sevnig; dalje
utemeljuje gosp. dr. Bleiweis predlog o po-vzdigi trgovstva z zgodnjim vipavskim sadjem; dalje
odbornik gosp. Peter Kosler razlaga potrebo, da bi se vozni na mnogotere živinske klaje znižala na železni ci.
Med posameznimi predlogi nahajamo v prvi virsti predlog dr. Tomana, ki se glasi tako-le:
„Kmetijska družba naj predsedniku ministerstva grofu Potocki-u, ki je ob enem tudi vodja ministerstva za poljedelstvo, po telegrafičnem potu izrazi svoj poklon in zaupanje ter ga naprosi, da se po deželnem zboru sklenjene in naši deželi silno potrebne postave o razdelitvi pašnikov kmalu reši jo" ; znano je , da še le zdaj se rešuje ta stvar in posebno po dr. Tomanu gorko priporočana želja našega deželnega zbora; dalje še sledita
predlog o davku takih žag, katere les izdelujejo v svojih gozdih, in pa
poročilo o zgoščenem mleku.
V dodatku tega zvezka „Naznanil" nahajamo razun navedenega še:
Navod, kako naj se suše češplje in kuha si i v ove C (polo obrisov za napravo sušilnic); nadalje
razpravo gosp. Fr. Schollmayr-ja o zložbi zemljišč in napravi .skupnih poljskih potov; nadalje
razpravo o liniranem kukcu v kranjskih gozdih; dalje
o škodi, ki jo sneg dela drevju v gozdih in vrtih in kaj storiti, da se odvrne ta škoda, in konečno
C. k. km e ti jsko-kemična preiskoval niča na D un a j i.
Mislimo, da se tudi obseg tega zvezka „Naznanil'^ hvali in priporoča sam in da bi bilo prav odveč, temu dostavljati kaj druzega kot opazko, da vsak dan donaša nam zdaj sadove onega dela in prizadevanja, katerega je pred nekaj leti modro pričenjala naša c. k. kmetijska družba in njen glavni odbor.
(Dalje prihodnjič.)
114
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Prvi zvezek „Naznanil" letnika 1874. podaja udom kmetijske družbe sledeča poročila:
O izvrševanji sklepov občnega zbora od dne 29. januarja 1873. leta, nadalje glede družbenih opravil: za povzdigo reje drobnice, kar se tiče pospeševanja svi-loreje, za povzdigo sadje- in vinoreje ter vrtnarstva, za povzdigo čebelarstva, za zboljšanje prcdivstva, za na-pravljanje izglednih gnojišč, za nakup kmetijskih strojev in orodja, za povzdigo planinskega gospodarstva, za spisovanje poljedelske statistike, za zboljšanje močvirnih zemljišč, za napravljanje vodnjakov in kali, kedar vode manjka. Za tem sledi: poročilo o svetovni razstavi na Dunaji leta 1873. in kako se je je kmetijska družba vdeležila. Za računom in proračunom sledi poročilo, kako bi se v prid družbi predrugačila določba o porabi letnih doneskov družbenih udov, nasveti družbenih udov, med prvimi nahajamo podružnici postojnsko in vipavsko. Častne diplome pripoznale so se dvanajstim gospodarjem.
V dodatkih nahajamo:
Poduk o škodljivih mrčesih, katerih zatrošenja se je bati, in to o krompirjevem žužku, „kolorado-žužek" imenovanem, nadalje o sli v inom rivčkarji in o krvavi uši, nadalje podučen članek o stelji in o gnoji, in to: kakošen namen ima stelja, iz kakošnih reči je stelja, kakošna ima stelja biti, gnojenje travnikov, gnojenje njiv, poljsko kolobarstvo ali spreminjava, živa prst ali gujilovica, slama, bičje, ločje, praprot, vresje, šota in prst iz trohnice, planinska zelišča, pesek, raba peslca za gnoj, prstna stelja, listje za steljo, stelja iz smerečja, jelovja itd., je li stelja potrebna za snago goveje živine, hlev z jaslimi, hlevi s koriti, če naj se gnoj med govedi pušča, mostnati ali odrasti hlevi, podi, kakošne prednosti imajo taki hlevi, pomočki zoper mraz, pod v globoko ležečih hlevih, nadomestila za steljo, če
stelja prst pomuoži, drugi nadomestovalai sautek, tretji nadomestek, četrti nadomestek za steljo, peti nadomestek, kako in kdaj gnoji pesek, nekdaj in sedaj, če ob-sekovanje gozdu škoduje ? kaj grabljenje listja gozdu škoduje? kdaj in kako se sme stelja grabiti? kako važen je gozd itd.                             -^f^-
To so predmeti, o kateriiiSka živiiiSinj obširno govorijo „Naznanila" in ki la in dolga: tr „Zboljšajte gospodarstvo z gnojnino! L. .q;ips za % lis poljih in. v gozdih se bode s tem povzdignil za več milijonov goldinarjev v deželi/'
(Laije prihodnjič.)
