1926
G O S P O ® M
Št.10.
Kako de!yje -Zadružna zveia.
Nasa največja zadružna organizacija ;e Zadružna zveza, osrednja matica velike večine vseh slovenskih zadrug. Njen predsednik je dr. Korošec. 24. t. m. jo imela občni zbor, ki ga je vodil njen predsednik. Iz poročila g. ravnatelja dr. Basaja povzemamo naslednje važne odstavke:
Obrestna politika. Zadružna zveza je pristopila k dogovoru bank za znižanje obrestne mere za Vloge, ki se je s koncem leta 1925 določila 6 5 ■odstotki za nevezane, s 7 odstotki za vezana vloge in račune. Naše kreditno zadružništvo bi delalo proti svojemu namenu in bi izgubilo pravico do obstoja, ako ne bi z vsemi sredstvi skrbelo za cer.en kredit kmetu in obrtniku. Če je kreditno zadružništvo nastalo kot odpor proti odc-ruštvu ter oderuškim obrestim in kot organizirana fronta za samopomoč in vzajemnost gospodarsko šibkih, ali naj se sedaj, ko pa j3 potreba njegove zaščite in njegove pomoči še veliko večja, izneveri svojim ci'jem in se iz zaščitnika šibkih izpre-vrže v organiziranega oderuha? Vsled pretirane obrestne more jo hiralo vse naše ;e -dprrtvo. Kdor resno hoče ozdravljenje. ' apodarstva, mora poprej in nič manj resno hoteti znižanje obrestne mere. Do* ?-i'n je Zveza v poslovno leto 1925 stopila : osem odstotno obrestno moro za vezane 'lege celo z 9 do 10 odstotno obrestno me-o, j3 začela poslovno leto 1925 s 5 odstot-za vezano največ 7 odstotno obrestno ro. Vsled tega je sorazmerno znižala udi obrestno mero za posojila od 10 na ! odstotkov in to v času, ko velja pri ban-tali še srednja obrestna mera za kredite 16 odstotkov.
Položaj kmetijstvu.
Še težavnejši kot položaj trgovine, »brli in industrije pa je bil v letu 1925 »ložaj kmeta. Razmere v kmečkem gospodarstvu so se tekom leta 1925 tako po-ilabšale, da se more upravičeno govoriti 1težki krizi kmetskega gospodarstva. Ca-inska politika, več, kot enako dobra letina drugih državah ;n drago posredništvo »relcupcev so vrgle cene kmetskih pridelav tako navzdol, da so cene kmetskih •ridelkov v primeri s cenami industrijskih Melkov, zlasti pa s cenami gospodarskih •otrobščin, ki jih mora kmet kupovati, :«tnstrofalno padle. Številne cksekucije 1 dražbe nepremičnin, ki polnijo predalo »adnega lista, najbolj glasno govorijo o
Prepričajte so o t r p e ž n o s t i
^varskih izdelkov
iz prve kranjsko vrvarne
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
li pri poiirtiinlcah Maribor, V3trln)»Va 80 lor Kamnik, 5«ln» *
težkem položaju kmeta. Bati se je, da bomo prišli do položaja kakor pred polsto-letjem, ko jo davkarija sama na dražbi kupovala za smešno ceno kmetska po*
sestva.
Naloge zadružništva napram kmetu.
Pri reševanju vprašanja rentabilnosti in konkurenčnosti našega poljedelstva je naloga zadružništva, da nudi krepko in dejansko pomoč kmetu, da ga združi za skupen nakup potrebščin ter za skupno predelavo in prodajo pridelkov brez dragega nepotrebnega posredništva, zlasti pa, da mu nudi ali potrebni kredit, ali potrebne skupne naprave za boljše in cenejšo proizvodstvo kot so n. pr. stroji, električna sila, mlekarne, sušilnice itd.
Priznati moramo, da so se naše zadrugo svojih nalog do kmetskoga ljudstva v preteklem letu dobro zavedale in jih požrtvovalno izvrševale.
Ne zadružno stališče.
Vendar pa opažamo, da se z gotove strani skuša zanesti med naše zadrugarje profitarski duh in so razširja misel, češ, da je namen naših posojilnic čim ugodnejša izraba ljudskih prihrankov. Če se oprimejo naše posojilnice tega načela, potem bodo ljudski prihranki romali v najbolj nevarna trgovska in industrijska podjetja in se mnogokrat odtod ne bodo več vračali. Potem za kmeta no bo več pri posojilnicah cenenega kredita, ampak le oderuška posojila. Nasprobio ravno v teh težkih časih je treba in bo še bolj treba izvrševati načelo: »Kmetski denar kmetu, ljudski denar ljudstvu Is
Narastck naloži).
