DEMOKRACIJA Leto VIII. - Štev. 27 Trst - Gorica 2. julija 1954 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 . Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S8 j Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek tfprsSanjg Soobodnesa tržaškega pzeinljgg Zamujene dragocene priložnosti jugoslovanske zunanje Nekateri, listi pišejo, da-iso pogajanja za rešitev Tržaškega vprašanja prišla že tako daleč, da lahko v dveh. tednih pričakujemo točnej-š-e. in dokončne vesti. Naj bo to res ali naj. mešetarjenje konča z uspehom ali neuspehom, vsekakor stoji, da je jugoslovanska, kakor italijanska 'in zavezniška politika glede Trsta že tako odločno usmerjena na določene tire, da ibrez škode lahko izpregovorimo tudi po kakšno bridko resnico. Je razdelitev edina rešitev? Nas predvsem zanima vprašanje, ali je za Jugoslavijo izročitev 60 tisoč tržaških Slovencev Italiji zares ^pdina in najboljša rešitev, ki je bilo v danih okoliščinah mogoče doseči. Ko je italijanska vlada preteklo jesen skozi usta svojega itakratne.ga predsednika Pelle zahtevala plebiscit za vse Svobodno .tržaško ozemlje, smo menili, da bi Jugoslavija morala pograbiti to geslo in ga obdelati. Pri tem iji je namreč 'bila dana priložnost, da pošteno prekosi Italijo. Italija je vedno govorila, da bi 'Smelo prebivalstvo izbirati samo med Jugoslavijo in Italijo, ne pa med ohranitvijo i-n likvidacijo Svobodnega tržaškega ozemlja. To 5e ■bila dobro vidna 'in izredino ranljiva Itočka tega navidezno demokratičnega italijanskega predloga. Nobenega dvoma .ni, da bi Jugoslavija potegnila ves veter v svoja jadra, tudi med delom italijanskega mnenja, posebno pa v svetovni javnosti, če bi rekla, da sprejema plebiscit; toda prebivalstvo naj se najprej izreče, ali je iza ohranitev Svobodmega tržaškega ozemlja ali pa proti njemu. Sele če bo to po volji prebivalstva, bomo nato razpravljali o morebitni odpravi Svobodnega (tržaškega ozemlja. S takšno potezo bi Jugoslavija neizmerno -povečala svoj ugled v očeh vsega prizadetega prebivalstva, pa tudi v mednarodnih krogih, saj bi se očitno postavila z a zagovornico načela, da se mednarodne pogodbe smejo izpreminjati samo takrat, kadar je to v skladu z željami ipriizadetih ljudi, ne pa z muhavo in sebično politiko raznih sil. Doslednost in prepričevalnost -takšnih njenih izahtev bi -bila veliko večja, 'kakor pa danes, 'ko zahteva, v imenu narodnostnega -načela Bazovico, Repentabor in Zgonik, a hoče obdržati Koper in Kolo, .ki .sta v smislu istega, načela i-italijanska. Neupravičen strah pred plebiscitom Toda uradna jugoslovanska zunanja politika ni izrabila -te možnosti. 'Njeni glasniki in predstavniki niso niti enkrat omenili, da bi bili pripravljeni pristati na plebiscit za ali proti STO. Od vsega za četka jim je bila pred očmi: samo 1 razdelitev. Italijanskih propagandističnih predlogov niso zavračali na najprimernejši način. Nasprotno. Namigovali so celo, da se v kaj takega ne marajo spuščati, ker se med ostalim boje, da bi -glasovanje na področju izpadlo naravnost porazno. Tam naj bi. se namreč žinalo celo zgoditi, da bi ljudje ne glasovali niti za STO, čeprav sedanja uprava .zatrjuje, da so vsi vsaj 90-c-dstotno za Jugoslavijo. Prav tako je titovsko časopisje v svojih poročilih «> zadnjih občinskih sejah v Trstu ostro napadlo predlog dr. Agneletta za plebiscit s tremi izbirami, češ da to pomeni i-aročitev celotnega STO Italiji. Menimo pa, da ob pravilno postavljenem predlogu, po katerem naj bi prebivalstvo predvsem izbi-■ralo med dvema možnostima, t. j. ohranitvijo ali o-dpravp Svobodnega tržaškega ozemlja, ta bojazen ne bi bila upravičena. To svojo tr ■ditev danes lahko podpremo celo z zanesljivimi številkami. Domače in priseljeno prebivalstvo Statistični urad ZVU v Trstu je namreč pretekli mesec objavil podatke zadnjega ljudskega štetja 'na .področju A STO, iz katerih je razvidna sestava prebivalstva po kra-j ju rojstva. Iz injih .zvemo, da je od 297.003 stalnih prebivalcev področja A isamo 193.364 rojenih na enem ali dirugem področju STO. Ce vzamemo v roke svinčnik in si ,na o snovi objavljenih tabel izračunamo, koiiko od teh je že dopolnilo 21. leto ter bi kot taki ob plebiscitu imeli' pravico glasovati o .usodi svoje rodne dežele, vidimo, da bi jih 'bilo nekaj manj kot 135.000. Pri zadnjih upravmii volitvah 'na področju A smo imeli okrog 215 tisoč volilnih' upravičencev. Kazli-■ka -med obema številkama nam pove, da je imelo leta 1952 in da ima danes v Trstu volilno pravico kar 80.000 ljudi, ki so prišleki. Vsi ti so seveda italijanski državljani, prišli iso v Trst iz bivših ali sedanjih italijanskih pokrajin in ko' ■taki predstavljajo glavnino armade italijanskega iredentizma. Z njimi se .skuša pred domačim in svetovnim javnim mnenjem potvarjati volijo rojenih prebivalcev STO. ‘Na upravnih volitvah leta 1952 na področju A je bila udeležba zelo visoka, zato njihove izide lahko posplošimo kar na celotno število •volilnih .upravičencev. Ce sorazmerje le za malenkost zaokrožimo^ in to v škodo strank, ki še vedno zagovarjajo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, lahko rečemo, da jih je 60 odstotkov glasovalo za iredentistične in 40 odstotkov za indipendentističnp. stranke. .Preračunano na skupno število 215.000 pomeni to, da bi pri 100-odstotni volilni udeležbi dobile prve 129.000 glasov, d™ g e pa 86.000 glasov. Odštejmo sedaj od omenjenih 129.000 glasov prej navedenih 80.000 ver jetno filoitalijanskih glasov raznih priseljencev, vidimo, da bi pri plebiscitu, na katerem -bi smeli glasovati samo rojeni Tržačani, .glasovala proti ohranitvi STO kvečjemu ena tretjina avtohtonega prebivalstva. Iredentistom bi v naj- boljšem primeru ostalo borih 49 tisoč glasov, a še to samo verjetno. Pri izbiri, pri kateri ne .bi i-grali nobene ‘vloge ideološki vidiki, bi se namreč število glasov za ohranitev STO najbrž povečalo, ne pa zmanjšalo. Posebno bi to veljalo danes,, ko prebivalstvo vidi, kakšni bodočnosti gre nasproti, če pride do odprave Svobodnega .tržaškega ozemlja. Da je v Trstu velika večina prebivalstva za ohranitev samostojnosti, vedo od pretekle jeseni tudi vsi vodilni časnikarji in državniki tako v Italiji, kakor v daljnem svetu. Področje, B ni nevarno A tudi, če bi vsega tega ne bilo, bi že na osnovi izidov zadnjih u-pravnih volitev dalo področje A ob 'plebiscitu razliko 37.000 glasov v korist ohranitve STO Ta razlika je dovolj velika, da lahko prenese tudi znatne izpremembe javnega mnenja in morebitna odstopanja volilnih izidov na področju B. Za področje B. nimamo podaltko/ o porazdelitvi tamkajšnjega prebivalstva po starosti *in kraju rojstva. Toda, če cenimo število avtohtonega prebivalstva, torej tistega, ki je na področju rojeno -ter bi ob plebiscitu lahko glasovalo, na 50.000, potem smo lahko .gotovi, da je dejansko število kvečjemu manjše, ne pa večje. Upoštevajoč starostno razdelitev, ki je verjetne-na področju B enaka kakor na po- politike dročj.u A, v katerem pripada letnikom, starejšim od 21. iet, 74 od slotkov prebivalstvu, bi imelo na prodročju B .glasovalno pravico 37 tisoč oseb. ■Naj se njihovo mnenje še tako razlikuje od našega na področju A. v vsakem primeru jih je še vedno premalo, da bi lahko postavili plebiscitni izid na glavo ter nagnil' volilno tehtnico proti .STO. Upamo si pa celo izraziti utemeljeno mnenje, da bi prav prebivalstvo področja B kot en mož glasovalo za ohranitev in uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, saj je to danes .zanj edina pot, po kateri se lahko izkoplje iz komunistične diktature do demokratičnih