131
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Letnika 1875. zvezek I. „Naznanil" obsega raz'un poročila o izvršitvi sklepov občnega zbora in tekočih opravil poročilo o razdelitvi državnih podpor za razne kmetijske razdelke za leto 1875. in prejšnja leta po-čenši od leta 1869. ter o društvenih računih in o proračunu za leto 1875.
V poročilu o predlogih družbenih podružnic pa nahajamo sledeče:
Nasvete in želje podružnice metliške:
Naj bi se davki ne iztirjavali tako silno in posebno v onih soseskah ne,  kjer je toča hudo škodo naredila.
Ta nasvet rešil se je po obširni razpravi, katere so se vdeležili poročevalec dr. P o ki u kar, baron Wurz-bach, grof Barbo, dr. Bleiweis, župnik Krčon^ L. Robič, O. Detela, profesor Peternel in dr. K. Ahacič s sklepom: Naj se vlada prosi: 1) da po milosti dela s posestniki v oziru iztirjavanja davkov, in prizanaša naj  za   gospodarstvo   potrebnim  rečem;   2)
pred rubljenjem naj se prepriča, če se nahaja kaj čez „fundus instructus", 3) iztirjava naj se po žetvi (kedar je kaj); 4) prepriča naj se čez nekaj let, če je posestnik zastal s plačevanjem po nesreči ali iz z a dolžen j a, in v prvem slučaju naj mu davek odpiše.
Dalje prosi podružnica metliška:
Naj bi družba kmetijska delala na to, da se težave, morebiti mnogokrat nepotrebne o kordonu na meji kranjsko-hrvaški zavoljo goveje kuge, odstranijo, ki so velika nadloga gospodarjem, ki na meji nimajo posestva.
Sklenilo se je, to željo naznaniti c. k. vladi, pa da ni upanja, da bi se moglo izdatno pomagati, dokler je na Hrvaškem goveja kuga.
Nadalje predlaga ravno ta podružnica:
Naj se ne da nikomur pravica, svinje in konje rezati, ki se ne izpriča, da se je teh del znanstveno izučil.
Ta nasvet izroči se glavnemu odboru z nalogom, da ga po vrednosti prevdari iu stori, kar je v ta namen treba.
Podružnica dalje želi popotnih učiteljev za vinorejo in poljedelstvo.
Ta predlog priporoči se odseku za državne podpore.
Podružnica rateška predlaga:
Naj družba kmetijska skrbi za to, da bodo svilo-rejci svoj pridelek lože prodajali, kakor do zdaj.
Sklene se odboru naložiti, naj vse stori, kar predsednik rateške podružnice priporoča v ta namen.
Sklene se dalje: naj odbor tudi za to skrbi, da se po deželi zasadi več mostnega sadja (tepek itd.).
Podružnica kranjska želi polajšave pri vpeljavi nove mere in vage, kar se reši z ozirom na dotično, uže razglašeno postavo.
Podružnica vipavska predlaga in vtemeljuje vpeljavo vinskih mešetarjev. Zbor nalaga glavnemu odboru vse v ta namen potrebno vpeljati.
Ravno ta podružnica priporoča, da naj se napravijo tri velike drevesnice: ena na Dolenjskem, ena na Gorenjskem in ena na Notranjskem.
Po nekaterih ugovorih in sklicevanji na vedno se množeče šolske drevesnice izroči se ta predlog glavnemu odboru v pretres in prevdarek.
Dalje sledi poročilo o oskrbovanji družbenega vrta na Poljanah, iz katerega razvidimo, da se je poskušala tam setev novih semen, in to: Saksonska jara rž, Ligovi velikanski oves, in še posebej 34 različnih vrst ovsa; izmed 15 vrst naročenega krompirja, potrdilo se je samo 6 vrst; poskušala se je dalje p i-sana cvetlična pšenica, cesarska rž.
