UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
-«-op-*——
izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 20.	M Ljubljani, 15 oktobra 1888. 1. XXVIII. leto.
Kako naj učitelj vpliva na vedenje šolske mladine
zunaj šole.
Govoril pri okrajni učiteljski konferenciji za Ljubljansko okolico v 27. dan jul. t. 1.
učitelj J. B a j e c.
Vsak vzgojevalec in učitelj ravnaj se po vodilu: „Ves uk, vsa omika brez značaja, brez moralične zavesti je le mlačev ter udrihanje po prazni slami". Res se mladini more veliko, veliko vcepiti v glavo, in marsikdo se čudi, da se pri takej mladini more tolikanj storiti. S tem pa učitelj še ni zadostil svoji dolžnosti, niti tirjatvam, ki mu jih stavita vzgoja in pouk.
V vzgoji kakor tudi v pouku so si marsikateri možje različni. Naturalisti trde, da človek pride brez napake, popolnoma dober na svet brez slabega nagnenja. Humanisti pa zahtevajo od vsakega človeka, da se razvija do pravega značaja.
Trditi smem, da je torej glavna naloga naše šole tudi obrazovanje značaja, ki je važen in potreben faktor moralične zavesti.
Pri vsem tem pomni naj učitelj, da mora sam biti značajen mož. V življenji morajo ga voditi trdna načela, lepotiti ga mora pravi duh, ki naj veje v vsem njegovem ravnanji. Tacega učitelja učenci gotovo spoštujejo in ljubijo. Samo da ga vidijo, uže vedo in čutijo, kako jim je ravnati. Učencem je treba pred oči staviti vzglede plemenitega značaja ter jih navduševati za vse vrlo, spodobno in pošteno. Učitelj naj si torej prizadeva, da se učenec vedno ravna po dobrih in blagih načelih. Omenil sem v začetku, da se dandanes marljivi učenec v šoli veliko koristnega nauči, kar mu je za življenje neogibno potrebno. Pa kaj mu pomagajo vse vede, če pri učencu, zapustivšem šolo ne najdemo pičice o kaki moralni zavesti, koje važen faktor smo značaj zaznamovali. Res ima učitelj važno nalogo! Najtežavnejšo delo je Bog njemu izročil. Kajti njegova naloga ni samo ta, jda bi učenca kolikor mogoče obogatel z vedami, marveč važnejša je še ta, da mu blaži srce za vse lepo in dobro. Njemu samemn je tedaj mogoče, da vpliva na obnašanje učenca v šoli in zunaj šole.
Prvi gojitelji otrokovi so stariši. Pa ti navadno veliko bolj skrbe za telesno, nego za dušno hrano svojemu otroku. Kajti zanašajo se in naslanjajo na šolo, češ, tukaj se bode zbrihtal. Kažejo mu: „V šoli bodeš moral biti priden, miren, ne bodeš smel lagati, —■ bodeš pa tepen". Težavno delo in nalogo prepuste s temi besedami stariši učitelju, — češ — tukaj postane otrok iz volka jagnje, iz telička modrijan.
Kadar sg stariši tako svojega otroka izročili materi šoli, se le malo več brigajo za njegovo obnašanje; ko mu mati o poludné prišedšemu iz šole dado južino ali popoludan kos kruha, sinek, sedaj si pa dober! Le malokdaj slišimo vprašati: „Kako si se pav šoli kaj obnašal? Si bil kaj kaznovan? Kako si hodil domov? Si se kaj pretepal? Čemu to?" Tako si mislijo neumni stariši, saj hodi zdaj v šolo, bode uže v šoli kaznovan. Kadar pridejo stariši s učiteljem vkup, ga vprašajo: „Kako pa naš fant, naše dekle? Če sta poredna, le kaznujte ju, doma ne utegnemo!" — Tako stariši vso oblast izročč učitelju. Moram pa reči, da je to pa tudi častno, kadar stariši najdražje svoje blago izrofé možu, ki naj dobro vpliva na otroka, da ga ne bodo pozneje stariši obreko-vali ter krivdo vsled hudobije sinove ali obnašanja hčerinega učitelju pripisovali.
Kako bo li mogel učitelj tej želji starišev ustreči? To je težavno. Učitelj se mora z vsakim otrokom toliko seznaniti, da pozná vse njegove dobre in slabe lastnosti. Učitelj pa mora tudi glavno napako vseh učencev pred očmi imeti, da bode uspešno za njih obnašanje deloval. Ni misliti, da se učenec tudi zunaj šole lepo véde, ako je v šoli miren. Pri tem se marsikateri učitelj vára. Da so dandanes marsikoga oči obrnjene na obnašanje učencev zunaj šole, ker ljudje po obnašanji učencev učitelja in vrednost šole cenijo, naj bode torej glavni namen učitelju, da pazi in čuva na učence v oziru obnašanja tudi zunaj šole.
Koliko je berilnih vaj, ki učitelju kaj dobro služijo, da otroke opomni na to ali ono napako, da jih svari ali vzpodbuja. Tako nahajamo v Abecedniku berilno vajo: „Uljudni dečki". Tukaj učitelj kaj lehko dopové otrokom, kako se jim je obnašati, da bodo uljudni do vsacega. — Berilna vaja: „Bodi pošten" — učitelju kaj dobro služi, da učencem poštenost na srce polaga, tako tudi v Drugem Berilu: „Bodi prijazen in postrežljiv!" Berilna vaja: „Lažnjivec" jasno razodeva, kako grda je laž. Iz berilne vaje: „Povračilo" se otrokom kazen zarad neusmiljenja do živali živo pred oči stavi. Lep vzgled posname učitelj učencem, kako jim je usmiljenim biti do revnih ljudi, iz berilne vaje: „Bodi usmiljen!" V berilni vaji: „Spodobno se obnašaj!" pa nahajaš lepo priliko, da učencem poudarjaš, kaj je lepo in spodobno, kaj pa lepemu obnašanju nasprotno. — Prevzetnosti, grde napake premožnejih nekaterih otrok se dajo posebno dobro njeni žalostni nasledki in kazen predstaviti iz berilne vaje: „Ne zaničuj darov božjih!" Še veliko pregovorov in izrekov ima učitelj na ponudbo, da iz njih zajema nauke o obnašanji otrok zunaj šole. — Tako more učitelj v šoli mnogo, mnogo storiti, da se učenci polagoma navadijo lepega obnašanja.
Rekel sem, da mora učitelj poznati napake svojih učencev, čemu? Koliko je učencev, ki v šoli mirno sedé kakor okamenel; zunaj na prostem pa počenjajo marsikatere nerodnosti, da jih morajo drugi ljudje svariti. Vsakdo bo rekel: „Šola je kriva; dokler ni hodil naš fant v šolo, je bil priden, sedaj ga pa ni ugnati". Naj torej učitelj pri vsaki taki berilni vaji porabi priliko ter učencem priporoča lepo obnašanje zunaj šole. „Zunaj šole vas gledajo ljudje, kar počenjate". — Učitelj naj nadalje tudi vsak dan popraša učence: „Kako ste šli v šolo? kako pa včeraj po šoli domov g redé?" — Nagajivca in razgrajalca naj učitelj ostro posvari; če se to zgodi drugikrat, naj ga ostro kaznjuje. — Dobro je pri vsakej takej priliki povedati otrokom kak vzgled ; kajti ta jih bolj pretresne, nego vsako ostro svarilo. Tako učitelj užč v šoli veliko stori za lepo obnašanje učencev zunaj šole. To pa še ni dosti, čaka ga še nekaj težjega. Ker je njemu izročena šolska mladina občine, naj tudi osobno čuva nad njo, da se sam prepriča, kaj se pri njegovem krdelu zunaj šole godi. Ljudem je le malo mar, da se tudi otroci potolčejo potoma; smejejo se rekoč: „To je šola, strahu nimajo!" Prvo je vselej treba, da učitelj gleda, kako hodijo otroci iz šole v šolo. Kaj se pri otrocih potoma
vse ne zgodi ? čestokrat pridejo tožbe, kako se dečki med sabo trgajo in bijejo ali kam-njajo, da jili morajo drugi ljudje svariti. Dečki se zaganjajo v deklice, zaprečujejo jim pot ter jih na vsakaki način ovirajo na poti. Kdo je kriv tej norosti in paglavostiV Učitelj nosi vrečo krivde na hrbtu.	(Konec prih.)
Slovenska.
§. 43.