Ustalitev denarja jo imela za posledico, da so je dvignilo pri ljudstvu zaupanje v dinar in se zopet začel vračati ztnisel za varčnost. To kaže silni narastek naložb pri Zvezi v letu 1925. Naložbo so se dvignile od 76,777.767 na 95,333.850, torej za celih 18,553.082 ali za 24 odstotkov napram leta 1924. Naloga zadružništva je, da zmisel za varčnost še naprej krepi in razvija, da se bodo ljudski prihranki množili in da bo s tem vzporedno začela poneha-vati med ljudstvom zapravljivost in vese-Ijačenje, ki tako škodujeta no le našemu narodnemu ugledu, ampak zlasti našemu narodnemu gospodarstvu.
Krediti.
Krediti niso v enaki meri zrasli, ka-kor so zrasle naložbe, ker izkazujejo napram letu 1924 le prirastek Din 2,021.811 ali 5 odstotkov prirastka. Dvignili so se namreč od Din 38,840.000 na 40,862.000 dinarjev.
Lastno premoženje.
Izredno ugoden je vtis Zvezine bilance v pogledu na lastno premoženje Zvezo, to je na deleže in rezerve. Lastno premoženje v deležih in izkazanih rezervah je s koncem preteklega leta preseglo že en m eno tretjino milijona dinarjev.
Solidarnost zadrug.
Na splošno je vladalo pri članicah razumevanje za veliko in važno delo, ki ga Zveza vrši kot zadružna matica, vsled tega so tudi zadrugo imele do Zvezo vsestransko zaupanje, katero je našlo gotovo najlepši izraz v silnem dvigu naložb pri Zvezi. Žalibog pa so se od gotove strani delali poskusi to edinost v našom zadružništvu zopet uničiti in to zaupanje v zadružno matico omajati z vsemi sredstvi, zlasti pa s klevetami.
Priznanje v revizijskem poročilu.
Ne bomo na vse to odgovarjali z besedami, najboljši odgovor na te klevete je bilo naše delo v preteklem letu in bo tudi naše delo v bodoče. Ne moremo pa preko tega, da ne bi tu poudarili napram vsem tega, kar je naša najvišja revizijska oblast Glavni Zadružni Savez izrekla kot svojo sodbo o Zvezi in njenem delu in to na podlagi temeljite več kot enomesečne revizije:
>Položaj Zadružne zveze je tako čvrst in soliden, da Zadružna zveza predstavlja danes eno izmed najmočnejših In najsolid-nojših zadružnih ustanov v celi naši državi. Težke razmere in okoliščine, ki so vladale, namreč denarna in kreditna kriza in vsi pojavi, ki so davili in mrtvili gospodarsko življenje v naši državi in ki so zrahljali temelje tolikih ustanov nezadružnih in zadružnih in porušili tolike močne ustanove, oni niso bili v stanu, da položaj Zadružne zveze, najsi bo v katerem koli oziru ogrožajo. Te razmere so celo povzročile, da so se po onem narodnem pregovoru, »v ognju se zlato preskuša;, vrste Zadružne zveze še močneje združile, da se je disciplina v vrstah Zadružne zveze še bolj okrepila in se okrepil tudi še bolj njen položaj.
Ozko sodelovanje Zadružne zveze z Zadružno gospodarsko banko, ki je eden od najsolidnejših bančnih zavodov pri nas, jo mnogo pomagala k temu, da je Zadružna zveza lahko vsak čas zadostila potrebam svojih članic. Zvezine udeležbe so solidnega značaja, vodstvo udeležb in vpliv Zvezo v tem pogledu je bil vedno tako moder in previden, da so se težke razmere in kritični položaji, ki so se, kakor povsod, pojavljali tudi v delokrogu Zadružne zveze pri poslovanju z blagom, prekoračili brez nevarnih posledic.
Premoženjsko stanje Zadružne zveze je absolutno krepko in Zadružna zveza je ustanova, ki je v položaju, da vsak čas zadosti svojim obvezam in katerim njene članice, oziroma zadrugarji lahko zaupajo svoje premoženje in so lahko sigurni, da se to premoženje nahaja v zanesljivih rokah.
Vloga Zadružne zvejo kot zaščitnice, voditeljice in matice svojih članic je bila zelo blagodejna. Zadruge so v njej imele silno in močno oporo in ustanovo, ki je pred svojimi članicami šla v izvrševanju vrhovnega načela zadružništva »eden za vse, vsi za enega«.
Na podlagi vsega tega so moro priznati
r
upravi Zadružne zveze In uredništvu polna zahvala za njihovo zelo solidno in nesebično delo.«
To izredno laskavo pohvalo Glavnega zadružnega saveza v Belgradu so zboro-valci posebno navdušeno sprejeli. Jasno pa je tudi iz tega, koliko je resnice na neprestanih lažeh, ki so jih zlasti slovenski ra-dičevci razširjali o Zadružni zvezi.
Živinorejska razstava v Ormožu.