Potem se v dolgi, 150 toček obsegajoči vrsti naštevajo na kmetijskem vrtu zadnja leta izvršene poskušnje z žiti, podzemljicami, travami, drevjem itd. vsake vrste.
Dalje sledi v ;;Naznanilih" kratka zgodovina o ljubljanski učilnici podkovstva in živinozdravstva z ozirom na ravno takrat preteklih 25 let njenega obstanka, sestavljena po vodji in duši te šole, dr. Jan. Bleiweisu.
(Dalje prihodnjič.)
138
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Tudi ;;Naznaiiila" letnik 1878. prinašajo udom kmetijske družbe na 141 straneh mnogo zanimivega.
Nočemo govoriti bolj nadrobno o rednem delovanji glavnega odbora, akoravno tudi to kaže mnogo važnega in pomenljivega. Enako zanimivo je tudi poročilo o obravnavi občnega zbora, na priliko, o okrajnih razstavah goveje živine, o gozdnih komisarijatih, o vzrokih gostih eksekutivnih prodaj kmetij po deželi; zanimiv pri tej priliki bil je posnetek iz davkovske knjižice za okraja litijskega, občine moravske, po kateri je od nekega tamošnjega posestva za  leto 1877.  iznašal davek, in to
državni davek........56 gold. — Vg kr,
priklade pa      ........102    „    95       ;,
skupaj   .   158 gold. 95 V2 kr. Davek od  druzega  posestva  v litijskem okraji za ravno tisto leto pa je znašal, in to:
državni davek........191 gold.   4^2 kr«
priklade pa      ........353    „    82      ;;
skupaj . 544 gold. 86 V2 kr. kar kaže, kako prehudo obložene so posebno občine, okraji in dežele.
Enako zanimivo je poročilo o poskušnjah na družbenem vrtu na Poljanah.
Dalje sledi utemeljevanje pokojnega tajnika dr. J. Bleiweisa o zadevah postavne uravnave umne govedoreje s tem, da se v vsaki občini smejo za pleme rabiti samo taki junci, ki imajo dovoljenje za to. — Znano je, da je sedanja večina kranjskega deželnega zbora dober načrt dotične, važne postave pokvarila s tem, da je izvršitev njeno občinam prav na prosto voljo dala vkljub temeljitemu in gorečemu nasprotovanju dr. Blei-weisa, in za to še danes naša živinoreja ne more prav naprej. — Tedanji občni zbor pa je predlog dr. Blei-weisov soglasno sprejel brez ugovora.
Predlog „o potrebi postave za razdelitev občinskih pašnikov in o vredjenji zemljišč, ki menjajo gospodarje", vtemeljeval je dr. P oklu kar, navajajoč ob kratkem tudi zgodovino tega vprašanja pri nas in sklepal je s predlogom: Glavnemu odboru se nalaga, z vsemi postavnimi sredstvi delati na to, da izide postava, po kateri se vsi prej skupni pašniki po Kranjskem razdele in v menjalna zemljišča vrede.
Tudi ta predlog bil je sprejet po nekaterih opazkah in ravno sedaj vidimo, da se to vprašanje bliža svoji konečni rešitvi v postavah o skladanji zemljišč itd., ki bode, kakor stvar danes stoji, v nekaj dneh konečno sprejete v državnem zboru po skoraj dveletnih, temeljitih obravnavah. — Podučni del tega letnika „Naznanil" obsega: 1. „Nekaj o reji bek", ki obsega nadrobni poduk, kaka mora biti zemlja, kako pripraviti jo za nasajo, kako ravnati s sadikami, delo po nasaji (kopanje, sušenje in namakanje zemlje, porezovanje, koliko časa se drži bekovišče in kako se pridelki v denar spravljajo?)
Znano je, da je prav veliko krajev kranjske dežele zelo pripravno za bekorejo, tedaj tudi ta zanimiv spis barona Bibra prav gorko priporočamo našim kmetovalcem. Pri navadnih poljskih pridelkih kmet težko toliko strži, da  davke plača;   ako je marljiv živinorejec,
se lože giblje, tudi sađjereja v dobrih letih precej vrže, beka pa, kjer je svet za to, izraste vsako leto in pridelek njen, posebno pa bolj okusni izdelki spečajo še zmiraj lahko doma pa tudi v tuje dežele; zatoraj kmetovalci: ne pozabite beke!