Hrvatom priCénja se nova doba v slovstvu z Ljudevitom Gajem, kateri (r. 1809, u. 1872) je deloval vzlasti od 1. 1830 do 1848 ter s svojimi sotrudniki na dan pripravil mnogo stvari o nekdanjem slovanstvu ter posrednje i o staroslovenščini. Spisavši „Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisanja v Budinu" 1. 1830, jel je v Zagrebu 1. 1835 izdajati v kajkovskem narečju in pravopisju „Novine Horvatske" s prilogo literarno „Danico Horvatsko", kar je pa že naslednje leto 1836 prekrstil v „Narodne Novine Ilirske i Danico Ilirsko" ter vredoval v jeziku štokavskem pa pravopisu češkem, ki se po njem zove Gajica ali Gajevica (Jezičn. XVIII. 1880 str. 15—21).
Fran Kurelac (r. 1. 1811, u. 1874) bil 1. 1849 — 1853 profesor hrvatskega jezika na gimnaziji Reški, 1. 1860 staroslovenščine v semenišču Djakovskem, mož izviren v vedah pa tudi v vedenju i pisanju. V knjižici „Recimo koju" 1. 1860 govori mnogo i jako laskavo o Slovencih, Srbih, Slovacih itd., o sv. Cirilu i Metodu pa o čestitem jeziku staroslovénskem. Zanimljivi so spisi njegovi i prevodi p. Fluminensia, Pokorni psalmi, Pesni narodne, Stope Hristove 1. 1868 itd., ki se brez staroslovenščine celó razumeti ne dajo. Jezikoslovnih razprav nekaj se nahaja v Radu 1. 1868—73. Viekopis Fr. Kurelca priobčil je A. Veber (Rad XXIX. 1874).
Ivan Kukuljevič Sakcinski r. 1. 1816 v Varaždinu, župan, arhivar, predsednik Matici hrvatski itd. Pisati je jel v Gajevo Danico in v Novine Ilirske, posebej dal knjig mnogo na svetlo, nektere občnega pomena slovanskega, pa tudi gledé jezika starosloven-skega na pr. Trublja Slovinska, Malo zercalo naroda Slavjanskoga, Slavjanke 1. 1848; z drugimi vred vstanovil družtvo za jugoslavensku ¡ ovéstnicu i starine, v čegar izvestjih (t. j. Arkiv) je priobčil dokaj važnih razprav. Bibliografija Hrvatska 1. 1860. 1863. Slovnik umjetnikah jugoslavenskih 1. 1858 . . Monumenta histórica Slavorum meridiona-lium, v kteri zbirki se nahajajo stare listine glagolske in cirilske. Tisučnici slovjenskih apostolah sv. Cirila i Metoda 1. 1863 je spisal „Uvod" itd. —
Ivan Berčič (Brčič) r. 25. maj. 1824, svečenik, kanonik zborne cerkve sv. Jero-lima slovinskega v Rimu i prvostolnice v Zadru, profesor bogoslovja i cerkvenega jezika slovanskega v semenišču Zaderskem, u. 24. maj. 1870. Njegove so knjige na pr.:
Chrestomathia linguae veteroslovenicae charactere glagolitico e codicibus, codicum fragmentis et libris impressis. Edita a presb. Joanne Berčič. Fra-gae. Prostat Jaderae. 1859. 8. XXIV. 162. O staroslovenščini ima po Miklošiču imenitno geslo in opazko: „Lingua palaeoslovenica tum propter formas grammaticas anti-quissimas, tum propter utilitatem, quam in explicandis vetustioribus monumentis non so-lum Bulgarorum, Serborum et Russorum. sed etiam ceterorum Slavorum praebet, inter slavicas linguas primum obtinet locum (Lex. 1. sloven. vet. dial.)". — „Diese ehrwürdige (altslovenische) spräche bildet den mittelpunct slavischer Sprachforschung, weil sie, ohne gerade mutter aller slavischen sprachen zu sein, doch die älteste form derselben, und in dieser für alle tochter- und schwestersprachen, die tiefste regel bewahrt hat. (Vergl.
lautl. d. slav. spr. 1852 pag. VII). — Praefatio. Codices. Alphabeta. Textus biblici. Vi-tae sanctorum. Sermones. Hymni. Antiphonae etc.
Bukvar staroslovenskoga jezika glagolskimi pismeni za čitanje cikvenih knjig sastavio svečenik Ivan Berčič. U zlatnom Pragu 1860. Na prodaju u Zadru. 8. 57.
Čitanka staroslovenskoga jezika glag. pism. (bolg. hrv. rus. hrv.). Prag. Zadar. 1864. 8. 116.
Ulomci Svetoga Pisma obojega Uvjeta staroslovenskim jezikom. Skupio iz rukopisah i tiskanih knjigah hrv. razreda sveč. I. Berčič. Zv. V. L. 1864—65.
Dvie službe rimskoga obreda za svetkovinu sv. Čirila i Metuda. Izdao Iv. Berčič. U Zagrebu 1870. 8. 79. (trošk. jugoslav. akad.). — Njekoliko staroslaven-skih i hrvatskih knjiga što pisanih, što tiskanih glagolicom, kojim se u skorašnje doba u trag ušlo. Od Iv. Brčiča. Vid. Rad jug. akad. LIX. 1881. str. 158—185.
Fran j o Rački r. 25. nov. 1828 v Fužini poleg Reke, učil se na Reki, v Varaž-dinu, na Dunaju, svečenik 1. 1852 ter učitelj gimnazijski v Senju, v Beču 1. 1855 doktor bogoslovja, potem profesor bogoslovni v Senju, od 1. 1857 v Rimu kanonik vstava sv. Jerolima, 1. 1860 poslanik na saboru Zagrebškem, 1. 1863 nadzornik pučkih i srednjih ško), od 1. 1865 samo pučkih (ljudskih), 1. 1867 predseduik jugoslavenske akademije, kanonik v Zagrebu itd. — Pisati je jel v „Kat. List Zagrb." 1. 1849, v Neven, Pozor i Obzor, Aikiv; na pr. Pregled glagoljske književnosti crkvene s osobitim obzirom na sv. pismo i na liturgičke knjige (Kat. L. 1856). Načrt jugoslovien. poviestij do IX. stol. (Ark. IV.). Poslavil se je bil po treh knjigah o sv. Cirilu i Metodu pa o njuni pisavi t. j.:
Viek i djelovanje sv. Cy r i 11 a i Methoda slovjenskih apoštolov. Na-crtao prof. dr. Franjo Rački. Svezak I. U Zagrebu. 1857. 8. XI. str. 77. — Sve-zak II. 1859. str. 78 - 420. — Pismo Slovjensko. Napisa Dr. Franjo Rački. U Zagrebu. 1861. 8. 144.
Književan Rad sv. Cirila i Methoda. (Izvadak iz večega rukopisa). Pri-občio Dr. Franjo Rački v „Tisučnici slovjenskih apostolah" u Zagrebu 1. 1863 str. 1—27.
Evangelie izbornoe su božiemu činomu vu s^botij, i nedgljg, otu velij§ nedglg pashy. Su mgseceslovesinikomu. — Assemanov ili Vatikanski Evangelista r. Iznese ga na svjetlo Dr. Franjo Rački. U Zagrebu 1865. VIII. str. CXIX. 216. — „Taj spomenik nosi na čelu nadpis (glagol.): Evaggelie izbornoe (to svayyshov exXoyddiv); učen pako sviet prozva ga „Assemanovim" po našastniku, ili „Vatikanskim" po mjestu, gdje se čuva. — Proslavljeni čuvar Vatikanske knjižnice u Rimu Josip S. Assemani, Ma-ronita iz Tripolja (1687—1768) putovao je po iztoku dva krat . . . Drugi put — desivši se god. 1736 u Jerusolimu — najde u kaludjera grčko-slovjenskoga obreda rukopis gla-golski, koga on, prem iztočnjak, kupi, te s ostalimi rukopisi u Vatikansku knjižnicu uloži, gdje je i sada, označen brojem I. medj slovjenskimi rukopisi". — Spomenik opisuje najprej Rački po obliki in sodržaju (I—XII), potem prof. Vatroslav Jagič z gledišča gra-matiškega, leksikalnega i kritiškega (XII—XCIX), češ: da Assemanov evangjelistar spada medju najstarije književne starine, što jih imadu Slovjeni iz oue prve dobe, kada su sv. Ciril i Metod zametnuli krščanstvo i prosvjetu slovjenskih naroda; te . . da se Assemanov evangjelistar od Ostromira odlikuje redjimi starodavnijimi oblici; da je pravi bu-garski starosjedilac, niknuvši na zemljištu starobugarske slovjenštine", kar Rački naposled še zgodovinsko utrjuje (C —CXIX).