Žalostne živinorejske razmere, ki so bile pred kakimi 50 leti v ormoškem okraju, so se začele v povojnih letih s pomočjo naprednih in treznomislečih gospodarjev izboljševati tako, da so izgledi v bodočnost za to panogo narodnega gospodarstva v ormoškem okraju zajamčeni. Z osveženjem krvi potom nakupa mladih bikov plemenjakov v tu- in inozemstvu ter z rejo čistokrvnih telic pinc-gavske pasme se je živinoreja v okraju očividno izboljšala tako, da je danes na isto okraj lahko ponosen.
Sadovi tega smotrenega pospeševanja reje pincgavske govedi so se pokazali posebno v tem, da se je v preteklem letu prodalo večje število mlade plemenske živine na jug naše države ter da povpraševanje za plemensko živino pincgavske pasme vedno narašča. Leta 1924. se je j vršila v Ormožu prvič po vojni razstava goveje živine pincgavske pasme. Razsta- I va se je vsestransko obnesla tako, da so naši živinorejci sklenili prirediti ietos v okviru okrajne obrtno-gospodarske razstave tudi razstavo govedi.
Razstava se bo vršila po sledečem j sporedu: 8. avgusta 1926 razstava obrtnih izdelkov in konj noriške in belgijske pa- j sme, 9. avgusta razstava govedi, prašičev in perutnine ter 10. avgusta razstava žlahtnih ormoško-ljutomersk:h vin.
Pri razstavi govedi se razstavijo: li-cencirani biki, mladi bikci, krave, breje telice, telice od 1 do 2 let starosti, teličke do 1 leta starosti ter skupine in sicer naj-tnani 5 od enega gospodarja.
Ker je dovoljena za to prireditev polovična vožnja proti nabavi legitimacije, ki se dobe pri okrainemu zastomi v Ormožu, vabimo vse, ki se zanimajo za rejo govedo pincgavske pasme, da si to razstavo ogledajo.
Razstava živine v Novem mestu.
v V nedeljo dne 30. majnika t. 1. se je vršila na kandijskem sejmišču razstava živine za Dolenjsko. Otvoritveni govor je imel načelnik razstavnega odbora g. ravna, telj Bohuslav Skalicky. Pozdravil je vse zastopnike ter se zahvalil raznim korporaci-jam m občinam za naklonitev podpor v znesku 22678 Din, med temi je 5000 Din od poljedelskega ministrstva, katero podporo je izposloval narodni poslanec dr. Kulovec.
Nato so se sestavile licencovalne komisije in sicer ena za konje, ena za krave, ena za bike, ena za telice in prašiče. Vsaki
komisiji so prisostvovali en veterinar, ena ali dva kmetijska strokovnjaka in zastopniki občin in živinorejcev. Komisije so do* gnale, da je bila sicer prašičja reja po lepih, toda maloštevilnih komadih zastopana. Častno je bila zastopana govedoreja, ki se je razredovala: telice kot dobre, krave pa bolj slabe. Na razstavi je bila prvovrstna konjereja, ki je na Dolenjskem znatno razširjena. Njena važnost se da razsoditi po tem, ker je država razstavila sveje žrebce, ki so pridelek domače zemlje in je konje-rejcem pokazala, kam se pride s smotreno rejo. Ako bomo gojili tudi prvovrstne remonte za pleme, se naša_dolenjska konjereja lahko povzrne še višje.
Razjtavljenih je bilo 6 mrjascev in 8 svinj, častne diplome so dobili: 1. g. Florjan Zorko, Družinskavas za mrjasca, 2. državna kmetijska šola na Grmu za dve> svinji in 2 mrjasca; 3. graščina Bajnof za 1 irr"a8~a. Prvo nagrado do 150 Din je dobila Terezi;a Vovko, Bred za svinjo z mladiči. Dru^o nagrado po 100 Din je dobilo pet posestnikov za svinje in mrjasce. Skupaj se je razdelilo za prašiče 650 Din.
Teiic je bilo razstavljenih 50. Častno diplomo je dobi'a šola Grm pri Novem me tu za dve te'ici, g Jalen, graščak Graben za 1 telico. Prvo naerado po 150 Din so dobili: Šraj Marija, Stranskavas, Somrak Jože. Kal, Alojzij Šali, češčavas. Drugo nagrado po 100 Din je dobilo 18 posestnikov. Tretjo nagrado j>o 50 Din je dobi'o 9 po e trikov.
Bikov ie bilo razstavljenih 42. od katerih so dcb'li čnstno diplomo; šola na Grmu za 2 bika, Fran Malasek Srebrniče za 2 bika, Jalen Tvan Graben za 1 bika. baron AVamboH, HmeTnik, za 2 bika. Prvo ra ra 'o po 275 Din jo dobil Za?orc Franc, Smolenjavas in Franc Rifelj. Karlovac obč. Št. Prt r. 250 Din je dobil Jože Bartelj, Mirnapeč, dnno na-rado je drbilo 10 bikov v znesku 1678 Din. Tretio nagrado je dobilo 11 bikov v znesku 1320 Din. 2 bika sta bila odvržena. Od mladih enoletnih bikcev so dobili 4 posestniki 450 Din in 4 posestniki so dobili priznanje.