2. Obsega podučni del: sploh zanimiv spis gosp. Tomaža Hitza, voditelja sirarskih družeb: „razmere pašnikov v Bohinji", nadalje: ^Gotovo zdravilo zoper zelo razširjeno bolezen/^
Bolezen, o kateri gosp. Hitz govori, nahaja se še na mnogo krajih, tedaj ne more škodovati, ako omenjeno „gotovo zdravilo" našim gospodarjem tukaj ponovimo; poduk se glasi: „Pri svojem večkratnem potovanji v bohinjskih planinah, pa tudi pri večkratnem obiskovanji hlevov v dolini, zapazil sem med govedi neko zelo razširjeno bolezen. Znamenje te bolezni so tako očitna, da pomota o njeni natori ni mogoča; mlada živina raste le počasi, odraščena hujša in daje malo mleka. Zato mi ni treba, bolezni po imenu imenovati, vsak gospodar jo vgane sam, če mu zoper to bolezen sledeče zdravilo (recept) zapišem , ki naj velja koj za prihodnjo zimo.
Gospodarji! dajte svoji živini na 1 cent žive teže 3 in pol do 4 funte dobrega sena, dajte jej dovolj frišnevode in skrbite, da biva v čednem in suhem hlevu,^ ki ima 12 do 17 stopinj gorkote po R. gorkomeru. če ta recept poskusite pri kravi mlekarici, katera na priliko vaga 6 centov, dali jej boste na dan 24 funtov dobrega sena.
Teh 24 funtov razdelite na 6 rorcij; prvi porcij dajte jej zjutraj pred 5. uro; drugo porcijo položite jej koj po povžiti prvi. Ko je drugo porcijo povžila. napojite jo, in potem dajte jej tretjo porcijo. Zdaj oče-dite kravo s čohljo (štrigljem) in krtačo in nasteljite jej dovolj. Po vsem tem pa zaprite hlev, da ima živina celi dan mir in čas za prežvekovanje. Ob 4. uri popo-ludne pridite še le zopet v hlev. Zdaj delajte z ostalimi tremi porcijami tako, kakor z onimi zjutraj. Porok sem vam, da če bote tako ravnali, kakor vam tu svetujem in večkrat v hlev pogledate, pa vsega ne prepuščate dekli, bode imenovane zelo razširjene bolezni do prihodnje spomladi konec".
Gospodarji!   držite se  tega recepta,  ne bo vaša
škoda!
Konečno sledi nadrobni popis, učilni in hišni red podkovske šole in živinozdravnišnice v Ljubljani in pa deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu; tedaj zopet nekaj koristnega za našega kmetovalca.
(Dalje prihodnjič.)
146
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
;^NazQanila" letnik 1877. obsega pregled delovanja C. k. kmetijske družbe, poročilo odborovo o načrtu postave za zložbo zemljišč, red o delitvi daril pri javnem ogledu goveje živine in prikazen na Golem.
V tem letniku „Naznanil" pomenljiv je uže nagovor družbenega predsednika barona Wurzbacha pri otvor-jenji občnega zbora dne 22. novembra 1876., v katerem omenja poleg slabe letine različnih bremen, ki tarejo kmetijstvo, med temi priklade na davke, zdržavanje cest, visoke stroške za šole, posebno za zgradbo novih šol, omenja potrebo kmetijske šole, podkovske šole, sadje-rejske šole na Slapu, shoda vinorejcev v Mariboru in druzega več.
Tudi poročilo o razpravah občnega zbora obsega marsikaj zanimivega, med tem v prvi vrsti govor dr. J. Bleiweisa, v katerem je utemeljeval potrebo deželne postave za povzdigo domače naše živinoreje; nadalje utemeljevanje predloga dr. Poklukarja, s katerim je opisal nezdrave razmere pašnikov in gozdov v radoljškem okraji,  katero je sklepal z nasvetom:
Veleslavna c. k. deželna vlada se naprosi:
1.   z vsemi postavnimi sredstvi varovati obstoječe paše okraja radoljškega;
2.   z vso močjo delati na to, da se gozdne in pašne pravne razmere radoljškega okraja uravnajo nemudoma.