Nadzornik srednjih šol bil je vzrok, da je spisal Jagič „Primšri" za 7. i 8. gimnaz. razred, da se je nauk o glagoliškem i cirilskem slovstvu pripravil v
gimnazije i semenišča bogoslovna, in da se je sploh vzbudila ljubav do staroslovenskih spomenikov.
Kjiževnik, časopis za jezik i poviest hrv. i srb. i prirodne znanosti, ima 1. 1864 — 66 dokaj njegovih znanstvenih razprav in kritik ali ocjen, kakor na pr.: Ocjena starijih izvora za hrv. i srb. poviest srednjega vieka I. II. itd.
Kar se je vstanovila Akademija jugoslavenska, in je od 1. 1867 do 1888 Rački bil jej predsednik, nahaja se v „Radu" i v „Starinah" premnogo večih i manjših spisov njegovih, lepih nekrologov, vzlasti gradiva za jugoslovansko povestnico p. O Bogo-milih, Nutarnje stanje Hrvatske prije XII. stolječa, Rugjer Josip Boškovič itd. itd.; učenjak prve vrste na slovanskem jugu se v svojih spisih ozira tudi na jezik staroslovenski ter ga mnogotero razlaguje (Vid. Slovinac II, 14).
Sime Ljubic r. 14. maj. 1822 v Hvaru, sveč. 1847, profesor gimnazijski na Reki, sedaj varuh narodnega muzeja v Zagrebu. Pisal in priobčil je mnogo iz starinoslovja p. Monumenta hist. Slav. merid., v Književniku, Arkivu, Radu, a posebej dal na svetlo:
Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske na podučavanje mladeži nacrtao Prof. Sime Ljubic. Knjiga I. U Rieci 1864. 8. 344. Dio 1. Staro-slaveuska književnost (Pismo kod starih Slavjana. Brača Ciril i Metod. Pismena glagoljska. Književni rad sv. Cirila i Metoda. Glagoljska tiskanja. Sadašnje stanje glagoljice. Klimentička tiskanja). Dio 2. Nova jugoslavjanska književnost. — Knjiga II. 1869. 8. 587. — Odsiek 1. Hrvatska. Od. 2. Slovenska književnost (Stanje obče prosviete u Slovenskoj. Razvoj slovenskoga jezika. Radilci slovenski na polju jugoslavjanske književnosti za ovo drugo doba). —
Ivan Črnčič r. 2. maj. 1830 v Dobrinji Krške (Veglae) biskupije, sveč. 1856, doktor bogoslovja, kanonik slovčnskoga sv. Jerolima v Rimu, pisal marljivo v Književnik, Rad (Imena Slovjenin i Ilir u našem gostinjcu u Rimu poslije 1453 godine itd.), posebej: Popa Dukljanina Letopis po latinsku i toga nekoliko i još nešto po hrvatsku, po prepisu popa Jerolima Kaletiča. Razsudjeno dao na svčtlo dr. Ivan Črnčič. U Kraljeviči 1874. 8. 59.
Assemanovo izborno evangjelje. Na svetlo dao dr. Ivan črnčič, tajni dvornik sv. otca pape Lava XIII, i kanonik slov. sv. Jerolima. V Rimu iz mnogojezične tiskarne sv. včroplodnice. 1878. 8. LXXVI. 184. — Pripomenak. I. Potrčba opet iznesti na svčtlo. 1. „Va Vatikanskoj knjižnici, medju onih 25,000 vsakako i po vsačiju pisanih knjig, dvadesetak jih je i po slovinsku, ter i po Kurilovu i po Klimentovu, i još inako, ter medju timi je i ona (III. po čislu), koju Assemanovim ili Vatikanskim evangjeljem, ili evangjelistarom zovu, ke je ono Šafarik v Pamatkah malo, ter vele shabno, iznesao na svčtlo, a vsu koliku dr. Rački, izpisav ju kada ovde biaše kanonikom, ter na mžstu na kojem sam ja sada. E, shabno je i ovo u — Račkoga! . . Zato ja odabrah, ter i po slavnoga Miklošiča svčtu, latinska slova . . . No latinskim slovom pridah, ter največ po Miklošičevu nauku, Klimentovih i Poljskih, koliko biaše potrčba, i još nekoliko znakov". - II. Slova. — III. Znaci i nedozapisanice. IV. Pisateljeva nepomnja. V. Križi i slike, pak pismo im. VI. Jošte zapisana pozdnije. VII. Kada je pisana knjiga. „Po ovih razlozih sudim ja, da je naša knjiga pisana baš X. včka, da je Assemanovo evangjelje mnogo starije nego Ostromirovo" (cf. Rački, Jagič, str. LXXIII). Pridavak. Tiskarske pogrčške, kojih je joj prejoj!
Razun teh so staroslovensko vedo tu in tam pojasnovali na pr. M. Mesič (Služba sv. Cirila i Metoda v Tisučnici 1863 str. 67—84), R. Lopašič, D. Parčič, I. Tkalčič (Archiv IV.), I. Mil četic (Archiv VIII. X), V. Novotni, M. Divkovič itd. Prvak med njimi pa je sedaj profesor V. Jagič.
§. 44.
Vatroslav (Ignatij Vikentijevič) Jagič r. 6. jul. 1838 v Varaždinu, učil se v Zagrebu, na Dunaju, gimnazijski profesor Zagrebski I. 1860 — 67, akademik, za banovanja Rauchovega ob službo, 1. 1870—71 potoval po Nemčiji in Rusiji, postal doktor filozofije v Lipsku, slovanske filologije v Petrogradu, od 1. 1872 profesor v Odesi, 1. 1874 v Berlinu, 1. 1880 naslednik Sreznevskeuiu v Petrogradu, 1. 1886 na Dunaju profesor slovanskega jezikoslovja, prej učenec, sedaj naslednik Miklošiču. Pisal je mnogo premnogo že, a tukaj naj se navedejo dela njegova bolj sploh, in posebej staroslovenska.
Prvo svojo razpravo je priobčil Jagič v Izvestju gimnazije Zagrebške 1. 1861: Pabirci po cvieču našega narodnoga pjesničtva in 1. 1862: Deklinacija imena sa-mostavnoga, kako se razvi u staroslovenskom — serbsko-hervatskom jeziku.
Tisučnici sv. Cirila i Metoda 1. 1863 je podal: Evangjelije u slovenskom prievodu. Historičko-filologički načrt (str. 29—66). — L. 1864: Gramatika jezika hervatskoga osnovana na starobugarskoj slovenštini.
Primčri starohervatskoga jezika iz glagolskih i c i r i 1 s k i h književnih starinah, sastavljeni za sedmi i osmi gimnazijalni razred. Dio pervi. Uvod i primčri staroslovenski. U Zagrebu 1864. 8. 101. — Dio drugi. Uvod i primeri staro-hervatski. Zagreb. 1866. XXVI. 192.
V Assemanov ili Vatikanski Evangelistar dr. Račkoga je dal 1. 1865 „vrlo pomnjivo i vješto izradjenu razpravu, koja se dieli u tri strane: u stranu grama-tičku, leksikalnu i kritičku" (str. XII—C).
Književniku 1. 1864—66 bil je urednik in nahaja se v vseh tečajih dokaj znanstvenih njegovih razprav p. Slovensko jezikoslovje . . Čirilski zboruik 16-17 stol. itd. ter učenih ocen ali kritik, o knjigah slovanskih, ki so jih spisali na pr. Daničič, Berčič, Šafafik, Ljubič, Miklošič, Sreznevskij, Pypin i Spasovič etc. (Zvon str. 317). — Historija književnosti naroda hrvatskoga i srbskoga. I. Stara doba 1. 1867. Priloži 1868. — Rad jugoslavenske akademije ima v sebi brezbrojno spisov p. Gradja za glagolsku paleografiju. I. Mihanovičev fragment. — August Schleicher (nekrolog). — Kritike o knjigah p. Novakovič, Sreznevskij, P. Bezsonov itd. — Tako tudi Starine p. Ogledi stare hrvatske proze. — Opisi i izvodi iz nekoliko južno-slovinskih rukopisa . . Iz bu-garskoga zbornika. — Bugarsko-slovenski oktoich kolekcije nekoč Mihanovičeve sada aka-demičke u Zagrebu (I—X). — Stari pisci hrvatski. Vid. Glasnik srpskog učenog društva itd. (Zvon str. 381—2).