^'rav je bilo prignanih 84, od katerih je dobi'a samo ena prvo nagrado in sicer krava posestnika Janeza Žafrana in Got-nevasi 200 Din. Častno diplomo kot prvo na rado so dobi'e 2 krave montafonke Grmske kmetjske šole, ki so istotako dobile 30 točk. Dru^o nagrado po 150 Din je dobilo 10 posestnikov, tretjo nagrado po 100 Din je dobilo 23 posestnikov. Častno diplomo so prejeli tudi praščina Hmelnik in Graben vak-i za eno kravo.
Za ocenievanje konj je dobil konjerej-ski odsek 4000 Din podpore velikega župana za konje in 3000 Din od podružnice.
Po zaključni razdelitvi nagrad so se komisije ponovno sestale na razstavišču. Razstavljalcem je predaval strokovni učitelj g. Franc Malasek z Grma naštevajoč napake in dobre utise, ki so jih ocenjevalne komisije dobile. Poudarjal je, da je nazadovanje dolenjske prašičereje posledica slabe kravje reje. V tem oziru bo treba dobre in smotrene zadružne organizacije in manj prekupčije. Vsa reja se mora ustaliti, izenačiti, izvajati kontrola mlečnosti in uporabe krme in šele takrat dosežemo za-
dovoljive uspehe. Od primeroma i , krav dobimo po oplemenitvi z dobrim; v,? lep zarod Mlada teleta prehitro 0 Z! ' mo, mlade telice prezgodaj prinnlt1 vsled česar ostanejo majhne in za manj sposobne. Ako je povrh vsega Ci ba krma, je videti vpliv takega postom, na kravah. Rejo volov kaže omSiH ^ bo treba oprijeti reje mlečnih in upre I krav Po tem bo več užitka in nam iS naredijo vsa poljska dela, bodo bolj zdrav! in razvite. Tako bomo imeli dovol nol tega mleka za preŠiče, kar bo lo v n"u prašičji reji. Pravilno plemenenjo c,škili \a\je, krmljenje in raba konj se je jasno videlo na razstavljenih konjih, ki 6o bili kras cele razstave.
Konjska razstava v Novem mestu.
V okviru živinske razstave, ki jo j0 priredila podružnica Kmetijske družbe u Slovenijo, se je vršila 30. maja t. 1. v Kan-diji pri Novem mestu konjska razstava.
P. ignanih je bilo 132 glav in sicer: v prvi skupini kobile z žrebeti 23, v drml skrpini 3—4 letne 25, v tretji skurjni 21 letne 45. v četrti skupini enoletnice 22 in v poti skupini žrebčki 17. Poleg navedenih skupin je državna žrebčarna nastavila 7 žrebcev pleme ijakov, deloma iz bližnjih plemenskih postaj, deloma iz zasebne oskrbo novomeške okolice. Razstavni materi'al, izključno toplokrvni, je bil po-vi rečno dober, deloma ceio prvovr;t?n. Ker se isti ni ropreje pregledal, se jo vrinilo n^kai slabših repov, ki so kazili cQ,o. kurno sliko in bi bilo bolje, da bi bili os' li dorra. Iz te?a je razvidno, da del naših kenjerejcev še ne pojmuje p rima živinorejskih razstav. Tudi čiščenje in kova je, da ne govi rimo o predvajanju konj, m ra biti v bodoče boljše. Najlepši komi so bili iz Št. Jernejske ckolice. deloma tudi od Trebnja in Velike Loke. Presojcva'na k^mvsja je razdelila 9540 dinarjev na rre> mijah in sicer v prvi skupini 2110 Din, v drgi skunini 1930 Din, v tretji skupini 2620 Din, v četrti skupini 1340 Din, in v peti skupini 1540 Din.	^^^
Vsak, ki pride v Ljubljano, naj si ogleda
razstavo blaga
na Krekovem trgu il. 10 pri TBhStilbBZaPja v pritličju In prvem nadstropju.
Da dokažemo nlz&8 cene, navedemo lu cene
nekaterega blaga.
Mo?oi batlst......po ain m
Prav dobra ho:r>inii ... pa Din 8'- mir.
PIpd bela platno.....p Din «>'- r-
Motni liamhrlH.....po Din io'~
Motni ceflr......po Din m'- s"1'-
Sfotl. hamgarnl In tfmtf® ccnftše kehor povsoi.
TE KITI L BAZA
v Ljubljani, Kreftov trg št. 10
Poleg tega je prisodila najlepšim ko. njem v vsaki skupini še častno diplomo in sicer med žrebetnimi kobilami oni od g. Frana Martinčiča iz Drame, med tri- in štiriletnimi žrebici g. Janeza Kegloviča iz Ostrega, med dveletnimi žrebicami od g. Frana Turka iz Ostrega in žrebici g. Ivana Globelnika iz Škocijana. Med enoletnimi pa žrebici g. Matije Lenčič iz Mihovice.
p Bolgarski zunanji minister je obiskal v Belgradu našega zunanjega ministra. Rekla sta, da bi bilo dobro, če bi vla* dalo med Jugoslavijo in Bolgarijo večje prijateljstvo. Kaj sta se pa v podrobnejšem menila, nista javnosti povedala.