Gosp. Seitner ugovarjal je različno zoper pritožbe dr. Poklukarja, dr. Bleiv^eis pa je z gorko besedo podpiral nasvete njegove dostavljajoč, naj se kmetijska družba pooblasti, natanko preiskavati, kako so se pre-britke nadloge na Gorenjskem povzročile?
Tudi pri točki: „Želje o vspešnem obdelovanji močvirja in odpravi glavnih napak'' bil je obširneji razgovor. Poročevalec o tej točki bil je gosp. P. Kosler; ker je bil pa po bolezni zadržan, vdeležiti se občnega zbora, poročal je mesto njega g. dr. Bleiweis ter predlagal sledeče nasvete:
1.    Naj se leta 1826. ustanovljena lokalna komisija za osuševanje močvirja dopolni z izobraženimi in praktičnimi udi, oziroma pomnoži, kateri s pomočjo sposobnih tehnikov do vpeljave nove postave za kulturo močvirja potrebna dela vodijo in nadzorujejo in kateri bi naprave za odstranitev povodnji potrebne izvrševali;
2.   naj se zaklad za osuševanje močvirja, kateri ima več nego 60,000 gold. na razpolaganje, posebna rabi za ona nujna dela in naprave, katere bi mogle Ljubljanice tek pospešiti in odstraniti nevarnosti po-vodenj;
2. naj se izprosi najviša sankcija postave o kulturi močvirja, katero je sklenil slavni deželni zbor kranjski, ali, če ne dobo najvišega potrjenja, naj se v novo kranjskemu deželnemu zboru predloži takov vladen predlog.
Iz poročila o gospodarstvu na kmetijskem vrtu na Poljanah razvidi se, da se je tam pskušala setev jare pšenice imenovane „Bunter Blumen-Weizen" , nadalje ječmena (Imperlal-Gerste), katerega se je iz 50 kil semena pridelalo 13 hektolitrov in 364 funtov slame; nadalje finlandskega ovsa.
Nadalje se je sadilo krompirja različnih vrst: „zgodnjega rumenega Šentjanževca", „ponos Chileški", „be-lomesnatega saksonskega čebularja" in osem vrst različnega , iz Danciga poslanega krompirja po 20 do 43 kosov.
Enake poskušnje delale so se tudi z grahom, fižolom dveh novih vrst došlim iz Danciga, ravno od tod došli ste tudi dve novi vrsti graha.
Tudi melone so se poskušale in nekaj cvetic, sad-jereji pa se je obračala tudi veča pozornost.
Dalje sledi poročilo do c. k. ministerstva za poljedelstvo na vprašanje, stavljena v ukazu od 21. marca 1866. 1. št. 3417/317.
To poročilo obsega:
1.   Ustanovitev, namen in uredbo družbe;
2.   naredbe deželne vlade in deželnega odbora v obziru kmetijstva;
3.   razstave napravljene po kmetijski družbi;
4.   porabo mašine za napravo drenažnih cevi;
5.   mašinarstvo;
6.   o gnojenji;
7.   planinarstvo, in to:
a)  o planinskem stanji v Bohinji na Gorenjskem,
b)  izboljšanja, katera so se in naj bi se izvršila;
8.   sejmi za semena;
9.   podporo za sadje- in vinorejo in vrtnarstvo;
10.   podporo za predivstvo;
11.   rejo goveje živine;
12.   rejo drobnice;
13.    vodnjaki, napajališča za živino;
14.   svilorejo;
15.   čebelarstvo;
16.   podkovska učilnica in živinozdravniška šola v Ljubljani.
Drug dodatek obsega obširno poročilo kmetijske družbe do deželne vlade o načrtu postave o skladanji zemljišč, razdelitev skupnih zemljišč in vredbi skupnih vžitnih pravic.
Kakor znano, se bliža ravno zdaj konečna rešitev te za kmetijstvo velevažne pa tudi jako kočljive postave.
Konečno je tem „Naznanilom^' dodan tudi „Splošen red obdarovanja za one živinske razstave, katere država podpira po ukazu c. kr. ministerstva za poljedelsto od 15. aprila 1877. 1. št. 8716.
Tudi obseg tega letnika „Naznanil" sam dosti jasno govori, ali je zanimiv za našega kmetovalca.
(Dalje prihodnjič.)