Evanlgjelie otü Matüthea Marüka Luky i Joana. Zografskoe Evan-gelie izdannoe V. Jagičemii. Quattuor evangeliorum codex glagoliticus olim Zographensis nunc Petropolitanus. Characteribus cyrillicis transcriptum notis criticis prolegomenis appendicibus auctum edidit V. Jagič. Berolini 1879. 4°. XLVI. 176. Accedunt speciminum scripturae glagoliticae tabulae tres. — Codex exeunte X aut ineunte XI saec. in Bulgaria scriptus. Usque ad annum 1860 in monasterio S. Georgii in Athone custoditus, nunc Petropoli servatur (Prolegom.) etc. —
Zakouü Vinodoliskij. Podlinnyj tekstü sü russkiem perevodom kritičeskimi zamečanijami. Trud I. V. Jagiča. SPb. 1880. 8. V. 152.
Speci mina linguae palaeoslovenicae. Obrazcy jazyka cerkovnoslavjan-skago po drevnejšinm pamjatuikamü glagoličeskoj i kirillovskoj pisimennosti. Sostavilü I. V. Jagič. SPb. 1882. 8. 147.
Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae codex Marianus glagoliticus. Characteribus cyrillicis transcriptum edidit V. Jagič. Berolini 1883. 4. XXX. 607. Pamjatnikü glagoličeskoj pisimennosti. Marijinskoe četveroevangelie sü pri-
niečanijami i priloženijami. Trudü I. V. Jagiča. CPb. — Vvedenie rusko (VII—XX) in latinsko (XX—XXX) pripoveduje osodo, ktero je imel spomenik, kako je prišel v roke Grigoroviču, in po smrti njegovi Jagiču, in ga je ta spravil na svetlobo v tako izvrstni obliki. Spomenik se je hranil na gori Athonski v samostanu device Marije Bogorodice, in potem dal sem mu jaz naslov. Pisan je mej Srbi ali Hrvati tostran Donave, koncem
X.	veka ali vsaj ne mnogo pozneje. Znamenita so priloženija — additamenta duo: alte-rum, lingua rossica scriptum, de orthographia sive palaeographia nostri codicis aliisque rebus grammaticis, nec nori de universa palaeoslovenicae evangeliorum versionis natura, praecipue codicum glagoliticorum, tractat (str. 415—476); alterum indicem verborum (slovoukazateli) locupletissimum praebet (str. 477—607).
Cetyre kritiko-paleografičeskija staty. Priloženie kü otčetu o prisu-ždenii Lomonosovskoj premii za 1883 godü. I. V. Jagiča. CPb. 1884. 8. — I. Obo-zrenie glavnejšilm sočinenij russkihü, otnosjaščihsja kü grečeskoj paleografii. Dejatelinosti o. Amfilobija po etoj časti . . — II. Izdanie drevneslavjanskoj psaltyri o. Amfilohija . .
—	III. Izdanie četveroevangelija 1144 goda o. Amfilohija . . — IV. Mnenie o. Amfilohija o glagolice . . — Kü voprosu o slavjanskoj azbuke, statja prof. V. Millera . . Sočinenie prof. Geitlera o slavjanskihü pisimenahü. (Die albanes. u. slav. Schriften etc.). Sü tremja litograf. tablicami.
Briefwechsel zwischen Dobrowsky und Kopitar (1808—1828). Herausgegeben von Ord. Akad. V. Jagič. Mit einem Portrait u. zwei litograph. Beilagen. Berlin. Weidmann. 1885. 8. CVII. 1—748. Vorrede III—VI. Vvedenie vü perepisku Dobrovskago sü Kopitaroniü (Einleitung in die Correspondenz Dobrowsky's mit Kopitar). S. VII—CVII. Chronologisches Verzeichniss der Briefe. Im Anhange andere B.iefe (an Fesl, Linde, Koppen, Kalajdovič etc.). Namenregister. Wort-Sachregister. Druckfehler.
—	Teh pisem je nekaj Miklošič, nekaj Patera itd. poklonil Jagiču, in ta jih je jel pri-občevati v Archivu (IV—VII). Ker so pa jako zanimljiva, jih je posvetil „dem Andenken zweier grossen Männer auf dem Gebiete unserer Wissenschaft" v posebni knjigi, ktera se bode nadaljevala: Istočniki dlja istorii slavjanskoj filologii. Tomü I. Imp. akad. nauk. Sanktpeterburgü 1885. In prav tako, kajti istina je, kar piše Jagič: „Dobrowsky u. Kopitar gehörten durch ihre wissenschaftliche Thätigkeit nicht bloss einem slavischen Volksstamme, sondern dem gesammten Slaventhume an".
Archiv für slavi s che Philologie unter Mitwirkung von A. Leskien u. W. N ehr ing herausgegeben von V. Jagič. Berlin. Weidmann. I. B. 1876. -- Archiv
XI.	B. 1888 (unter Mitwirkung von Brückner, Gebauer, Jireček, Leskien, Mi-klosich, N ehr ing, Novakovič, Wesselofsky). — To je zbornik, dična knjiga, na katero je lehko ponosen ves slovanski svet. — Kar je Dobrovsky nameraval s svojim Slavinom (1806—8) pas Slovanko (1814 — 15). kar je vzbujal Jordan po „Jahrbücher für slawische Literatur, Kunst u. Wissenschaft" (1843—48), kar je snoval Miklošič po „Slavische Bibliothek" (I. 1851. II. 1858): to je sprožil sedaj jako vspešno Jagič po „Archiv für slav. Philologie", kajti posrečilo se mu je, da „kao glavni urednik okuplja oko sebe sveslavenske učenjake". — Izvrstnemu časniku svojemu je on sam vedno najmarljivejši in najizbornejši sotrudnik, in v njegovih predalih je od I. do pričujočega XI. tečaja priobčil brezbrojno učenih razprav in razpravic pa znanstvenih ocen ali kritik. Tukaj ocenjuje Jagič znanstvene razprave in učene knjige, kar jih prihaja na dan po vsem ogromnem svetu slovanskem. V vseh svojih spisih in poročilih kaže se pravi vzornik znanstvene kritike po geslu: Suaviter in modo, fortiter in re.
Opis njegovega znanstvenega delovanja je priobčil „Slovinac" 1880 god. III. br. 10 u Dubrovniku, in „Zvon" 1886 1. VI. št. 5 —6, kjer so dokaj točno navedeni Jagičevi
učeni spisi, ki se nahajajo v Književniku, Radu, Starinah i v Archivu etc. — Sicer pravi L. Zore v Slovineu o Jagiču učenjaku i narodnjaku, da je „on srčani rodoljub, pak zato svrgnut s profesorske stolice u Zagrebu. On ljubi srdačno svoju užu hrvatsku domovinu . . . Njemu su Srbi isto što i Hrvati, jer kad su i zajedno slabi su, a kamo li kad su razlučeni; tad su pak prava ništica. Jedan im je pravi jezik, ako su i dijalektom razdi-jeljeni i imenom . . I sječajuč se onoga koji je bio Vatroslavu učitelj i kažiput tolikoj slavi, veli: Ovaj — Miklošič — zaisto da nije ništa po Slavene zaslužio, nego samo Jagiča odnjihao, mogao bi bez hvastanja s Oracijem uskliknuti : Non omnis moriar". — „Zvon" pak o silni učenosti i neumorni plodovitosti konečno omenja, da je Jagič poleg tega še izvrsten akademični učitelj, katerega so doslej obožavali dijaki še povsod, kjer je živel, v prijateljskem razgovoru ljubezniv in duhovit mož, poseben prijatelj nam Slovencem, katerih se rad spominja, kjer nanese prilika, ter vrl Hrvat, kateremu je bilo življenje tudi na Ruskem v domači obitelji specifično hrvaško. Uverjeni smo, da, kakor je bil slavni Miklošič dika dunajskega našega vseučilišča, tako bode tudi živahni Jagič ponos almae matris Vindobonensis 1
Dr. Ivan Anton Scopoli.
V spomin stoletnice njegove smrti. Spisal Fran Kocbek.
(Dalje.)
Leta 1772. je izišla „Flora carniolica" na Dunaji drugokiat v dveh zvezkih. Posvetil jo je svojemu prijatelju Albertu pl. H al 1er, švicarskemu pesniku in priro-doslovcu. Druga izdaja je mnogo bogatejša od prve, ker je Scopoli mej tem preiskal še druge kraje Kranjske in Primorskega ter se oziral tudi na planinsko cvetano. Sedaj poznal je skoraj vse dele Carniolije, samo Dolenjskega se je ogibal, ker so tam straho-vale roparske čete. To knjigo je izdal — rekli bi — kot v slovo in zajedno v zavr-šetek svoje botanične delavnosti v Kranjski.