svoboščin. Tržaški iredentisti bi ostali o-samlieni in obsojeni, omejeni na kvečjemu nekaj deset tisoč glasov 'proti sili nad sto tisoč glasov za STO in samostojnost! Neizrabljena priložnost! Tako bi izgledal plebiscit, če o.i znali, sedanji jugoslovanski politiki pravilno zagrabiti in obrniti Pellov predlog. N«, področje, ki bi se enkrat samo izreklo za svojo samostojnost, pa Italija nikdar več ne bi mogla mednarodnopravno a veljavi jati svojih -zahtev. Jugoslavija bi lahko zahtevala jamstva za spoštovanje enkrat izgl.asovane rešitve in jugoslovansko - italijanska meja ob zgornjem Jadranu bi dobila mejnik, ki bi najboljše jamči! (Nadaljevanje na 2. strani) Tujcem ose)... Zablode tujskoprometne politike v Jugoslaviji Po uradnih podatkih je lani obi^ skaio J.ugosiavijo 231.886 .tujih turistov, ki so ostali v državi 776.000 dni. S tem sicer še vedno ni bil dosežen predvojni promet, ki je leta 1938 obsegal 287.391 tujih turistov z 1,562.448 prenočninami. U pajo pa, da -bodo predvojne uspehe letos prekoračili, saj pričakujejo, da -bo obiskalo Jugoslavijo 350 do 400 tisoč tujih turistov. Po svetu se je namreč hitro raznesel glas, da si vsakdo lahko o-gledn velike naravne krasote in zgodovinske .ter narodopisne zanimivosti Jugoslavije po kaj nizki ceni. Kakšno je sorazmerje, nai-lepše vidimo iz sledeče tabele, ki nam kaže povprečno ceno dnevne ga .penziona, preračunano na dinarje (po uradnem tečaju): V Stane dnevr.a oskrba din: Jugoslaviji Švici Italiji Švedski Avstriji Firanciji Španiji 600 - 1.300 960 - 2.850 864 - 2.880 696 - 2.030 692 - 1.960 1.029 - 4.200 602 - 1.128 Španija je torej edina evropska turistična država, v kateri stane potovanje in letovanje manj kakor pa v Jugoslaviji. Vse ugodnosti tujskoprometne politike veljajo za tujce, ki ;majo dohodke v tuji valuti, ne pa za Jugoslovane. Dober penzion, ki stane okrog 1000 -din, pa naj bo tudi 1500 din, ni za povprečnega Tržačana V britanski spodnji zbornici ;e laburistični poslanec vprašal Churchilla: »Ali bi ministrski predsednik zbornici lahko zagotovil, da bo pri svojih razgovorih s predsednikom Eisenhowfii-jem- .dne 25. junija vztrajal na zahtevi po razgovorih na najvišji ravni med odgovornimi, državniki Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zve-, ze?«. Churchill je posmehljivo odgovoril: »Ne vem, ali ima kakšen smisel spraševati dirkalne konje pred štar-tom, ali -bodo preskakovali po dve- zapreki naenkrat.« S tem -odgovorom je Churchill dokazal, da tudi še danes razpolaga z bogato zalogo svojstvene polemične udarnosti. Dve zapreki ni-, sta bili izgovorjeni tjavendan »Konferenca na najvišji ravni« v treh je .gotovo nemajhna zapreka: druga, morda ne mnogo manjša, jt razgovor z Eisenhowe-rjem. iSedaj, ko so razgovori v Wa-shingtonu zaključeni, so izdali o azgovorih uradno poročilo, ki pravi: 1) V duhu tesnega prijateljstva bomo z združenimi močmi nadaljevali, da zajamčimo svetovni mir na podlagi načel Atlantske poslanice, ki jih ponovno danes potrjujemo. ,2) Prožimo prijateljsko roki vsem deželam, ki z -dejanji doka- žejo, da -so pripravljene sodelovati na izgradnji resničnega miru. 3) Poudarjamo, da se bomo posluževali vseh mirnih sredstev za zagotovitev neodvisnosti vseh dežel, katerih ljudstva to želijo in so tudi tega sposobna. Ne bomo podpisali nobenih sporazumov in pogodb, ki bi potrdila ali poslabšala podrejenost dežel, ki so že bile neodvisne in so sedaj zasužnjene. I-.stočasno pa zagotavljamo, da bomo pospeševali zedinjenje s pomočjo svobodnih volitev pod inad-.zorstvom OZN v tistih deželah, ki. so jih razdelili proti njihovi volji. 4) Mislimo, .da bi splošno in u-činkovito znižanje oboroževanja vseh vrst pripomoglo k ^krepitvi svetovnega miru. Nadaljevali "ho-mo z -napori za 'ustvaritev pogojev, s katerimi bi se atomske sile uporabljale .za obogatitev človeštva in ne za njegovo uničenje. 5) Podpirali bomo Združene narode in zagotavljamo, da bomo podpirali narode, ki bi tako našo podporo zahtevali. 6) S -sodelovanjem naših prijateljev bomo vzdrževali in pospeševali duhovne, -gospodarske in vojaške’ -sile, ki so potrebne za dosego gornjih smotrov in omogočili čim popolnejšo in čim svobodnejšo izmenjavo dobrin i.n uslug, katerih morajo biti ,vsi narodi deležni. Guatemala je temeljito obračunala s komunizmom Dogodki v Guatemali se razvijajo v cilju dokončnega obračuna-nja s komunizmom. Ob tolikih vzgledih komunistične prakse po zasužnjenih vzhodnoevropskih državah, kjer z ognjem in mečem rešujejo socialna vprašanja s ponižanjem delovnega človeka na življenjsko raven sužnja, ki .mu je partija neizprosni gospodar, je gua-temal'sko_ ljudstvo spregledalo peklensko igro kremeljskih agentov. ‘To je že drugi ponesrečeni poizkus komun iist i čn i.h plačancev na ameriški celini. Lansko leto je v Britanski Guajani prav tak poraz doživel komunistični sopotnik dr. Jagan. Devetnajstega junija je iz političnih preganjencev sestavljena u-porniška armada pričela z uspešnim (prodiranjem /proti prestolnici. Sopotniški predsednik Arbenz je moral odstopiti ter je iz letalom pobegnil v Argentino. To je tipično junaštvo vseh komunističnih po glavarjev. Svojo kožo spravijo ob nevarnosti hitro na varno, medtem ko koristna budala prepuščajo na milost in "nemilost nasprotnikovemu maščevanju. Vlado je prevzel polk. Carlois Enrique Diaz, ki je bil prisiljen postaviti komuni- stično partijo izven zakona. Diaz pa niti 48 ur ni užival sladkosti oblasti, ker ga je zamenjal Luis Monzon, ki je brezpogojno sprejel pogoje uporniškega poveljnika. Premirje so skleni-li že nekaj ur po prevzemu oblasti s strani Monzona. Kapitulantska vlada je pozaprla vse komunistične poglavarje v kolikor ise niso rešili z begom. ■Za 7. julij so sklicali sestanek vseh ameriških zunanjih ministrov v Rio de Janeiro, kjer bodo ob-rcivnavttli vprašanje komunističnih-vtihotapljanj na ameriško celino. Tako je po nekaj letih komuni stičnega eksperimentiranja, ki se je končno izrodilo v odkrito bolj-ševiziranje dežele, Guatemala e-nergično in temeljito pometla s komunizmom. Ponovila se je tragikomedija iz časov Bele Kuna po prvi vojni na Madžarskem. Po tem vzigledu .bodo verjetno postopali vsi, ki jim je svoboda pri srcu. 'Češkoslovaška nesreča je vendar odprla oči svobodnemu svetu. Poraz komunizma v obeh ameriških področjih bo morda le opogumil tiste, ki si utvarjajo, da je udaja, pred komunizmom cenejša od obtočne borbe. Uradno poročilo je pač takšno, kakršna 'so vsa podobna poročila. Kaj sta si državnika v resnici povedala, o ,tem ;bo svetovni tisk u-gibai in gotovo je, da pri tem ne 'bo manjkalo špekulacij. -Oba- državnika sta se razgovarjala v dramatičnih okoliščinah. Ne samo zaradi resnih nasprotij, o katerih bomo govorili kasmeje in ki sta jih morala razčistiti. Ne samo zato, ker je usoda indoki.taj.ske konference, jugovzhodne Azije in usoda evropske obrambe na kocki; Ne samo zato, ker se v britansko javnost vtihotapljajo protfameriška stremljenja, ki iščejo in najdejo \ koleričnih protibritanskih izpadih določenih ameriških krogov vse preveč odmeva. Razgovori so bili dramatični .tudi zato, ker se je o-■sebni ligled obeh državnikov tako Oceana ne godi boljše. Za mnoge ljudi je nekdanji narodni junak in zmagovalec v drugi svetovni vojni — šibak omahljivec, ki da sp glede civilnega poguma ne more meriti niti s pritlikavim Trumanom. Očitajo mu, da je premolčeč in skrajno zapet. Nasprotniki iz vrst demokratske stranke radi izjavljajo, da Združenih držav ne vodi Eisenhower, pač pa kričavi demagog (McCarthy), avtoritarni strankarji (Knowlan-d) in nepre, mišljeni militaristi (Raford). Desničarski republikanci pa mu s svoje strani očitajo, da je zamudnik, ki je po njihovem, »zapackala izredne priložnosti dogodkov v svetovni politiki po 17. juniju 1953, ob likvidaciji Berje in ponovno pred padcem Dien Bie-n Phuja. Se pred kratkim so se težave o- PoUTiČMoaRAnafi!