Vinogradnikom.
Peronospora in odium sta dve najhujši bolezni vinske trte. V zadnjem času počela se je peronospora v vinogradih že pojavljati in sledila jej bode v kratkem gotovo tudi plesnoba, ker je vlažno vreme za razvoj obeh bolezni izredno ugodno.
Proti peronosperi (paležu) moramo čimpreje trte poškropiti v tretjič, če ne prej, na vsak način koj, ko trta odevete. Za to škropljenje vzemimo močnejšo, dva-odstotno galico s primerno množino 2]/z do 3 kg) ugašenega apna. Koliko apna jc vzeti, doženemo najbolj zanesljivo s fe-no^taleinovim preizkusnim papirjem. Pri tem škropljenju poškropimo zlasti dobro tudi grozdičke, zakaj sedaj pride čas, ko začne peronospora napadati grozdje in tc^a se je pri letošnjem mokrem vremenu posebno bati. Liste škropimo pa pred vsem od spodnje strani, ker le od te strani peronospora list okuži.
Da pa obvarujemo grozdje tudi proti plesnobi (cidiju) pridenimo škropivu na vsak hektoliter 150 do 200 gr (15—20 dele) sulikola.
Kakor kažejo domača in tuja poročila, učinkuje sulikol proti plesnobi jako dobre. Posebno letos pa je njegova vrednost tem večja, ker navadnega žvepla vsled hladnega in deževnega vremena z uspehom sploh rabiti ne moremo. 2ve-plcni prah, to je na najfinejšo moko zmleto žveplo, učinkuje proti plesnobi le tedaj če je več dni prav vroče in suho vreme, takega vremena pa letos še imeli fli-mo. Bodimo torej oprezni in marljivi pri zatiranju peronosporc in oidija, sicer nam pri letošnjem slabem vremenu preti katastrofa.
B. Skalicky, Grm, Novomesto.
Sadjariem novomeške okoStee.
Letos so v naši okolici črešnje precej obrodile. Novomeški trg je sicer poln čre-j>cnii ali kupčija pa je malenkostna, Naj-lePše črešnje se prodajajo po zelo nizki Ceni, od 1.50—2 Din za 1 kg. Zares, zadnje neprestano deževje nalivi so močno raz-skodovali plodove; črešnje se močno raz-
! bokale, stein seveda zgubile tudi na vred-n°sli. Sort je precej, n. pr.: najzgodnejša majniška, pisana vinska, črna mehkužnica, P'sana srčika, belice itd. V zadnjem času Pa Prihajajo na trg prav debele in popol-
noma zdrave, krasne pozne hrustavke. Na prvi pogled se takoj vidi, da ste debela pisana hrustavka ali eepljenka in debela pozna črna hrustavka ali ivaničica, izmed vseh najboljšil Prva kot druga sta zelo fi-nega, sladko-kislikastega okusa, zelo debeli, čvrstega mesa in precej trpežni; za vkuhavanje kot nalašč. Drevesa so močno rastoča in jako rodovitna.
Spomladi bomo rabili precejšnje število dobrih cepičev. Naloga sadjarjev (oso-bito odbora novomeške in brusniške sadjarske podružnice) je, da si poiščemo in natančno zabeležimo v svojih okoliših ma-terna drevesa teh dveh najboljših črešenj.
Zgodnjh črešenj ne kaže pri nas razmnoževati v večji meri, ker je konkurenca iz južnih krajev (iz Goriškega 14 dni — tri tedne preje) prevelika. Pa tudi slaba trpežnost naših mehkih zgodnjih črešenj, obilica raznih sort, neurejena trgovina itd, so velike zapreke.
Že sedaj med letom moramo misliti tudi na podlage, če hočemo priti do dobrih črešenj. Najboljše podlage nam dajejo divje rdeče pisane črešnje ali divje belice (boljše nego črnice). Sedaj pride čas, da si nabavimo dobrih koščic, katere moramo takoj sejati (kje na vrtu v dobro zemljo, ne pregloboko). Sicer pa si tudi poiščimo močno rastoče podlage v hosti.
Črešnje cepimo spomladi pred sokom. Najboljši načini so jezičkanje (kopulacija) ali žlebičkanje (na ajdovo zrno). Tudi poleti lahko uspešno cepimo črešnje, — sploh koščičasto sadje, in sicer koncem julija v stranski zalubad (glej Sadjarja št. 8 z dne 15. avgusta 1925. Poseben sadjarski tečaj bo dne 1. in 2. avgusta t. 1. v Bršljinu).