V drugem natisu „Flore carniolica" je Scopoli opisal 1251 javnocvetek in 384 tajno-cvetek. Kritično sestavljena sinonimika sega do Banhin-a. Razporedba rastlin ni več po prirodni nego po Linnéjevi sexualni sistemi. Y to se je odločil Scopoli iz sledečih razlogov: 1. Radi silnih skokov, katere mora napraviti florist pri prirodnem uvrstenji. 2. Pojedina vrst zastopa časi celo pleme. 3. Vsi herbari bili so po Linnéju uvrsteni. 4. Ni fioristova naloga, da postavlja nove vrsti, nego samo, da rastline temeljito opiše in dobro določene v dotično pleme spravi. — Tù pač vidimo, kakega pomena je bila Linnéjeva razporedba rastlin. Po njegovem potu sledili so še dolgo privrženci Linnéjeve šole, h kateri nam je prištevati tudi Scopolija.
Druga izdaja „Flore carniolica" sodrževala je pa 97 javnocvetek in 44 tajnocvetek (excl. fungi), katerih niti sam Linné ni poznal. Mislimo si torej lehko, kako velikansko pozornost je vzbudilo mej učenim svetom napominano delo. Res je sicer, da se nekaj vrsti pri temeljitejšem pretresovanji ni obdržalo, vender večina jih je ostala. Nekatere rastline prenesle so se v druga plemena, pod druge avtore. — V tej izdaji oziral se je Scopoli povsod na Tournefortova plemena. Medicinske zapiske je izpustil, na 64. medenih podobah vpodobil pa je precej dobro nove vrsti.
Od dobro znanih in razširjenih rastlin, ki še sedaj nosijo Scopolijevo avtoriteto, omenimo naj sledeče:
Glancium luteum, Arabis hirsuta, arenosa, Draba ciliata, S i t y m -brium of f i ci n al e, Cak i 1 e maritima, Evonymus latifolius, ver rucosus ,
Genista sylvestris, Cytisus prostratus, purpurens, Vi ci a gra ndif lora, Spiraea ulmifolia, Alchemilla arvensis, C a 11 i t r i c h e stagnalis, Siler triloburn, Myrrhis odorata, Sedum roseum, Galium Cruciata, vernum, Senecio lanatus, Cirsium carniolicum, Erysithales spinosissimum, oleraceum, lanceolatum, eriophorum, palustre, arvense, Centaurea Karschtiana, Campanula caespitosa, Gentiana pannonica, Pedicu-laris acanlis, Carpinus duinensis, Ostrya ca r p i n i f o 1 i a, Salix glabra, Pinns Mughus, Asphodel us liburnicus, Carex glauca, maxima, alba, pilosa, ferruginea, Agrostis alpina, Poa dura itd.
Scopolijeva „Flora" je klasično delo iz Linnejeve dobe, katero so floristi tedaj in tudi še dandanes prebirali in rabili. Da-si je uže nad sto let minilo, kar je izišla, vender je še jedino zanesljivo delo, ki nas seznani s kranjsko vegetacijo in njenimi razmerami. S tem pa ni rečeno, da ustreza tudi današnjemu stanju znanosti. Pretečeno stoletje je zelo vplivalo na razvoj botanike. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se kranjska cve-tana vnovič predelala. Seve bi se morala nekatera plemena n. pr. Hieracium, Mentha, Rosa, Rubus itd. popolnoma predelati.
Istega leta kakor druga izdaja „Flore" izišlo je tudi delo „Dissertationes ad historian) naturalem pertinentes", ki sodržuje za botanično vedo jako zanimivo in važno razpravo „Plantae subterraneae". Scopoli je tü, sploh prvi, opozoril na podzemske rastline, nahajajoče se v rudniku Idrijskem in v raznih rudnikih ogerskih, kakor: Ščav-nica, Špani dolina in Kraljevec. Tu je opisal 75 rastlinskih tvorov. Podobe so sicer nekoliko surove, vender po prirodi posnete, tako da se dotične oblike lehko najdejo in spoznajo. Scopoli je imenoval le rudniška okna in rovi, ne pa rudokopov. Iz Antoni-jevega rova in Terezinega rudniškega okna je opisanih 15 tvorov, vse drugo je iz Ogerske.
Dvajset let kasneje lotil se je istega dela Aleksander p 1. II u m b o 1 d t ter je posledke svojih študij objavil v sloveči knjigi „Flora Fribergensis". Leta 1811. izdal je pa v Norimbergu Hoffmann svoje krasno delo „Vegetabilia in Hercynide Subter-rancis collecta", ki ima 34 velikih strani (Imperial-Folio) in 18 barvanih bakrenih tabel.
(Dalje prih.)
Učiteljske prošnje
v deželnem zboru kranjskem, v VI. seji v 27. dan septembra 1888. 1.
Poročevalec dr. J. Vošnjak.
„Slavni zbori — Že več let sem se oglašajo vsako leto učitelji s prošnjo do slav. dež. zbora, da bi jim plače povikšali. Znano je, da so učiteljske plače urejene z zakonom z leta 1879., ki se je pozneje pa izpremenil. Ta zakon ustanavlja 4 vrste učiteljskih plač po 400, 450, 500 in 600 gld. Učitelji se ves čas pritožujejo, da so plače prenizke in da ne morejo ž njimi shajati, in tako so tudi letos predložili svoje prošnje, in sicer učitelji Kranjskega, Postojinskega, Litijskega okraja enake prošnje, v katerih poudarjajo važnost učiteljskega stanu za vsak narod, katero važnost gotovo tudi mi priznavamo ter smo jo priznali s tem, da smo 1. 1873. že urejevali šolstvo na Kranjskem.
Učitelji v prošnjah poudarjajo, da so slabeje plačani kot v drugih deželah, zlasti kažejo na Koroško, kjer so učiteljem bile plače zadnje leto povikšane, zato prosijo, naj bi deželni zbor v spomin 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja si s tem postavil na šolskem polji najlepši spominek ter s tem pomagal učiteljem, ki si bodo prizadevali vzgojevati versko-nravne značaje, skrbne gospodinje, pridne gospodarje in udane pod-ložnike.
Prošnja „Pedagogiškega društva" (v Krškem) sega nekoliko dalje, namreč prosi, da bi se učiteljem razun povikšanja plač na 700, 600, 540 in 480 gld. tudi petletnice dovolile odmerjene z 10^ dotične plače. Učitelji Litijskega okraja dodavajo še, da Kranjska najmanje izdava za šolstvo, torej bi jim lehko povikšali plače. Isto naglaša „Pedagogiško društvo" in za njim vsi učitelji Krškega okraja.
Učiteljstvo Kameniškega okraja sicer naglaša, da deželne gmotne razmere niso dobre, ker je pa dežela veliko pridobila s konvertovanjem zemljiško odveznega dolga, bi se jim sedaj lehko plače povikšale.
V vsem se torej v prošnjah poudarja, da so plače prenizke, ter da bi se lehko zvikšale. Tudi jaz za svojo osobe in drugi gg. poslanci smo mnenja, da se bode moralo kaj storiti; usojam si pa napraviti dvoje opazek.
Učitelji naglašajo, da so plače po drugih deželah višje nego na Kranjskem. To ni tako. Na Kranjskem so bile plače urejene 1. 1879. kakor v drugih deželah. Na Češkem nahajamo ravno tako najnižje učiteljske službe s plačo 400 gld., ravno tako v Galiciji in na Goriškem. Na Moravskem je najnižja plača 500, najvišja pa 600 gld. Nižje Avstrijsko, Gorenje Avstrijsko in Štajersko pa delajo razloček med vsemi drugimi deželami; to so pa tudi premožne dežele, zaradi tega plačujejo po 700, 600, 500 gld. Šlezija, ki je gotovo bogateja od Kranjske, daje le po 600, 500, 400 in 300 gld., torej še eno stopinjo nižje, kakor pri nas. Učiteljstvo je torej na Kranjskem primeroma tako plačano, kot po drugih avstrijskih deželah.
Gospodje učitelji se sklicujejo na Koroško, kjer so se lanskega leta povikšale plače tako, da imajo plačilne razrede po 700, 600, 540 in 480 gld., pri nas pa je najvišji razred 600 gld. in 700 gld. le v Ljubljani.