« SKJPNosr Wf?SHiKGT0NSM KONFERENC^ Razgovor s Eisenhower - Churchill »MORDA BOSTA OBA MOJSTRA LE UREDILA NAPELJAVO« strahovito .znižal, da bi si še pred enim letom težko mogli zamisliti kaj takega. Kritike obeh državnikov W:in.ston Churchill je ,v zadnjem času — kakor smo na tem mestu že poročali — postal glavna tarča spodtike ne samo s strani opozicije. pač pa so se v strelno vrsto postavili celo pristaši njegove last-ne stranke. Politične obtožbe, s katerimi ga obsipajo, 'so pogostokrat protislovne, kar pa še ne pomeni, da so 'zato manj ostre. Laburistična levica mu očita, da je svojo obljubo o tristranski konferenci, k} jo je .napovedal spomladi 1953, izdal. Njegovi lastni uporniki pa mu očitajo prav nasprotno, da je nekak Chamberlain z mirovnim •dežnikom, (ki »sabotira« ameriške načrte glede jugovzhodne Azije in da je pripravljen na sto milijonov ljudi prepustiti komunizmu. Eisenhowerju se na drugi strani -mejevale v glavnem na težkoče v Aziji. V evropski politiki sta bila oba, Eisenhower in Churchill, prepričana »Europe-Firster« (»najpre Evropejca«), Razlike, ki jih je bilo treba razčistiti, bi lahko razvrstili «na naslednje vprašanje: britanska politika z rdečo Kitajsko, ki stremi po korektni izmenjavi poslanikov med seboj in v nameni, da pri pravi rdeči Kitajski vstop med Združene narode. Nevidni tretji: Pierre Mendčs-France Združene države pa niso bile samo odločene, da tega ne dopustijo, pač pa so (kazale povečana nagnjenja do Can Kaj - ška in za pojače-no ofenzivo proti azijatskemu • komunizmu. Nadalje so Američani zahtevali čimprejšnji zaključek jugovzhodno azijskega obrambnega sporazuma, ki mu Angleži niso preveč naklonjeni. (Nadaljevanje na 2. strani) Za Američana, Angleža ali Nemca pa to ne pomeni draginjo, saj predstavlja povprečno eno pe.tnajstino, do eno štiridesetino njegovih mesečnih dohodkov. Toda za Jugoslovane, ki se morajo zadovoljiti s plačami .okrog 10-15.000 din mesečno, je -drugače. Dokler so vsi delavci in uslužbenci dobivali sindikalna popuste, je še šlo, a letos, ko ,so sindikalni popusti 'Ukinjeni ter je treba v letoviščih plačati polno ceno, je drugače. Večina, jugoslovanskih letovišč je za večino Jugoslovanov nedostopna. To potrjujejo tudi prve letošnje uradne statistike. Tako je lani iz Beograda odšlo preko »Putnika« v prvih petih' mesecih na dopust 45 7 ljudi, -ki so si rezervirali 7.054 prenočnin, letos pa jih je v istem ča u odšlo samo 221, rezervirali pa o samo 2.951 prenočnin. »Putrlik«, • j. centralna jugoslovanska tuj-skeprometna organizacija, sploh li, ^ da si bo letos v Beogradu privoščile letovišča samo 4 - 4,500 oseb, medtem ko jih je lani bilo v 'etoviščih 12 tisoč. To, kar velja za- Beograd, velja seveda tudi za vsa ostala jugoslovanska mesta. Posledice pa čutijo vsa letovišča in 'zdravilišča. Tako imeia Radensk% Slatina v lanskem1 maju 310 gostov, letos pa samo 175, hotel »Toplice« na Bledu letos 253 .(skupno z delegati raz-inih (kongresov), lani pa 461, Rogaška Slatina letos 915, lani pa 1776, hotel '»Srbija« v Banji Koviljaei letos 283, lani 741, V Opatiji, ki je "načilno pomladansko letovišče, je odpadlo lani na jugoslovanske goste v času januar-maj 30.213 prenočnin, letos pa 25.948. K temu je treba še dodati, da zaradi vedno višjih cen v hotelih in penzionih močno narašča števi-takih jugoslovanskih turistov, ki .si za svoje dopuste in počitnice izberejo razna taborišča, t, j. »kampe«. Od malo prej omenjenega Števila Beograjčanov, ki so si letos preko »Putnika« rezervirali počitniška taborišča, jih bo približno ,t ns tretjina preživela svoj odmor v šatoriščih. To je .seveda zelo moderno, toda v -tujini hodijo v »kampe« večinoma ljudje, ki razpolagajo - lastnimi motornimi sredstvi in je to neke vrste razkošje, v Jugoslaviji pa je to izhod v stiski. Razumljivo je, da čutijo posledice tega stanja vsa turistična sredi šča in tujskoprometna gostinska podjetja. Njihovi dohodki padajo. Predvsem pa so prizadeti manjši hoteli in penzioni. Velika podjetja namreč lahko računajo, da si bodo popravila, kosti s številnim obiskom tujcev, za katere je Jugoslavija še vedno poceni, za manjš :» gostinska .podjetja pa ta možnost odpade. Zato si mnoga skušajo pomagati tako, da zopet — višajo cene. Svojega smotra pa s tem ne bodo dosegla, kajti obisk in z njim dohodki bodo zaradi tega kvečjemu padli, ne pa narastli. Tako skrbijo sedanji jugoslovanski gospodarstveniki za dobrobit lastnih diržav-ljanov. Da bo pa mera krivice, katero jugoslovanski narodi trpko občutijo, polna, so i-stočasno tudi sporočili ,da so veliki hoteli v Opatiji, ki žive večinoma od tujcev in spadajo med majluksuznejše podobne ustanove v Jugoslaviji, zinižali cene svojih dnevnih penzionov za 100-150 din. Tistemu, ki ima nekaj pod palcem, bomo dali še več, tistemu, ki nima, pa še manj! Videti -je, da je to vodilo, po katerem vodi komunistična Jugoslavija svojo turistično politiko, za katero bi lahko rekli, da ni ne »iz naroda« in še dalj od tega, da bi bila »za narod«. V ostalem pa prepuščamo sodbo številnim Tržačanom in Goričanom, ki .se bodo letos o gornjih -dejstvih lahko tudi osebno prepričali. ,.Blaginja" na Poljskem Komunistični »Dzieunik Ustawi' navaja mesečne plače železniških uslužbencev na Poljskem: Delavci prejemajo od 380 - 450 zlotov na mesec, sprevodniki in skladiščniki 400 - 500 zlotov, uradniki 750 - 103? zlotov, .inženirji 864 - 978 zlotov »Politični vzgojitelji« pa 1000-1600 zlotov. Lodzki - Express« pa navaja tudi ■nekaj nakupnih cen za potrošno blago. Plašč stane 564 zlotov, par čevljev 428 zlotov, moška obleka 326 zlotov in kg masla 55 zlotov. O vsem tem in podobnim seveda »Delo« molči. VESTI z GORIŠKEGA Veličastno zadnje slovo od msgr. Ivana Trinka Vse dni od sobote do srede, ko je ležalo na mrtvaškem odru tru plo pok. msgr. Ivana Trinka, so se vrstili od jutra do večera številni domačini iz bližnje in daljiie okolice in slovenski ljudje iz Goric? iti Brd, iz Trsta in Krasa, da počastijo prvaka Beneške Slovenije. Prihajali so tudi mnogi pokojnikovi učenci, saj je polnih 44 let po ■učeval filozofijo na videmskem semenišču. Krsto je zasipalo domače cvetje ina veho in jih pustiti 48 ur, da se znotraj dobro o-sušijo. Nato jih moramo dobro za-žveplati, in sicer 20 do 40 gramov žvepla na 10 hi prostora ter jih dobro zamašiti. Zveplanje pa maramo vsaka dva meseca ponovili! Zdravljenje skisanega vina je skoro nemogoče. Le če je .bolezen šele v ra!zvo>ju, jo ustavimo s tem, da vinu dodamo 15 do 20 gramov bisolfita na hi, ker na ta način zamorimo glive. Ce pa hočemo odpraviti c i, moramo dodati vinu 60 do 80 gramov SANAVIN-a in zatem vino v sodu dobro premešati. V ostalem pa velja pravilo, da je tako vino treba čimprej porabiti, ker močno skisanega vina ni moči ozdraviti! Druga bolezen vina je 'kan, Ki se tudi razvija na površju, če sodi niso polni! Kan šibi vino, ker razikraja alkohol v vodo in v ogljikovo kislino. Spoznamo ga, ko zapazimo na vinu belo prevleko v obliki tančice. Tudi kan napada šibkejša vina, močnejša nad 12 stopinj alkohola pa ne. Kan preprečimo, če držimo sode vedno polne, ali pa da nepolne zažveplamo na vrhu. K a n odpravimo yče prevleko odvzamemo In vino na vrhu požveplamo. fSe nadaljuje) IZ SLOVENIJE | USTAVNE SVOBOSCINE iN »LJUDSKA OBLAST« Ce se ne motimo, je v jugoslovanski ustavi poseono aoioeuo, s if.ater.m je zajamčena vsem državljanom svoboda združevanja za vse zakonito in moralno dovoljene namene. Ce nas spomin ne vara, je bilo ob. priliki »nacionalizacije« raznih podjetij in zemljišč z zakonom tudi izrecno obljubljeno, da bodo njihovi lastniki dobili primerno odskodhnino. V tem sg je vendar nacionalizaciji razlikovala od zaplemb. Prva je v glavnem prizadeta politične nasprotnike, druge pa so bili deležni predvsem imovitej11'’ titovski somišljeniki in esuiu ariavijuni, kate-rji grehi so 'Oiii premajhni, da bi jih kazensko zasledovali ali pa so jih v prvem .zaletu spregledali. .Zahteva po odškodnini za nacionalizirano imetje je torej zakonito priznana in vsako združevanje za njeno dosego predstavlja združevanje za zakonit namen. Tako so si zakon tolmačili razni bivši podjetniki, .ki že osem let zaman čakajo, da bi dobili vsaj drobec tega, kašo jim javne oblasti ob nacionalizaciji obljubile. Ker pa ne morejo več živeti od mizernih penzij, in razni nastopi posameznikov niso doslej nič zalegli, so sklenili, da bodo ustanovili posebno društvo, katero naj s skupnimi močmi skuša premakniti stvar z mrtve točke. Komaj pa so priprave zavzele resno obliko, so organizatorje obsuli z ognjem in točo. Josip Tomšič, nekdanji lastnik rudnika kao-line v Crni pri Kamniku, bivš^ ljubljanska veletrgovka Ana Verbič, lastnik bivše Ljubljanske kemične čistilnice in pralnice, Adolf Rajh, in drugi so postali tarče odprtih napadov. Svetujejo jim, naj se za uveljavljanje svojih pravic pošlužijo državnih organov (to se pravi tistih, ki doslej o tem niso marali ničesar' slišati!), če to ni dovolj, pa odvetnikov in sodišč. Toda, za .božjo voljo, društva ne, tega pa nikar! To je zločin! »Mar res mislijo, da je naša čuječnost do takih pojavov zaspala....« - -»Kakšno je resnično ozadje, ki bi se rado skrilo pod plašč legalnosti in zakonitosti....« — »Mar ne vedo, da je njihova zlata doba odklenkala....« — i>Mar ne vedo, kje smo v našem razvoju in kako gre nezadržno naprej naša pot....« ZADRUGE V GORIŠKEM OKRAJU Lani e poslovalo v Goriškem -kraju 69 splošnih kmetijskih zadrug, v katerih je bilo 8.933 čla- nov. Te zadruge so imele preko 3!) milijonov čistega dobička, tako vsaj poročajo »Primorske novice« od 21. maja 1954. Poleg omenjenih splošnih kmetijskih zadrug je bilo na Goriškem še 26 kmečkih delovnih zadrug, v katere je vključeno 391 gospodarstev. V teh zadrugah so zadružniki prejeli za opravljeno delo 93 milijonov din ali povprečno 240 tisoč vsak nekdanji gospodar. POMANJKANJE STROKOVNJAKOV V Goradžu v Bosni bo kmalu z s čela obratovati tovarna dušikovih spojin. Za nemoteno in (aktivno o-bratovanje pa primanjkuje strojnih inženirjev, kemikov in obrato-vodij. TOMBOLA Tombolo sta zmagali v torek 29. junija in si 50.000 lir delile gospodična Ljudmila Gomišček in gospa Gisella Luciani. Slouenec Hegušcv inženir Goriški rojak g. inž. Stanislav Konjedic, doma iz Plave v Soški dolini, je bil pred kratkim imenovan za šefa inženirskega oddelka pri obesinski vladi cesarja Haileja Selasija. Čestitamo! Cena miačvi Po dogovoru med predstavniki, kmetov in mlatilcev bo za letošnjo mlatev veljala sledeča cena: !za potujoče mlatilnice 6 do 7 odstotkov pšenice ali odgovarjajoča vsota v denarju, za nepotujoče mlatilnice pa od 6 do 6,30 odst. žita. Obvezna oddaja pšenice Tudi letos ostane v veljavi obvezna oddaja pšenice. Goriška pokrajina mora prispevati 46 tisoč kvintalov v .ta državni sklad. Od slovenskih občin je samo Doberdob v seznam obveznih dajalcev in bo moral prispevati 52 kvintalov pše- Smrtna kosa V Sovodniah je 23. iunija umrl občinski svetovalec DFS, posestnik g. Aldjzij Tomšič* v starosti 71 let. Pokopali so ga v četrtek 24. junija ob lepi udeležbi ljudstva. Pri odprtem grobu; se je od njega poslovil župan g. Ceščut. Bil 'je dober .gospodar in dober družinski .poglavar ter vedno zaveden Slovenec. ■Preostalim sorodnikom izrekamo vaščani naše sožalje. Vsakovrstno pohUtvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO -- DOMAČA TVRDKA Tovarna pohi&tva Tel. 32 n Cormons - prav. Gorizia DROG ERI J A AMTOH POPGORHIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Konnu - Tel. 3009 JambreUa |25ld EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALBO IHEROLLI & C. MOTOFORNITURE GORICA -ULICA GARIBALDI S . TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 150.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV V I D O V D A N pred štiridesetimi leti Za večino ljudi, ki so takrat ži veli in so tudi še danes pri življe nju, je bilo leto 1914 leto mladosti, dijaške razposajenosti in počitniškega klatenja po domačih krajih — peš ali s kolesom. To je bila zadnja od sonca in mladosti prepojena romantika pred velikim za-tenom. Ali naj se tistih časov spomni-vi o? Ali so vzroki, ki opravičujejo prebujenje teh spominov? Kot v dirjajočem filmu so se za lem poletjem razvrščali dogodki. Zmešnjave, nasilja, strahote in za vsem tem vstajenje, osvobojenje — lastna država. Ponovno trpljenje. Je večje strahote, besna razdejanja, v grob pokopana osebna svoboda, vstajenje pravice džungle, polomljene hrbtenice, vsesplošna hinavščina in pretvarjanje, samomor značajnosti, verolomstvo dane besede, vlačugarsko komolčenje... Vsega tega več, kakor je mogel človek kdajkoli doumeti in prestati. Dantejev pekel v najbolj peklenski zamisli. Vendar živi poletje 1914 v naših spominih. Kdor je tisto poletje preživljal, ohranja • občutja, besede, slike, ki jih bo neizbrisno odnese' j seboj v grob... Ohola habsburška dvojica izzivalno prihaja z deset tisoč voja!:i na orožne vaje v samo žarišče jugoslovanske misli, v Bosno. Misel združitve vseh jugoslovanskih narodov, ki je z vso življenjsko silo klila na dan in ki je bila osnovneq pogonska sila slovenske, hrvatske in srbske zavedne mladine, je gorela v dušah in srcih vseh tistih, ki jih je s sokovi osvobojenja do-' jila idealistična romantika. Habsburška država je bila zazna-vienovana. Bodoči gospodar avstrijskih Slovanov se je tega zavedal. To pa ni bil človek, ki bi vrgel puško v koruzo. Zagaten značaj, eksponent avstrijskega nemštva. Vidovdan, posvečeni praznik jugoslovanske osvobodilne zamisli, je dahnil v nedeljsko jutro. Idrijski realci so si po Rakah vtepali v trde butice francoske nepravilno ■glagole, se mučili z diferenciali ir, opisno geometrijo. Vmes so kovali načrte za bodočnost, za počitnice, ki so bile pred vra,ti... Predrzno izzivanje! Pljunek v ■posvečeno posodo jugoslovanske pobožnosti. Ni besed za vandalsko onečaščenje nadutega naslednika, čubrilovič. in Princip sta spregovorila z dejanji. Nasilniki le prepogosto prezirajo besede množic, na konicah bajonetov ne stoluje pra vica. Kri ni voda! Kri zavre v žilah ponižanih in razžaljenih in taka kri ne izbira sredstev. Ni jih izbirala pred tem in tudi za tem Vidovim dnem 1914. Crni angel je razprostrl perutnice in v poletu preletel vso Evropi in za njo ostali svet. Se do danes ni pristal... Spomin m Stric Tomovo hočo Kakor smo že poročali, je pred šestimi tedni Vrhovno .sodišče Združenih držav izdalo pravorek, ki pomeni novo dobo v sožitju belcev in črncev v Seiverni Ameriki. Ukinili so ločitev razredov ,za bele in črne šoloobvezne otroke z utemeljitvijo, da je taka delitev v nasprotju z načeli enakopravnosti. Po obstoječih 'zakonih taka delitev v severnih državah ZDA ni bila dopustna, ver.tdar je 17 južnih držav * mešanim prebivalstvom vzdrževalo te razlike ne samo na šolskem področju, pač pa tudi s socialnim zapostavljanjem