S skrbjo opažamo v zadnjih letih na črešnjah razne opasne bolezni, kakor rtt-ja vir o ali sušico, pegavost na listju itd. Posledica teh bolezni je, da odpadejo listi in plodovi predčasno na tla, ali pa ostane večina listov na drevesu tudi preko zime, Te bolezni povzročajo razne glivice, ki so slične škrlupu ali fuzikladiju na hruškah ozir. peronospori na trti.
Ker postajajo te zahrbtne bolezni čim-dalje bolj nevarne, moramo nekaj storiti proti njim. Vse te bolezni se namreč razmnožujejo več ali manj (pod istimi okoliščinami) enako, zato je tudi njih zatiranje dokaj slično. Najuspešnejše sredstvo proti temu je škropljenje z 1—1M % raztopino modre galice in apna, kakor jo rabimo proti paležu na trtah. Prvič škropimo črešnje pred cvetjem, ko začno poganjati, drugič po cvetju, ko se razvijejo listi in eventuelno tretjič pa ko oberemo črešnje. Za škropljenje starejših dreves uporabljaj-mo bolj močne škropilnice, najboljše so pa trtne škarje, ki imajo močan curek. Brez lestev (dvostavne) je seveda stara, velika drevesa težko škropiti. (Trtne škarje izdeluje tvrdka Udarič in Lampe, Novo mesto.) •
Brez dvoma so črešnje za jabolki jako važno sadje za naš okraj. Uspešna kupčija s črešnjami je odvisna od naslednjih faktorjev, in sicer:
1.	Razmnožujmo le par vrst, to je pisano hrustavko ali cepljenko in pozno črno hrustavlco ali ivanščico.
2.	Sadimo črešnje v višje lege in ne
vzgajajmo previsokih debel za te sorte.
3.	Škropimo črešnje vsaj dvakrat, če ne trikrat, kakor prej povedano,
4.	Smtirajmo v bodoče zakupčijo vestno in natančno le najdebelejše, popolnoma zdrave in dozorele črešnje s peclji vred; drobne, obtolčene črešnje brez pecljev pa odstranimo in porabimo doma.
5.	Organizirajmo (naloga sadjarske podružnice) stalno trgovino s poznimi črešnjami (severni kraji, zlasti Nemci in Ame-rikanci rabijo veliko tega sadja za vkuhavanje).
6.	Gnojimo črešnjam, kakor ostalemu sadnemu drevju, kajti brez gnoja tudi črešnja redno ne rodi.
Gdanski robač
je jako stara jabolčna sorta, znana po vsej Evropi. Pri nas jo je razširila Kmetijska družba in njene drevesnice.
Sad je srednje debelo, enakomerno razvit. Precej močni robovi (odtod »robač«) segajo od muhe do srede ploda. Značilno je tudi, da se vleče po eni strani ploda od muhe pa do pecljeve jamice ostra črta. Kobač pordeči že na drevesu, v shrambi pa tako živo karminasto zagori, da ga lahko štejemo med najlepša rdeča jabolka. Ko je goden se čuti koža mastna. Sočno in prhko meso je zelenkastobelo, tik pod kožo vleče včasih na rdečkasto. V sredini ob preščišču je prepreženo z zelenkastimi žilami. Okus je zelo prijeten, sladkovinsld. Malce tudi zadiši. Na drevesu se drži čvrsto in je torej varno pred viharji. Zori kancem septembra ali pa začetkom oktobra. Godno je kmalu. Potraja pa v dobri shrambi precej dolgo v zimo in ne vene. Zaradi krasne barve in dobrega okusa ima sad precejšnjo veljavo.
Drevo raste bolj počasi, vendar pa se pozneje razkošati v veliko drevo s širokim in visokim vrhom in močnimi vejami. Zdravo je in neobčutljivo za mraz. Cvete pozno in dolgo. Zato rodi tudi redno in obilo. Gdanski robač je jabolčna sorta za mrzlejše kraje, za vsako lego in zemljo. Za toplejše pokrajine ga pa nič kaj ne priporočajo. V pridelku je včasih precej izbuška, vendar pa je sad izvečine brez vsakršnih madežev, krast in drugih napak.
Za obcestne nasade in druge tatovom izpostavljene prostore ni, ker je sad preveč vabljiv in že z drevesa užiten.
Mlado drevje te sorte goje po vseh drevesnicah.
Električna centrala pri Krškem.
VPRAŠANJE
narodnega poslanca Antona Sušnika na gospoda ministra za kmetijstvo in vode.