To je lep povišek, a prošnja „Pedagogiškega društva" zamolči, da ni najnižja služba na Koroškem plačana s 480 gld.; podučitelji in podučiteljice imajo tam le 80^ prave plače, tako da dobiva 130 učiteljev le po 360 gld. letne plače. V višjih stopinjah so torej tam učiteljske plače boljše nego pri nas, a oni imajo najnižjo stopinjo, katere pri nas ni, ker dobivajo podučitelji 80^ prave učiteljske plače in ne vse kot pri nas. 30^ vseh učiteljskih mest na Koroškem je torej z manj kot 400 gld. plačanih in 30 učiteljic med temi z le 300 gld. na leto. Jaz torej v tem ne bi sledil Koroškemu; vender bi opozarjal na to, da učiteljske službe pri nas niso najslabše. Poudarjati moram tudi, da od leta 1873. sem niso ostale učiteljske službe, kot so bile takrat urejene. Z zakona z dne 9. marca 1879. 1. so bile ustanovljene plače s 600, 500, 450 in 400 gld. na leto in tačas smo imeli podučitelje in podučiteljice, ki so dobivali le 70^ minimalne plače. Bile so torej službe iste vrste, kot jih imajo sedaj na Koroškem. Leta 1875. je deželni zbor sklenil, da gre učiteljicam ista plača, kakor učiteljem, torej smo najnižjo kategorijo odpravili. Leta 1879., z zakonom z dne 9. marca 1879. 1. so ponehali podučitelji, tako smo naenkrat 70—80 učiteljem plače zvikšali, vsakemu za 80 gld. S tem pa se deželni zbor še ni zadovoljil. 9. oktobra 1883. 1. smo še. sklenili, dati vsem učiteljem na eno-razrednicah opravilno doklado 30 gld. na leto, kar znaša v proračunu 6000 gld.
Deželni zbor je torej vedno skrbel za povikšanje učiteljskih plač in storil, kolikor se je moglo storiti. Kako je to vplivalo na deželne finance, kažejo nekatere številke, katere posnemam iz računov prejšnjih let. Leta 1875. je dežela doplačala normalno-šol-skemu zakladu 27.621 gld., 1. 1876., ko je bila prva organizacija, je imela dežela plačati 115.258 gld. Ta vsota je vedno rastla in znaša 1. 1880. 178.575 gld. in proračun zal. 1889. kaže vsoto 261.888 gld. kot potrošek za šolsvo; torej smo poskočili v teku 10 let za več ko \2Q%, in ako priračunamo temu znesku še prinos k pokojninskemu zakladu z 1 1.262 gld. plačuje torej dežela v to svrho 273.150 gld., ali 19# deželne priklade na vse davke gre
na učiteljske plače! Deželi kranjski se torej ne more očitati, da ne stori za učiteljstvo toliko, kot bi morala storiti.
Vzlic vsem tem številkam pa jaz sam priznavam, da bode treba enkrat — in mislim v najkrajšem času — kaj storiti za učiteljstvo, kajti potrebe naraščajo za vsako rodbino, posebno pri omikanih, leto za letom. Še celo na kmetih čutimo, da tako zvane kulturne potrebe naraščajo, kaj hočemo reči o možu, ki ne more živeti prosto kot v kmetski hiši, tem\eč se more bolje oblačiti, pa tudi za boljšo vzgojo svojih otrok skrbeti, kolikor mogoče. Največji troški itak ne zadevajo izdatkov za hrano, ki je sedaj ceneja, ali vsaj ni dražja, nego je bila pred 10 leti, kajti znano je, da so vsi pridelki, katere imajo kmetje na prodaj, ceneji od nekdaj. Iz razloga, ko bi šlo le za kruh in hrano, ne bi bilo treba povikšati plač, pa druge potrebe naraščajo in ravno na to se more ozirati pri vsakem stanu, osobito pri omikanem, h kateremu spada tudi učiteljstvo. Z ozirom na to, da s 4—500 gld. na leto ne more učiteljska rodbina shajati, mislim, da bode moral deželni zbor kaj storiti. Da bi pa uže v tej sesiji kaj sklenili, tega si finančni odsek ne upa nasvetovati. Treba bode natančnih študij, dogovora z deželnim šolskim svetom. Razun tega se vriva še drug pomislek, namreč zavoljo doneska, katerega smo dosedaj imeli iz naklade na žganje. Jako se je bati, da ta donesek več ne bode tako obilen, kot je bil do sedaj; torej bodemo zopet primorani, ako ne bodemo mogli deficita pokriti iz te naklade, povikšati deželne naklade. Treba pa je pomisliti, da teh ne moremo tako zvikšati, kot bi bilo treba v dosego boljših učiteljskih plač. Finančni odsek ne misli, da bi se „pure et simple" odklonile prošnje za zmiraj, pa sklenil je, naj se izroče deželnemu odboru in vsled tega v imenu odsekovem nasvetujem: Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnje učiteljev in „Pedagogiškega društva" se izroče deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnji sesiji priporoča oziroma nasvetuje tako uredbo učiteljskih plač, katero prenašajo deželne finance.	(Konec prin.)
Dopisi,
Iz Litijskega okraja. Kakor je bilo uže naznanjeno, imelo je učiteljstvo našega okraja v 2. dan oktobra t. 1. običajno letno konferencijo. Došlo je vse učiteljstvo (34), kar je c. kr. okrajni nadzornik g. baron Taufferer v nagovoru z veseljem konstatiral, češ, da se mu je to v teku 12. let le letos prigodilo. Namestnikom je imenoval g. Plhaka, a zapisnikarjem sta bila voljena g. Škrbinec in gspdč. Dolinar-jeva.
Ker je g. nadzornik večino napak popravil pri dotičnih šolah, je to točko skrčil. Se splošnim uspehom je bil zel<5 zadovoljen, a pri posamnih predmetih hudo grajal. Posebno dolgo se je mudil pri slovenščini, kajti po njegovi izjavi se ta predmet vse premalo goji, zlasti uči se premalo slovnice. Grajal je pa samo jednorazrednice. Pritrditi bi mu moral, da je temu res tako, a le čudno se mi dozdeva, da so le jednorazrednice v tem prizadete, kajti, ako smem po sluhu soditi, bilo bi i pri kaki večrazrednici več želeti. V računstvu naj se krog 1—100 temeljiteje razpravlja, ker se učitelji višjih oddelkov pritožujejo, da morajo, ako hočejo kaj doseči, vedno znova začenjati. Vsaj je to menda v vsakem slučaji neizogibno potrebno. — V zgodovini in zem-Ijepisji naj se goji patrijotizem. O telovadbi in petji ni nič opazil.
Tem opazkam sledil je izvrstni slavnostni govor g. Črnologarja, kakoršnega naj bi govoril učitelj svojim učencem o priliki praznovanja 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja. Iz vsega govora se je pa spoznalo, da je g. poročevalec zgodovinar.
Kakor je minula ta točka brez razprave, toliko živahneje je bila pa pri naslednej točki. G. Zajec je govoril o šolskih zamudah: Kako naj bi se jednakomerno ravnalo; stori li krajni šolski svet svojo dolžnost in kako vplivajo župnije brez šol na šolski obisk šolskih občin? G. poročevalec razpravljal je vse to strogo po postavah in silil na to, da se vse po črkah izpolnuje. Akoravno se mu ne more v tej zadevi nič oporekati, vender sta g g. Adlešič in Toman dokazovala, da se i z dobroto nekaj doseže in podpirala to se svojimi izkušnjami. Sploh pa mislim o tem še posebej
kaj izpregovoriti. — Pri zadnji točki opomnil je g. poročevalec naša zastopnika, da se i brezšol-nim krajem šole ustanove. G. Cepuder mu je odgovoril, da sta pač vedno na to delala, a radi neugodnih okoliščin nista mogla več doseči, sicer se je pa vsako leto kaka šola odprla. G. Zajec mu je sicer to pritrdil, a se izrekel, da bi se morale šole bolj primerno ustanavljati ko na sv. Gori. — Naj o tej šoli kaj več izpregovorim. Zavarovati se pa moram uže naprej, da nečem nikogar žaliti, kajti prizadeti ne bodo tega brali. Povedal bi lehko vse, a ravno v sedanjih razmerah ne morem in nečem. Torej sv. Gora 849 m nad morjem, 600 m nad železniškim tirom ima razven cerkve, župnijske hiše in cerkovnijo sedaj i šolo. Najbližja hiša je oddaljena '/4 in bližnja vas pa '/a Ul'e- To je pač posebnest, katere ne najdeš z lepa.
Zadnje poročilo: Kako more učitelj vplivati na spodobno vedenje svojih učencev v šoli in izven šole? brala je gspdč. Kronabethvogel-nova in je svojo nalogo prav dobro rešila. Samo to se mi čudno dozdeva, zakaj se gspdč. učiteljice rade slovenščini izogibajo.
Knjižnični odbor objavlja, da je knjižnica imela 153 gld. 46 kr. dohodka, a prebitka 80 gld. 91'/2 kr., ker se je hranilo za opis našega glavarstva, kateri pa, žal, še ni dovršen.
Ustanovi se novi odbor: gg. Adlešič, Cepuder (predsednik), Janowsky, Škrbinec, Toman (knjižničar) in Zajec. V stalnem odboru so vsled nasveta ostali prejšnji: gg. Cepuder, Janowsky, Gros, Škrbinec in Zajec.