črncev. Položaj črncev v Združenih državah se izboljšuje že polnih 100 let, odkar je izšla znamenita knjiga gospe Becker-Stovve pod naslovom ‘»iStric Tomova koča«. Med pi- lf Severni Hfriki vre Politični položaj se je v Francoski Severni Afriki v zadnjih dneh še nadalje zaostril. V Tuniziji in Maroku so se teroristična nasilja nacionalističnega gibanja pomnožila in francoska protektoratska u- tu, generalu Voizardu, in tuniškemu beju odstop svoje vlade, p> tem ko je odstopil minister ‘general Mohamed Saadallah. Ministrski predsednik je svoj odstop o-pravičeval z okoliščino, da njego- ir,sap HAII0RC. SKiuift s s RTASENA GIBRALTAR TANGER «um AB1.ANCA, MARRAKEŠ ' C il 1 prava je bila prisiljena seči po vojaških ukrepih. Poleg tega se v Tumiziji vladna kriza nadaljuje. Tunizijski ministrski predsednik Mohamed M’ Zahli je predlagal francoskemu generalnemu reziden- Deček ali deklica? Zavod dr. Reismanna v Braun-schweigu v Nemčiji se že več časa ukvarja z določenvajem spola novorojenca pred porodom. Pariški kemik, dr. Reismann, slušatelj slovitega Pasteurjevega zavoda, je pri svojih raziskovanjih ugotovil, da ustna slina ‘bodoče matere pri določenih kemičnih postopkih reagira na čisto določen način. Pri -tem so kemiku uspešno služila važna najnovejša dognanja s hormonskimi izsledki. ‘Znanstveniki so že pred časom ugotovili, da krožijo v človeškem telesu hormoni — dejavnostna tvorila — ki. opravljajo najraznovrst-nejše storitve v našem organizmu. Tako je mogoče v seču žene. ki je noseča, -najti hormon posebne vrste. Prav tako vsebuje ust n:', slina noseče žene čisto določene hormone. V slini prevladuje moški spolni hormon, če je pričakovani novorojenček moškega spola. Tega hormona pa ni v slini, če je zarodek ženskega spola. Reismannov test je biokemična metoda, ki kolorimetrično meri jakost barve in njen# spremembe na prepariranem papirju, ki je prepojen s slino noseče žene. Test je potrebno odvzeti štiri do pe.t mesecev pred porodom. Kasnejše preiskave so nezanesljive. Ce pričakujoča mati želi zvedeti ali naj pripravi za novega državljana modro ali roza perilce, potem se pravočasno obrne na dr. Reismannov zavod in ta ji pošlje v celofanski vrečici spravljen okrogli oblat v premeru 2,5 cm. Z j, litra.; pred kavo in pred umivanjem zob položi noseča žena oblat na 'jezik in ga pusti tam 10 do 15 sekund, da vsrka slino. Na čistem ir suhem prostoru nato oblat posuši in v celofanski vrečici vrne zavodu. Cez nekaj dni prejme novico o bodočem moškem ali ženskem nasledstvu. Bolnice s sladkorno boleznijo ali take, ki so pred oblatom zaužile aspirin ali podobno zdravilo, ne morejo računati z zanesljivo ugotovitvijo. Ženska muhavost Iz Anglije poročajo, da je tam vedno več žensk ,ki so zavrgle cigarete in kadijo cigare ter celo pi--po. Verjetno bodo tovarne cigar in pip to najnovejšo žensko muhavost morale prilagoditi ženski sitnariji in tako bomo dobili cigare novih oblik in vonjavosti in tudi pipe se bodo morale prilagoditi ženski modi, tobak pa ženskim okusom. Na kopališčih se je nova moda močno uveljavila in na francoski rivieri je naletela med ženstvom na ugo- va vlada ni sposobna, da bi preprečila -naraščajoče nerede. Generalni rezident in bej sta predsednika naprosila, da ostane v funkciji dokler rezident vprašanja ne preuči s francosko vlado. Rezident je v ta'namen tudi odpotoval v Pariz na posvet. Medtem pa nemiri v Tuniziji naraščajo z dneva v dan. Več oseb so teroristi pobili, požgali nekaj francoskih farm in uničili po mnogih krajih vso letošnjo žetev pšenice. Pripadniki tako imenovanega Osvobodilnega gibanja so ■oboroženi z modernim orožjem in celo z radijskimi oddajniki in prejemniki. Izvor tega orožja še ni popol-fioma pojasnjen, vendar zatrjujejo nekatere vesti, da prihaja orožje iz Španije in Egipta. Francoske oblasti so zaradi var nosti premestile nekaj padalcev iz Dakarja v Tunis. Tudi iz Maroka sc na poti pojačanja. Vojaške o-blas.ti so odkrile v mestecu Maktar veliko skladišče orožja in munici-je. Proti upornikom uporabljajo lovska in izvidniška letala. Borbe se na obeh straneh vodijo brez milosti. Felahi pobijajo svoje žrtve na najbolj divjaški način. Tudi v Maroku je prišlo zopet do napadov na francoske naseljen ce. Pripadniki organizacije Istiklai širijo strah in grozo po redko naseljenih področjih in tudi tam požigajo žitna polja in uničujejo vi-■raograde. Kako bo nova fra'ncoska vlada vsem tem težavam kos, je velik-) vprašanje, posebno še zato, ker i-ma današnja Francija na vseh koncih in krajih polne roke dela in nevšečnosti. sci, ki so proslavili stoletnico ta knjige, je tudi bivši francoski prosvetni minister Andre Marie. Za-iOzba »La Passarelle« pa je v svoji zbirki »La Gomedie universelle« priredila novo izdajo »Stric Tomove koče«. Kakšna ogromna - sprememba v 100 letih? Takrat je bilo v južnih državah ZDA suženjstvo še v polnem cvetju. Citatelji Star.e zaveze •sc mislili, da je suženjstvo povsem naraven pojav. Nikoli niso dopuščali, da bi se pripadniki severnih držav vmešavali v njihove zadeve ki jih niso poznali, ker niso pozna-1, plantažnega dela. Ameriška ustava dopušča posameznim državam precejšnjo samostojnost v zakonodaji. Z e leta 1832 so v Bostonu ustanovili društvo za ukinitev sužen.;-siva, ko pa je izšla 1. 1852 knjiga o stricu Tomu, tedaj splošnega klica po osvoboditvi črncev ni bilo mogoče več ustaviti. Zgodba je gv tovo pretirana in tendenciozna. V njej prevladujejo skrajnosti, vendar prihaja do izraza etično načelo pravičnosti in krik proti narodnostni .nestrpnosti. Knjiga »Stric Tomova koča« je vsebinsko znana vsakemu Slovencu, zato je ne .bomo ponavljali. Po končani desetletni vojni je bila sicer enakopravnost uzakonjena, toda socialno močnejši sloj js 7 zapostavljanjem črncev nadaljeval. Linčanja so ostala in mnogo pripomogla k temu, da je zunanji svet ameriški način življenja napačno tolmačil. Posebno komunisti so izrabili vsako priložnost, da posplošijo vsak — gotovo vsega obsojanja vreden slučaj. Z novim pravorekom je komunistična propaganda prejela smrtni udarec. Ali je preobrat sedaj tudi popoln? To se bo šele izkazalo. Gotovo je, da se bo črnec še precej časa počutil najprej še kot črnec in nato šele kot Američan. Najvažnejše je vendar urejeno. Zakonite diskriminacije v ZDA spadajo v preteklost. Koliko je narodov, ki sebe smatrajo .za kulturne, v resnici pa niso, saj je danes plemenska diskriminacija osnovni dokaz nekulturnosti nekega naroda. Moža, ki je Beneški Sloveniji bil luč, kažipot in edinstveni simbol, ni več. Častitljivi bisernomašnik, pesnik in pisatelj, odločen zagovornik slovenskih pravic, buditelj slovenske narodne zavesti v zamejstvu, slikar, glasbenik, filozof, znanstvenik je umrl. Velike, nenadomestljive izgube se ne zavedajo le beneški Sloven- ci, katerim je dal vse in jim po menil vse; za ^profesorjem Ivanom Trinkom žaluje ves narod, domovina in tudi tujci, ki so poznali njegovo delo in predvsem- njegov plemeniti značaj. Samotni Matajur in prozorna Nadiža, ki sta mu vse življenje bila ob strani, varujeta Trčmun, kjer je prenehalo biti srce moža, ki je posvetil samega se be ljubljenemu narodu, še posebej pa vsem dušnim in duševnim potrebam beneških rojakov. Monsignor Ivan Trinko se je rodil 25. januarja 1863 v gorski vasici Trčmun. Najprej je pohajal italijansko osnovno šolo v Jelen: pod Trčmunom. Kmalu so učitelji spoznali izredno dečkovo nadarjenost, pa so ga poslali v šole v Čedad. Ko je bil nato v videmskem semenišču, se je izredno pridno u čil, tako da so ga večkrat pohvali- li in odlikovali. Ko je končal