Že leta 1923 sem stavil na ministra za kmetijstvo in vode vprašanje radi hidro-električne centrale na Krškem polju, ki jo misli graditi občina Zagreb, ter zahteval od ministrstva, da pri realizaciji tega projekta nastopi v obrambo interesov tamoš-njega prebivalstva. V svojem odgovoru z dne 24. septembra istega leta pravi gospod
minister, »da se predmet nalazi na prou-ča vanju. Sve »lok se ne hude ovaj predmet proufio i donela definitivna odluka o da-
,vanju koncesije za upotrebu vode reke Sa-ve iia lome mestu za pomenu tu svrhu ne pestoji nikakav opravdan razlog bojazni niti povod intervencijo ministarstva poljo-privrede i voda. Kaila pak budo izdata tra-žena koncesija, cnda če ministarstvo od-mali uzeti u oceun svaku žalbu, koja bi se uputila ministarstvu i tra-žila zašli ta usled eventualno štetnog dejstva dale koncesije. Jppitače se i oeeniče se svestrano oprav-danost žalbi i po njima dati svoje rešenje. Pored o rog ministarstvo če voditi strogo računa, da stiipaiijem ovog projektu na simsu iličija prava ne budu okrnjena.«
Koncem novembra 1924 je veliki župan ljubljanski v zadevi električne centrale na Krškem polju izdal razsodbo, ki se je tako malo ozirala na interese tamožnje-ga prebivalstva, da so se morali interesenti pritožiti na ministrstvo. Ta pritožba še do danes ni rešena in na mojo večkratno tozadevno intervencijo sem vedno dobil odgovor, da bo vsa stvar postala aktualna šele tedaj, ko se v narodni skupščini izglasuje zakr.ii o izkoriščanju vodnih sil.
Pred nekaj dnevi pa so časopisi prinesli vest, da jo ministrski svet pooblastil gospoda ministra za kmetijstvo in vode, da more izdati koncesijo za hidroelpktrieno centralo no Krškem polju.
Ker je potemtakem vprašanje o podelitvi koncesije zagrebški občini za graditev hidroelektrične centrale pri Krškem postalo aktualno, vprašam Vas, gospod minister:
1. Ali hočete nemudoma rešili pritožbo proti razsodbi ljubljanskega velikega
župana o podelitvi koncesije?
2. Kako hočete varovati pravice in interese prizadetega prebivalstva? Prosim nujno za odgoror. Belgrad, 25. junija 1926.
g Živinski sejem v Mariboru 22. junija. Prignanih je bilo 22 konj, 12 bikov, 183 volov, 358 krav in 22 telet, skupaj 596 glav. Kupčija je bila precej živahna. Prodanih je bilo skupno 321 glav živine; od teh v Avstrijo 33 in v Italijo 28. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli Din 7.50—8, poldebcli voli Din 7, plemenski biki Din 6—6.50, biki za klanje Din 5 do 8, klavne krave debele Din 6—7, plemenske krave Din 4.50-5.50, krave za klanje Din 2—4, molzne krave Din 4.50 do 6i mlada živina Din 7—8, teleta Din 10. Kilogram goveda Din 8—19, teletine Din 12.50—20, svinjetine Din 10.50—27.
g Svinjski sejem v Mariboru 25. junija. Na ta sejem je" prišlo 113 prašičev in 1 ovca. Kadi deževja je bil dogon slab in tudi kupčija manj žavahna. Prodanih je bilo 87 prašičev. Cene so bile sledeče: prašički 5 do 6 tednov stari Din 125—150, 7 do 9 te-dnov stari Din 150—200, 3—4 mesece stari Din 350—370, 5—7 mesecev stari Din 420—450, 8—10 mesecev stari Din 550 do 580 za komad. 1 kg :'.ive teže Din 10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže Din 15—17.
Cene.
g Gospodarska zveza v Ljubljani no-
tira sedeče neobvezne cene: za gnojila: rudninski superfosfat 16 odst. vreče j>o 50
ali 100 kg, Din 96, tomaževa žlindra 18 o<l vreče po 100 kg Din 140, za cement v vrečah, splitski >Titan« ali >Salonac Din 60; cene veljajo pri odjemu originalni? vreč, pri vagonskih pošiljkyh se cene zni-žajo primerno na fko vsaka postaja. K nuj! la: klajno apno v vrečah po 50 kg po Din 4 pri manjšem odjemu Din 5, laneno tropina po Din 3.40, otrobi drobni Din 1.60, otrobi debeli Din 2.05. Vinogradniške in kmetij, slce potrebščine: galica modra po ceni Din 7.50, žveplo Floristella dvojnorafinirano Din 3.30 za kg. Trierji (žitni čistiniki tvrd-ke Ileid znak IA Din 2400, znak IB Din 2300, geneljni na 36 obratov Din 3oU0 na 24 obratov Din 2!>00 do 8000, slaraoreznica na motor Din 4000, okopalniki Din 1000 ročne slamoreznioe Din 1600 do 3000, stiskalnice za grozdje Din 1500 do 2000,'mli. ni za sadje Din 1920 do 2800, reporcaiice Din 450, robkači za koruzo Din 1400, plugi žeezni Din 500, gnojnične sesalke Din 750 do 10'KJ. Poleg tr ga so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji kakor vodno sesalke, čistilniki (pajtelni), brane poljedelske in travniške, brzcparilniki, brusi za kose itd. — Vse kmotovavce, poseMke ljubljanskega velcsejma opozarjamo, da si naj prod nakupom ogledajo našo veliko zalogo strojev nn Dunajski cesti št. 29,
>Tone, ali sem ti tako draga kot nekdaj pred poroko?«
>No vem,c odvrne mož zamišljouo, »ker si no zapisujem izdatkov.c
d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljub« Ijaua, Poljanski nasip 10/VI, pošlje vsa-kemsi naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; nc bo Vam žal)
Današnje stanje slov. kmetijstva.
Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec.
Za govedorejo je nedvomno najvažnejša prašičereja. Prašičev smo redili v Slovenviji 1. 1924. "okroglo 310.000. Ogromno večino jih redimo samo eno leto in če računamo težo vsakega zaklanega prašiča povprečno na 80 kg, da to letne prireje s k o r o 25 milijonov kilogramov. Letno porabo prašičje masti in mesa smemo računati na vsako osebo povprečno 18 kg (12 kg masti in 6 kg mesa), kar bi dalo za vse kmotiško prebivalstvo okroglo 12. 1 milijonov kilogramov, za vso Slovenijo pa okroglo 19.2 milijonov kilogramov. Naš kmet bi tedaj lahko prodal letno nekako 12.9 milijonov kilogramov prašičev in celo izvozil bi lahko iz Slovenije letno okroglo 5.8 milijonov kilogramov ali nad 70.000 glav.
Pri obeh glavnih živinorejskih panogah, to je pri govedoreji in prašičereji vidimo torej precejšnjo aktivnost, ki znaša letno skoro 9 milijonov kilogramov v vrednosti kakih 80 milijonov dinarjev (po cenah spomladi 1. 1925.). Ce bi torej to množino živine m pa spredaj omenjeno mleko lahko izvozili, bi Slovenija z živinorejo dobro kril primanjkljaj, ki ga ima pri poljedelskih pridelkih. Toda dejanske razmere so tudi v tem pogledu precej drugačne. DoČim smo 1. 192-3. in 1924. lahko izvozili zaradi nizkega stanja naše valute še Bkoro vso navedeno živino v Avstrijo in Italijo, sta pa povzročila dvig naše valute spomladi 1. 1925. in pa razmeroma slaba kakovost naše živine v izvozu skoro popoln zastoj tako, da spravi danes naš kmet svoje zivmce le z največjo težavo v denar in še to pod ceno. Ker skoro m upanja da bi se te razmere izboljšale že v bližnji pnhodnjosti, lahko trdimo, da tudi prireja ne zavze-"VI vn«-i živinoreji onega pomembnega mesta, kot bi ga lahko in kakor se običajno misli. Res je, da T
daje prireja v govedoreji in prašičereji našim srednjim in večjim kmetom nekaj stalnih dohodkov, ki se pa v zadnjih časih tudi hitro krčijo, toda ti dohodki danes nikakor niso toliki, da bi mogli govoriti o kaki posebni dobičkar.osnosti slovenske živinoreje. Srednjim in večjim kmetom izkupiček iz živinoreje pač krije del izdatkov, toda samo del, masa malih kmetov ima pa od nje le neznatno korist, ki ne krije niti pasivnosti v poljedelskih pridelkih, kaj šele druge potrebe.
Ostale panoge živinoreje na gospodarsko stanje našega kmetijstva ne vplivajo in ne morejo vplivati. Preti vojno smo pač izvažali nekaj žrebet in mladih konj, kar je pa po vojni izostalo skoro popolnoma tako, da krijemo danes le domače potrebe. Ovce in koze, ki jih rede posamič kaki bajtarji, v večjih množinah pa le po nekaterih redkih gorskih krajih, o le skromen nadomestek za govedo in so skoro brezpomembne za naše gospodarstvo. Medu smo v prej-
ortiili 1a(!U 2m.Mr.SK ».»I.«!________________X. •	i * i__la /m«
bolj arondirana in zato za perutninarstvo primernejša posestva prav važne dohodke, saj celo izvozimo letno kakih 100 vagonov perutnine in do 1000 vagonov jajc. Vse tu navedene panoge so večjega ali manjšega pomena le za izvestno število posameznih kmetij, na celokupni položaj slovenske živinorejo pa nimajo skoro prav nobenega vpliva.	„ .
Ce bi torej hoteli na kratko posneti današnje stanje slovenske živinoreje, bi rekli, da sta skoro dvev tretjini slovenske poljedelske zemlje namenjeni živinoreji, ki zavzema zato tudi prevažno mesto v našem kmetiškem gospodarstvu, toda večina naših kmetov (mali kmetje) ima živine komaj za dom, a tudi srednjim in večjim kmetom zaradi slabe organizacije mlekarstva in pomanjkanja izvoza živine nikakor se ne dje toliko dohodkov, da bi mogli govoriti o kaki rentabilnost' njih gospodarstva,