Zadnja točka bila je volitev zastopnikov v okrajni šolski svet, izvoljen je bil g. Cepuder s 30 glasi in g. Kovač v ožjej volitvi proti g. Škrbincu s 17 glasi (2 listka sta bila prazna).
Ker se je g. Gros radovoljno odpovedal zastopništvu, vsled želje Zatiškega kraja učiteljev in radi tega ni bil zopet zastopnikom voljen, mu je izrekel g. Toman v imenu vseh učiteljev najlepšo zaupnico in presrčno zahvalo za njegov dosedanji 61etni trud, čemur je vse učiteljstvo radostno pritrjevalo. Vem, da čudežev pač ne more nikdo delati, vender prosim naša zastopnika naj delujeta na to, da se i po drugih krajih kakor Sava, Polšnik i. t. d. kaj stori za šolstvo. Kdor trka, temu odpro!
Ko se je g. nadzornik zahvalil vsem udeležencem, zlasti še gg. poročevalcem in sklenil sejo s trikratnim slava na presvetlega cesarja, zahvalil se mu je g. Gros za njegovo nepristranost. Potem smo šli še telo okrepčat. I tu je vladala nekaka dosedaj nepoznana vzajemnost. Prvi se oglasi g. Cepuder in napije v kratkih a izbranih besedah presv. cesarju. Živio- in slavaklici so zagromeli po sobani ter zapeli smo navdušeni cesarsko pesen. Napivalo se je i g. glavarju in g. nadzorniku, katera gg. pač vse učiteljstvo ljubi in spoštuje. Slišali smo i izborno petje, posebno presenečil me je Nedvedov »Nazaj v planinski raj!« Peli so ga oni, katere je g. Nedved pred 2 leti sam naučil.
Tako smo preživeli prav veselo in prijateljsko ves dan, in zabilježiti morem, da je bila to prva konferencija, katero more Litijskega okraja učiteljstvo v belo knjigo zabilježiti. Novoustanovljeni slogi pa kličem: Živela!
Iz Boštanja. Slavno društvo »Narodna Šola« v Ljubljani je blagovolila mnogo raznoterega šolskega blaga ubogim učencem tukajšnje dvorazredne šole brezplačno podariti. Za ta blagodušni dar izreka v imenu obdarovane šolske mladine najprisrčnejšo zahvalo	o. Spetzler,
nadučitelj.
Iz Sežane. Učiteljsko društvo za Sežanski okraj bode zborovalo v Sežani dne 18. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Verifikovanje zapisnika; 2. Nazorni nauk v II. razredu; 3. Predavanje o šolskih vrteh; 4. Poročilo glede zaveze slovenskega učiteljstva; 5. Kazni nasveti.	Odbor.
0(1 Št. Jakoba ob Savi. V 23. dan septembra t. 1. obhajali smo pri nas slavnost v proslavo 401etnega vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Uže prešnji večer razlegalo se je slovesno streljanje in zvonenje. — V nedeljo ob 10. uri bila je slovesna sv. maša, katero je pel častiti gospod Anton Keržič, nunski katehet iz Ljubljane. Po cerkvenem opravilu šli smo s šolsko mladino h krasno ovenčani lipi, katera se je v stalni spomin te slavnosti prešnji dan zasadila. Tu so šolarji deklamovali in peli. Tudi blagorodni c. kr. okrajni glavar gospod Janez Mahkot, kateri nas je počastil in k nam prišel, govoril je prav ganljive besede starišem in otrokom. Razdelilo se je potem učencem in učenkam 100 iztisov »Naš cesar« in mnogo štruc. —
Popoludne po litanijah zbrali smo se zopet pri »cesar Franc Jožefovi« lipi. Tu je učitelj otrokom razlagal v jedernatih besedah pomen današnje slavnosti. Potem je bila ljudska veselica na »Petračevem« vrtu z godbo, otroško igro in s prosto zabavo. Šolarji so dobili kruha in vina. Dolgo, dolgo bode otrokom in odraslim ta radosten dan ostal v spominu.	II. Ziegler.
Iz Ljubljanske okolice. (Konec.) Med letom bila je gospdč. učiteljica premeščena iz Dobrove v Kropo; njeno mesto podeljeno bilo je pa izprašanemu učiteljskemu kandidatu in bivšemu suplentu na vadnici c. kr. učiteljišča Ljubljanskega g. Štef. Primožiču. Učitelj L. Suliadobnik v Šmartinem pod Šmarijno Goro bil je upokojen; njegovo mesto podeljeno bilo je učitelju g. J. Črnagoju. Primož Ušeničnik nadučitelj Ižanski je umrl. Večni mir in pokoj prahu njegovemu, duši pa nebeški raj!
Šolska poslopja so sploh v dobrem, nekaj tudi v prav dobrem stanu; le na treh krajih taista svojemu namenu ne zadostujejo. Tudi v tem obziru se je v pretečenih letih precej zboljšalo, če tudi ne ravno povsod. Šolska hiša bi morala uže po svoji vzunanjosti se od drugih po snagi in čednosti odlikovati. Voditelji šol naj v tem obziru vplivajo na krajne šolske svete, jim vsako pomanjkljivost sproti javijo, da se tako vsaka reparatura sproti, gotoveje in tudi z manjšimi troški dožene in izgotovi. Prezračevanju šolskih sob naj se nekoliko več skrbi posveti.
Šolska oprava je na 7 šolah prav dobra, na 15 dobra, na 3 zadostna in na 2 pa nezadostna. Prav stare klopi so na 9, popolno nove pa na 3 šolah. Šolska voditeljstva naj vplivajo na to, da se stare, nevkretne klopi odstranijo in z novimi sedanjimi zahtevam primernimi nado-mesté. Želeti bi bilo, da bi se povsod za učne pripomočke posebne, a za šolske knjižnice tudi posebne omare nahajale, kakor to ministerski razglas zahteva. — Pri nekaterih šolah potrebno je šolske table z barvo na novo nategniti ali prebarvati, kar se more najsigurneje med velikimi počitnicami dognati.
Z učnimi pripomočki preskrbljenih je v tem okraji 6 šol prav dobro, 9 šol dobro, 9 šol zadostno in 3 šole nezadostno. Prirodopisne zbirke se preveč pogrešajo, kar je tudi glavni vzrok, da se je iz tega predmeta primeroma le bolj skromni napredek dosegel.
Šolske knjižnice ukoristujejo se premalo. Dobra vzpodbudna knjiga je prav važen pripomoček za duševno in moralično naobražbo. Ob izposojevanji knjig iz šolskih knjižnic treba je pedago-gično postopati; pri tem treba se je ozirati na otrokovo naobraženost in njegovo individualiteto ter na krajne razmere, katere ga obdajajo. Šolski voditelji naj na to vplivajo, da se slednje leto pri vsaki šoli kak primerni znesek za nakup bukvarničnih knjig v šolski proračun postavi. Oso-bito bi se pa ne smelo pri nobeni šoli več pogrešati »Vrteča« in pa »Kmetovalca« s prilogo »Vrtnar«.
Na rednih šolah bilo je za šolo zadosta starih 6115, na šolah za silo pa 422, torej vsega vkup 6537 otrok. Od teh obiskovalo je redne šole v domačem okraji 4003 otroci; 16 bilo jih je na srednjih, 17 pa v privatnih šolah; 3 otroci bili so pa na domu poučevani. Torej je redne šole obiskovalo vsega vkup 4939 otrok ali 76^ od vseh. Od drugih ostalih 1598 otrok obiskovalo je šole za silo 314, v drugih okrajih poučevanih je bilo 252 otrok; 501 otroka je pa c. kr. okrajni šolski svet bil iz postavnih vzrokov šolskega obiska oprostil. Tedaj bilo je v tem okraji 1067 otrok, kateri niso brez opravičenih vzrokov redne šole obiskovali. Drugih 531 otrok, kateri niso bili nikjer poučevani, bili so sploh od šolskih krajev tako oddaljeni, da se jih ni moglo v šolo siliti.
Šolsko obiskovanje bilo je zavoljo epidemičnih bolezni, katere so med šolskim letom v tem okraji izredno hudo razsajale, neredno. Več šol moralo se je radi tega rednemu pouku na 1, 2, da celó na 3 mesece zapreti. Veliko šolskih otrok pobrala je nemila smrt.