bogoslovje, je 21. junija 1886 pel svojo novo mašo v rodnem Trčmunu. Nato je skozi vse življenje marljivo, neutrudno delal na vseh mogočih področjih. Piše članke, pesmi, razprave, zapisuje narodne pesmi, ki jih zbira po svoji deželici, sam komponira in obenem riše. Znane so njegove precizno izvršene perorisbe. Predvsem pa skrbi za svoje rojake. Nenehno jih vodi, pridiga v domačem jeziku, spodbujat jih, to laži: pravi duhovnik, skrben oče vsem, ki so (mu zaupani. Poleg vsakdanjega dela, ki ga nenehno zaposluje, pa si še odtrga čas, dl dopisuje in razpravlja z italijanskimi znanstveniki, učenjaki in u-metniki. Z njimi1 profesor Ivan Trinko preučuje različna vprašanja, pa jih seznanja s slovenskimi umetninami, jih tolmači in prevaja. .Njegova plemenita duša hoče duhovno zbližati in družiti oba. sprta naroda in mnogokrat se m,n to tudi posreči' Med italijanskimi stanovskimi tovariši in učenjaki uživa velik sloves. Celo stoletje je preživel in doživel monsignor Trinko. Zato je take težko govoriti in prav predstaviti vse njegove zasluge. Kajti, kdo ima vpogled v čas, ko je on deloval, da bi mogel pregledali njegovo izredno bogato življenje? Celi rodovi so se pomikati pred očmi častitljivega moža. Bil je u-čiielj in vzgojitelj tolikih mladih duhovnikov, voditelj svojih rojakov v najtežjih letih molka in trpljenja. Se so in če še Slovenci o-bupujejo nad lastno usodo, naj se ozrejo na delo Zamejskega, ki je v samotni vasici v tuji državi, kljub trudu in zaposlenosti, znal vžigati plamen narodne zavednosti s svojo umetniško prepričljivo besedo. Največ, kar mu moremo dati v spomenik, je, da ohranimo njegovi. naročilo, da dopolnimo njegova nepregledno, neprecenljivo delo Urml je največ ji mož, ki ga. je 'Slovencem dala zatirana Beneška Slovenija. Glejmo, da se izkažemo vredni njegovega dela! Slava, spominu monsignorja Ivana Trinka! MAKARONI IN UMETNOST Marsikoga bo presenetilo, če rečemo, da makaroni, špageti in druge podobne dobrote tniso izvirna italijanska iznajdba. Vendar je re.s tako. V daljni Kitajski so namreč podobne testenine poznali že pred vsi tisočletji. Razlika je samo v tem, da so jih Kitajci izdelovali iz riževe moke, medtem ko uporabljamo belci zanje pšenično moko. Vse do danes še ni rešena uganka, po .kakšnih poteh so makaroni prišli s Kitajske v Italijo. Nihče tudi še ni našel primerne in verjetne razlage o nastanku besede, s katero smo krstili to živilo. Sigurno je samo, da je bila ta jed v 14. stoletju v Italiji že splošno znana in razširjena. Boccaccio opisuje namreč v svojem »Dekameronu« vas, v kateri so ga očarale prave, gore nastrganega parmezana, pod katerimi so mirno in zapeljivo dremali špageti. Do devetnajstega stoletja so raznovrstne testenine, ki spadajo v skupino, za katero uporabljajo Italijani izraz »pasta«, izdelovali na, roko. To pa je bil zelo ‘zamuden posel in gospodinje so z njim izgubile veliko časa. Nekemu iznajdljivemu Napolitancu pa je prišlo na misel, da bi izdelal primeren stroj, s katerim bi si olajšal svojo d.en sprejem. iiuiiiuiiiiimiiiiHiiiiiimiiniHiHMiniiimiiiHiiuuiHiiiuiiuiiuimiuHiiiiiiiiiiuiiimiiiumiuiimHuiiHiHumiuimmiiiiiuimiiiniuiiiiiimnimiiHiiiuiuuniiiHiiniiuuuinmiiiiuuiiiiiiiu POD ČRTO Paglavski popoldan (IVAN TRINKO) Dečko je šel po vasi iskat tovarišev. Ni mu bilo težko jih dobiti, ker gospodinje navadno le takim naročajo, naj skrbe za. drva, kadar imajo odrasli bolj važnega in nujnega posla. Štirje so se zbrali, približno istih let. Pripeli so si zadaj na cempin pri pasu svoje kanjce. vrgli raztrgane jope čez ramo in stekli bosopeti po poti, ki je peljala navizdol do Lesičjega. Lesičje, je bil velik, skupen vaški gozd kjer si je lahko vsakdo nabral to liko drv, kolikor jih je potreboval. Dečki so bili živi in poredni. Vse je šlo pred njimi! Kmalu so stopili s prave poti in jo mahnili čez polje in travnike. Nekje so znali za zrele hruške. .Niti govoriti ni tre-fcalo; samo ob sebi je prišlo, da so jo vdrli na oni kraj in kmalu so že pridno tresli deblo. Opravili p-t miso veliko, kajti, od nekod je pri rohnel gospodar z raklo v roki, da so moral,i pete odnesti, kar so storili, še predno je mogel katerega zajeti. Nižje doli je' Ibilo v njivah grozdje, ki se je začenjalo komaj me- čiti. Takoj so bili .na njem; nekaj so v naglici natrgali in odšli vsak s svojim grozdom. Sli so se nekaj dalje in prišli na položno senožet, kjer rasle vitke itn krasne breze, stare in močne, a tudi tenke, prožne" in upogljive. ‘Poznali iso_ jih; takoj je splezal vsak na svojo .tako visoko, kolikor je vzdržala. Ko mlado deblo ni moglo pod težo več stati pokonci, ‘se je ‘začelo .počasi upogibati v lok. dokler ni polagoma položilo paglavca na tla kot kako nalašč napravljeno dvigalo. To je bilo zanje pravo veselje in najbolj priljubljeni šport. Kričali so vmes seveda in se do sita smejali. »Venček, daj, na onole višjo!« ja rekel Miha. »Nočem; predebela je; se ne u-pogne.« »Čakaj, grem jaz,« reče Jakec. »Boši videl, ali se upogne ali ne!« Pa predno se je približal, je Pa-vlek že zplezal po nji. Kakor veverica je prišel pod košati vrh, razklenil noge iin 'tedaj se je začela kakor nehote upogibati, tako da je deček obvisel precej visoko v zraku. Prestarašil se je ne malo. Krepko držeč se z rokama m u- mi po izraku in stresal brezo, pa ni šlo! Začel je kričati in jokati in zvati na pomoč. Drugi pa so se od smeha valjali po travi, kajti nepričakovani prizor se jim je zdel res smešen in zabaven. Toda v resnici je. bil Pavlekov položaj kritičen. Ubogi deček je rjul, ves rdeč od sile. Najstarejši tovariš, Vanček. mu je vendar pritekel na pomoč, dasl sta mu ostala dva, posebno Jakec, branila. »Pusti ga, pusti! Naj se malce poniiha,« reče Miha. »Pusti ga, pusti ga! Bomo videli, ko pade -kakor klobasa,« je kričal Jakec. A stvar je bila resna. Pavlek se ni mogel več držati. Vanček ga je lovil za noge, da bi ga potegnil z breze, pa ga ni mogel doseči. Pavlek se je drl, Jakec se je le smejal in zabaval; Miha je utihnil; Vanček je odskakoval in stegoval roke do Pavletovih nog. Res smešen iin, žalosten prizor. K sreči je v bližini Krevsarjev Jože, velik in krepak mož, sekal drva. Ko je na kričanje pogledal in videl, kaj se godi, je urno pritekel,. zagrabil za deblo in pripomogel, da se je do tal upognilo. Pavl ek je bil rešen; samo roke je i- pognjeno deblo, je mahal z nog«-' me otrple ia pa silno zasopel ;e bil. Mož ga je povrh s čeparno prijel za ovratnik, z desno ga je pa občutno lopnil na zadnjo stran, rekoč: »Na, otročarija! Da se navadiš plezati po drevju!« Potem je še; zaropotal na druge in jim hotel dati enak brezplačen nauk, pa co urno ipeite odnesli in mu samo iiz primerne dalje v zahvalo jezik pokazali in se smejali. »A, pobje! Vas že dobim!« je zakričali za njimi .in pobral kamen, d:i ,ga zaluči v nje, pa ga niso čakali, Se od daleč so možu zabavljali in, se mu rogali. Potem so se lotili Pa,vleka in se norčevali iz njega radi smešne zgodbe. Najbolj ga tj e dražil Jakec. Pavlek se je branil in se jezil. Ko pa ni mogel več, ise je zagnal vanj in ga začel, suvaiti. Jakec je pridno odbijal, U-ko .da sta se naposled hudo sprijela. V slepi jezi sta izgubila ravnotežje, padla, na tla, se valjala, vlekla za lase, pestila, praskala in vmes igirčala, dočim se je Miha tiščal za trebuh od smeha. Vanček se Ije isprva tadi smejal, potem pi je pritekel mirit razljučetna petelinčka; saj je bil najstarejši in se mu je po .pravici zdelo, da mora biti tudi najmodrejši. ‘S trudom je prišlo do miru. Polagoma so se upokojili, le Jakec se muko. Niti od daleč mi slutil, da je s tem položil .temelje industriji, ki je ponesla ime njegovega rodnega mesta po vsem svetu. Poznavalci, ki se na takšne stvari razumejo, pravijo, da poznam' danes okrog 600 vrst raznih testenin. Povprečni jedci pa so že zadovoljni, če jih poznajo okrog petdeset. Predvsem razlikujejo tzv. »kratke« .in »dolge« testenine. Od vsake ‘poznamo nato nekaj sto vrst. ki se ne ločijo samo po obliki, temveč tudi po kakovo" ' Nekatere so izdelane iz same pšenične moke in vode, v druge pa so vmeše-na jajca, suho meso in razne zelenjave. Testenine so krepko in redilno živilo. Dobro pripravljeni špageti pp sploh spadajo med najpomembnejše privlačnosti italijanske kuhinje. Ni ga skoro tujca, ki ne bi podlegel njihovemu čaru. Mnogi pesniki in pisatelji so jih že slavili, toda manj je znano, da pripisujejo makaronom tudi gotove zasluge na poprišču glasbenega ustvarjanja. Gioacohino Rossini, prepričan pristaš prijetnega in brezdelnega živijen'ja, je prišel leta 1816 v Neapelj, kjer je sklenil s tedanjim u-pravnikom kraljevske opere poni je še vedno ustil in zaletal zdaj v tega, zdaj v onega. .Drv niti v pameti niso imeli. Kaj še! Pavlek je bil celo kanjee izgubil; zapazil je to, ko je hotel palico vsekati., Pustivši jopo m mestu, je tekel nazaj iskat izgubljeno ostrijo. Jakec pa mu je medtem pobral jopo* splezal z njo vrh bližnjega kostanja ia jo gori, obesil. Pavlek je kmalu pritekel s svojim ono djem, (takoj priveznil Jakcu klofuto in zakričal nadenj radi jope, saj j'? od daleč videl, kako je bilo. Potem je pa spleeal ponjo. Kostanj je bil star, rogljat in štorast. Pavlek je rad splezal nanj. ne toliko radi jope, ampak ‘ker se ie nadejal, da zasledi polha v duplji, za katero je znal. Najprej je pa podrezal s tenko šibico v štor vrgel tjopo na tla, nižje spodaj je in notri je takoj sadrhalo. »(Polh je, polh je!« je .zakričal veselo. »Čakaj, čakaj,« so vpili drugi, »da se pripravimo.« Vsi so bili pokonci. V trenutku so srpravili skupaj kup kamenja. Tedaj je začel Pavlek zopet dreza« v luknjo to glej! res bufcn? godbo, da bo nalašč zanj uglasbil eno izmed Shakespearjevih tragedij. Mudilo se je, kajti do premiere so manjkali samo še trije meseci. Toda Rossiniju je bilo v Neaplju zelo všeč. Dobro se je gostil, hodil na lov, postal je odličen ribič, delal pa ni nič. Upravnik je postajal vedno bolj zaskrbljen. ^ niso ga zaman smatrali za človeka, ki je ib.il kos vsakemu, še tako muhastemu' umetniku. Ko je Rossini neko noč ves blažen spal, je Bar-baia, tako se ’ je namreč imenovcl upravnik opere, ukazal, naj enostavno zazidajo vrata, ki so vodila v Rossinijevo sobo. Rossini se je zjutraj ‘Zbudil,- najprej je besnel, nato moledoval, a nič rii pomagalo. Odločni Barbaia se ni dal omehčati. Z zgornjega nadstropja je Rossiniju,-v 'košarici navezani na'vrv, od časa do časa spustil pred okni skledo odlično pripravljenih makaronov, z njo pa tudi prazen notni list. Po 24-urni gladovni stavki jo Rossini končno zagrabil iza ponujani trnek. In ko je Barbaia, na dani znak, potegnil k sebi košarico z izipraznje skledo, je našel v košarici tudi popisan snopič not-inih listov, na katerih je bila partitura uverture Rossinijeve ope .-e »Othelo«. Tako so se makaroni proslavili tudi v glasbi. ven velik polh in zleti navzigor po deblu Pavleku pred nosom. »Lej ga, lej ga!« so vpili vsi skupaj in takoj je začelo frčati kamenje. Pavlek se je bliskoma spustil na tla in jel kamenjati živali- co. Polh je prestrašen letal sem in tje po vrbovju, skakal in se skrival, kar se mu je lahko posrečilo radi ‘gostega listja in debelih vrhov. Otroci so ga pridno zasledovali. »Lej iga, lej ga!« je donelo pogostoma. »Daj mu, daj mu! — Kje je, kje je? — Čakaj, čakaj!...« in kamenje je frčalo v košato vr-hovj^. Suma, krika, letanja in skakanja ni hotelo biti konec. Vanček je naposled popadel za neki kronici j in ga zalučal v kostanj. Na prvi mah ni nič pomagalo; z drugim se je posrečilo stresti zbegano živalico iz gornjega vrhovja na nižje. Tovariši so pridno nadaljevali s kamenjem, dokler ni nesrečni polh padel na tla in se niso vsi hkrati vrgli nanj. Gruča se je živahno mešala. Miha popade ži-valieo z roko, a takoj bolestno vzklikne, ker ga je polh vklal. Spustil ga je, da je hotel že zopet v deblo, a takrat je pritekel Vanče! s kronteljem in bilo je po njem. Otroci so bili vsi upehani, potni in prašni, pa kaj .tol Zmagali so VESTI s TRŽAŠKEGA Življenisha raven Tpžačanop Za Tržačane splošno pravijo, da ne znajo hraniti in da sproti porabijo vse, kar zaslužijo. Toda, če primerjamo mesečni izdatek posameznih družin z njihovimi mesečnimi dohodki, upoštevajoč pri tern it-udi število .in konzumni znača; posameznih družinskih članov, spoznamo, da ni popolnoma tako. Ce imajo dovolj dohodkov, znajo namreč tudi Tržačani hraniti, oziroma zbirati denar za večje, enkratne Izdatke in nakupe. Rezultati ankete Statističnega tirada. ZVU kažejo, da je meja, pri kateri lir in samo 7 jih je izdalo po 30 - 35.000 lir na konzumno enoto. Slednje, k' so dohodke prekoračile, so morale seveda poseči po rezervah ali posojilih. (Pri dohodkih 25 - 30.000 lir na konzumno enoto je torej približno ena četrtina imela pasiven družinski proračun. Z višjimi dohodki se ta odstotek pasivnih manjša. Pri -šestih družinah z ocenjenim mesečnim dohodkom 40 - 45.000 lir ra konzumno enoto so samo pri eni mesečni izdatki presegli dohodke, oc- dveh družin, pri katerih so mesečni dohodki bili ocenjeni z nad 45.000 Mr na konzumno enoto, pa ■nobena ni toliko potrošila, kakor je zaslužila. Tako vidimo, da je dohodek 25 tisoč lir na konzurfl.no enoto na Tržaškem tisti mejnik, pri katerem neiha stiska in začenja udobnejše življenje. Kakor se nad to mejo stiska manjša, tako je pod to mejo vedno večja. Ze pri družinah z mesečnimi dohodki, ki se .gibljejo med 20 - 25.000 lir na konzumno enoto, ■je število tistih, ki so imele večje mesečne izdatke kakor dohodke večje od števila tistih, ki so gospodarile z verjetnim prihrankom. Prvih je namreč 16, drugih pa samo 11, medtem ko jih je 9 porabilo približno prav toliko, kakor so m-služile. Cim nižje gremo po lestvici, tem neugodnejše postaja sorazmerje. Med 3« družinami, katerih mesečni dohodki naj bi znašali po 10 - 15.000 lir na konzumno enoto jih ,je kar 27 gospodarilo s pasivo, 10 a približata ravnotežjem in samo 1 s prihrankom. Pri mesečnih; dohodkih 5- 10.000 lir na konzum no enoto (v celem 5 družin) pa že n! več nobene, ki .bi porabila mani kakor je zaslužila, in samo dve torej niti polovica, sta svoj družinski proračun približno izravnali To sklepamo iz tega, ker so tudi njuni izdatki uvrščeni v skupino 5 - 10.000, torej v isto, kakor njiun zaslužek. Razumljivo je tudi, da ena sama družina, pri kateri so dohodki ocenjeni z manj kot 5 t!-soč lir na konzumno enote, ni mogla gospodariti ne z aktivo, ne i izravnavo svojega družinskega proračuna, temveč je nujno morab zaiti v pasivo. Takšni so naša družinski proračuni v luči skrbno zbranih in urejenih številk. Pri tem je tre-ba še povedati, da je od 176 upoštevanih družin 53 ali ena dobra četrtina takšnih, da spadajo v skupino, pri katerih presegajo mesečni dohodki 25.000 lir na konzumno enoto, 123 ali slabe tri četrtine pa je tistih, pri katerih se mesečni dohodki gibljejo pod tem zneskom. Za prve bi lahko rekli, da žive v sorazmerni blaginji, pri drugih pa moramo ■razlikovati dve skupini: večjo, z mesečnimi dohodki nad 15.000 lir na konzumno enoto, in manjšo, pri kateri se mesečni dohodki sučejo pod 15.000 Ur na konzumno enoto. V prvo spada 79 družin, v drugo pa 44, torej točno ena četrtina skupnega š't©vila. V prvi skupini prevladuje število tistih, ki imajo vsaj uravnotežene družinske proračune, nad številom tistih, ki svojih izdatkov ne krijejo z rednimi mesečnimi' dohodki, v drugi skupini pa so tisti, ki z izdatki presegajo dohodke, že v izraziti večini Tako živi torej med tržaškimi družinami ena dobra četrtina v znosnih in ugodnih razmerah, »iaba polovica ,jih nekako lovi konec s krajem, točno ena četrtina pa ima opravka z okoliščinami .katere lahko označimo že z besedo pomanjkanje. Pozor - ter m iti Skoro nevidni, zelo težko ubranljiv sovražnik ie vdrl v naše mesto: termiti. V ulici Marconi so v nekem stanovanju zasledili nevarnega sovražnika. Verjetno so žuželke zanesli k nam s starim pohištvom aii drugimi lesnimi izdelki i? sevennih področij Italije, kjer se proti nevarni golazni borijo že ■nekaj let. Prebivalci stanovanja so na svoje veliko 'začudenje opazili, da so. stanovanjski prostori stalno polni prahu in domnevali, da prihaja prah iz dvorišča. Termite napačno imenujejo tudi »bele mravlje«. S pravimi mravljami pa imajo prav toliko skupnega kot slon in kamela. To se pravi skoraj ničesar. Kakor mravlje, tako .tudi termiti živijo v o-gromnih državnih skupnostih. Pri ■njih pa je »na vladi« poleg običajne »kraljice« vedno tudi še »kralj« in množice »državljanov« pripadajo obema spoloma. 'Termiti se nadalje v nasprotju z mravljami izogibljejo svetlobe. Svoja bivališča postavljajo v notranjosti zemlje in požrejo vse. kar svebuie celulozo: les, papir, rastline in tudi vse, kar iz teh snovi izdelujemo: .pohištvo, perilo itd Lesne dele napadajo in žro pred- vsem pod zemljo in so prav zato še posebno nevarni. Ko enkrat napadejo stavbo, jih že prekasno odkrijejo in je potem le težko proti njim podvzeti kaj uspešnega. Nekateri mislijo, da 4>i bilo najuspešnejše vso zemljo sterilizirati S tem pa ibi postala nerodovitna. Termiti so se razmnožili že tudi v treh pariških okrajih. Izkušnje bodo morda odkrile načine in sredstva za učinkovito obrambo. Vsekakor je nujno potrebno, da vsakdo, ki bi opazil termite, opozori takoj Preizkuševalno poljedei-sko^gozdarsko središče v Trstu, u lica San 'Nicolo št. 7 - telefon št. 23984. Slouenslsa katoliška shupnost Nova protikomunistična katoliška organizacija na STO »Demokracija« je že dovolj izčrpno poročala, kako se je dr. Besednjaku in prijateljem posrečilo zavzeti vodilna mesta v Slovenski krščanski socialni zvezi (SKSZ) na Tržaškem. Kako so iz odbora izrinili ljudi, ki so to organizacijo ustanovili, in kakšne so vode, v katere jo vodijo. Člani so poskušali rešiti vprašanje z občnim ‘žbo-rom, toda ko so se ponovni zadevni poskusi izjalovili, so vsi tisti, k: ne soglašajo z dr. Besednjakom, končno spoznali, da se je jež v brlogu tako krepko usidral, da ga je nemogoče spoditi. Zato so zapustili svoje dotedanje politično bivališče ■ter so v nedeljo 20. junija 1954 u stanovih novo organizacijo, ki so jo nazvali Slovenska katoliška skupnost, okrajšano »SKS«. V svojem poročilu o ustanovnem občnem 'zboru SKS očita »Katoliški glas« d-r. Besednjaku, njegovemu »Novemu ‘listu« in prijateljem, da hočejo »prodajati katoliškim Slovencem levičarski katolicizem. Tisti katolicizem, ki je pod krinko krščanskega socializma toliko pomagal k zmagi krvavega, brezbožnega komunizma nad Slovenci in čigar glavni oznanjevalci, kakor Tone Fajfar, dr. Marjan Brecelj (prijatelj dr. Besednjaka), sedrija por. Košuta (Sv. Križ) daruje družina Slobodan Polojac za SDD 1.000 lir; iza isto društvo darujejo še N. N. 1.000, M. P. 1.000 in N. N'. 1.000 lir. — Darovalcem iskrena hvala' Glasbena Sola SPM V torek 6. t. m. ob 8,30 zvečer bo razdelitev spričeval in obenem tudi zaključni nastop. Vljudno vabimo starše. Gen. Rinterton u Londonu Poveljnik našega področja je odpotoval v Veliko Britanijo, kjer se bo zadržal nekaj dni. Pravijo, da gre za normalne posete nadrejen! oblasti. Drugi zopet mislijo, da je potovanje v zvezi _ z reševanjem Tržaškega vprašanja. OPERA SNG Stadion - Trst - Vrdelska cesta 7 Gostovanje opere in baleta ISNG iz Ljubljane od 3. do 11. julija 1954 s pričetkom ob 21. uri Stevan Hristič Ohridska legenda Balet v 4 dejanjih Jakov Gotovac Ero z onega sveta Komična opera v 3 dejanjih Charles Gounod. Faust Opera v 5 dejanjih Anton Forster Gorenjski slavček »Opera v 3 dejanjih 3., 4. in 5. julija: Ohridska legenda Vstopnice so v prodaji pri ATEC, Goldonijev trg 1, tel. 93-520, dnevno od 9. do 13. in od 16. do 19. ure Mizarji I Deske srrireko-»mefoualci | ve, macesnove podjetniki * in trdih lesov, trame in parket« nudi najugodneje TEL. CflLE* 90441 TRST Vlala Sonnlno, 2 4 Filozofiranje Profesor Sc . . lis je sedel v svoji sobi in se pripravljal aia razmišljanje o bistvu stvari. Mlada bela mucka je prav v tem trenutku skočila na mizo in se pritisnila z životom ob njegovo roko ter iga /zmotila. Vrgel ji je zamašek in mucka se je zagnala nanj z 'vso mačjo gorečnostjo ter se veselo podila ‘za njim. V miru je profesor tehtal naslednjo misel: Kaj se pravi biti in kaj ne biti? Kaj pomeni biti? Tisto, kar je, in ne more biti tisto, česar ni-, in vse stvari so pač tiste o ikaterih ni mogoče trditi, da jih ni. Muctka je .zamašek brcala in ugibala, ali .ni to morda — miška. »Očitno«, tako je sklepal profesor, »očitno so torej stvari, ki so, in take, ki jih ni SSvet se torej deli v dve kategoriji: kategorija A: stvari, ki so; kategorija B: stvari, ki jih ni. Praktično v kategoriji A smo mi Italijani; v kategoriji B so Slovenci. Vendar, kaj pa se pravi ne biti? Ne biti se pravi: ne eksistirati! Ce torej rečem, v kategoriji B so stvari. ki jih ni, je to očitno protislov-;e. Kajti, česar ni, tega ni nikjer, torej tudi ne v kategoriji B. Tako preostaja zgolj kategorija A. Medtem ko je filozof tako raz- mišljal, se je mucka z zamaškom prepodila že okrog vse sobe in ga srečno pripeljala nazaj do mize. Tam ga je pustila ležati, kajti verjetno .se je prepričala,, da zamašek ni miška, pač pa negibna mrtva stvar. »Neumna živalica«, je dejal, »kij imaš od tega, da si zamašek prepeljala enkrat okrog sobe?« Mucka ga je pogledala 'začudeno in iz njenih oči je odseval tihi odgovor: »Takih gonjačev imamo več, in ti si prvi med njimi!« Dijaški dom Prošnje iza sprejem gojencev se-sestavljajo na posebnih, tiskovinah ki jih starši ali njihovi namestniki dobijo pri upravi v ulici Buonar-roti 31 ali pri tajništvu Dijaške Matice v ulici Roma 15-11. Gojenci so notranji in .zunanji. Prosilci rta lahko zaprosijo tudi za razne olajšave prt študiranju. Zato naj se starši obrnejo po. informacije tm 'zgoraj označena naslova, kjer bodo dobili vsa ‘potrebna pojasnila. SLUŽKINJO POŠTENO ZA D V'? OSEBI ISCEMO. — Naslov: Coloni Dario, Via dei Porta 75 Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu MOOMER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. OdslPj Vam bo pranje v vsselje In prehranili boste na času in denarju! HOOVER dobite pri tvrdki I. KERZE Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejša ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER ROSSONI RUGGERO KORZO GARIBALDI S Razstavlja v paviljonih televizije in gospo* dinjskih električnih aparatov najboliše proiz* vode italijanske in inozemske proizvodnje Poskusne oddaje f 7\ TT f C^ ~ s teleprojektorji JL JI 75 pčMCCV italijanske televizijske družbe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velesejmu PRODAJA NA OBROKE A. PERTOT TRST - ULICA GINNASTICA 22 Velika izbira vsakovrstnih zenskih in moških podlog BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE Vse po konkurenčnih cenah!