Šolska disciplina bila je dobra, (tu in tam tudi prav dobra), le na dveh šolah primerilo se je, da učitelj celó med poukom miru, reda in pazljivosti pri otrocih ohraniti in vzdržati ni mogel. Vzrok temu bil je pa nemikaven in suhoparen pouk. Da bi otroci med poukom roke z vskliki: »jaz, jaz« itd. kvišku vzdigovali, ne sme se v šoli trpeti. Vkupni govor (govor v koru) naj bode bolj tih, a posamezni odgovori naj bodo bolj glasni. Obnašanje otrok zunaj šole bilo je sploh lepo. Šola naj otroke v lepovedne in uljudne ljudi vzgoja. Ob vstopu učitelja v šolsko sobo naj vsaki-krat vsi otroci lepo mirno vstanejo in ga lepo pozdravijo; isto ima se zgoditi, kadar on iz šolske sobe odhaja. Uradni spisi bili so sploh v dobrem redu; brez vsakih pomanjkljivosti pa tudi pri teh ni bilo.
Na nekaterih šolah bil je v šolski matriki »vkupni pregled« neizvršen. Ti pregledi morajo se vsako leto zadnji čas ob koncu T. četrtletja v red spraviti in pravilno izgotoviti. V tednik zapisuje naj se le ona tvarina, katera se je v šoli z mladino tudi resnično obravnavala in prebavila. Tudi ni pravilno, v tednik samo število obravnavanih berilnih vaj (brez njihovega naslova) vpisovati. Več učiteljev tega okraja tudi letos še ni podrobnega učnega črteža spisovalo. Pri nekaterih šolah pogrešal se je izposojevalni zapisnik o šolskih knjižnicah popolno: znamenje, da se na takih šolah tudi knjige izposojevale niso. Take zapisnike predpisuje § 10. reda o ljudskošolskih knjižnicah.
Uradni spisi spisujejo naj se čedno z dobro, črno tinto; tudi njihova zunanja oblika naj bode lepa in čedna.
Šolskih vrtov bilo je v tem okraji letos 19; na 16 vrtih podučevalo se je v sadjarstvu in zelenjadoreji, na 3 pa samo v sadjarstvu. V vseh teh šolskih vrtih nahajalo se je 8845 divjačkov, 134 stalnih (maternih) dreves in pa 6456 požlahtnječkov; poleg tega bilo je v njih še 30 brajd in pa 21 panjev čebel, katerih število se je pa po rojih gotovo uže podvojilo. Iz šolskih vrtov razdeljenih bilo je med občinarje 680 dvoletnih divjakov in pa 305 požlahtnjenih dievesec. V teku zime in pretečene vz| omladi požlahtnili so učitelji s pomočjo učencev svojih v tem okraji 3010 drevesec.
Šolski vrti naj bodo vzgledni ; malomarno obdelovan in zanemarjen šolski vrt je učitelju v veliko sramoto. Kako naj se šolski vrt pravilno in redno obdeluje, pouče učitelja sledeči spisi: listič »Vrtnar«, »Ovočarstvo I. del« (spisal vodja Eihard Dolenec), »Vrtnarstvo« (G. Pirčevo) in Langauer-jevi »Der Schulgarten«.
Izmed predpisanih predmetov se le v telovadbi in ženskih ročnih delih na vseh šolah tega okraja ni poučevalo. Za ročna dela naj voditelji dotičnih šol preskrbé v to sposobnih privatnih oseb, katerim bode potem za trud pri tem pouku primerna denarna nagrada v delež.
Telovadnice se sploh pogrešajo; pri vsem tem n;ij se pa vsaj v šolskih sobah telovadi, in to, kjer drugače mogoče ni, po manjših oddelkih ali grupah. Telovadba naj se pod nikakoršnimi pogoji ne zanemarja; važna je tako dobro v telesno, kakor i duševno krepilo mladine, kar je uže Pestalozzi poudarjal in priznaval. Učni uspehi bili so z malimi izjemami ugodni in povoljni, to je, kolikor se je moglo doseči ob tako neugodnih razmerah, kot bile so letos v tem okraji. —
Sklepčno priporoča gospod predsednik nazočim prav toplo, da naj se v poklicu svojem tudi dalje pridno izobražujejo in povsod uzorno obnašajo, ker le resnično in stvarno izvežban učitelj v svojem poklicu more učence svoje koristno in temeljito poučevati in le učitelj, katerega obnašanje je vsestransko neomadeževano, more lepnvedne učence in učenke tudi v take z uspehom vzgojevati.
K 3. točki dnevnega reda bili so referenti gg. učitelja Marn in Pin ter gospdč. učiteljica Pour; k 4. točki pa gg. učitelja Bajec in Müllner ter gospdč. Wruss.
Vsi polnonaslovljeni referenti in referentinji so svojo nalogo kaj častno in v splošno pohvalo rešili. (Dotični referati slede deloma uredništvu »Uč. Tovariša« v prepisih) v povoljno uporabo.*)
K 5. točki dnevnega reda določilo se je vzajemno, da se bodo tudi v bodočem šolskem letu po šolah tega okraja rabile vse one učne knjige, katere rabile so se pri pouku v pretečenem šolskem letu. Le na 3- in 4razrednicah vpeljati ima se za nemški pouk »T. nemška slovnica«, katero sta izdala Kazinger- Žumer.
K 6. točki dnevnega reda poroča g. Adamič o stanu okrajne učiteljske bukvarnice in njenih računih. (Ta poročila sledé v prepisih). Pregledovalcema računov odbrana bila sta gospoda Borštnik in Punčuh, katera sta račune koj pregledala in tudi odobrila.
K tej točki poroča dalje referent g. Govekar nekako tako-le: Sestavil sem zapisnik onih slovenskih knjižic, katere so v naobražbo mladine namenjene. Ako se zahteva, ta zapisnik pre-čitam, če se pa določi, bode se ta zapisnik vsem šolam litografovan doposlal. Zadnji nasvet obvelja. Gospod c. k. okrajni glavar prostovoljno dovoli, da se bode ta zapisnik pri c. k. okrajnem šolskem svetu litografoval.
Potem nadaljuje gospod referent: Pri razsojevanji, ali je kaka knjiga za mladino tudi primerna, ali ne, ne more in ne sme se na časniška priporočila kaj prida držati in jim verjeti. V dokaz temu naj le navedem delce: »Kakoršno delo, tako plačilo«; to je knjižica, katera se je po časnikih kot popolno primerna za mladino kaj toplo priporočala. Dovoljujem si na kratko zapo-padek te knjižice navesti; taki-le je: Nek učitelj, kateri bil je sploh kot pobožni mož na glasu, postane lovski (zverinski) tat, ustreli gozdarskega pomagača ter poskuša tudi gozdarja samega umoriti. Spoznalo se ga je in vjelo, ko je ravno nekega dečka vtopiti hotel; bil je zaprt in se v kehi sam — umoril. — Ali se sme taka knjiga mladini v roke dajati? Je li tako berilo za njeno naobražbo primerno? Si bode učitelj pri mladini, katera take spise čita, mogel še neomadeževano imé ohraniti in si spoštovanje pri njej zagotoviti? Odgovori si vsakdo sam lehko. — Dobro bilo bi založnika opozoriti, da enakih spisov v prihodnje več v zalogo in posledici tudi v tisk ne vzprejema.
K točki 7. objavi načelnik okrajne učiteljske knjižnico sledeče: Guspod Vagaja prepušča naši knjižnici po z> Y> znižani ceni sledeče knjige: Mager Johannes, » Pädagogisches Jahrbuch« ; Cassau, »Friedrich F.öbel und die Pädagogik des Kindergartens«; Močnik, »Geometrische Formenlehre in der Volksschule«; Adam, »Der Rechenlehrer«; Adam, »Der Rechenschüler«; Benda, »Der katho-
*) Hvala!
TJredn.
lische Unterricht in der Volksschule«; Hausmann, »Das Turnen in der Volksschule«; Albrecht, »Stenographie I. und II. Curs«; »Stenographische Blatter«; Legat, Mahats Franz »Sprachlehre«; Heinrich, »Die deutsche Ortographie«; »Gesetze und Verordnungen über das Volksschulwesen und die zusammenhängenden Materien«; »Vives ausgewählte Schriften«; Fröbel, »Uber Menschenerziehung«; Boss, »Die Erziehungskunst in der Familie« ; Jakotot, »Der Universalunterricht« ; »Vollständiges Ortschaften - Verzeichnis« ; »Die österr. arktische Beobachtungsstation auf Jan Mayen«; Wieland, »Agathon«. Vseh teh 19 knjig prepusti nuditelj knjižnici za 24 gld. 95 kr.; naj bi se torej kupile. Konferenca temu nakupu soglasno pritrdi.
Gospod Gregorin nasvetuje, da naj se spisi Jurčičevi in Levstikovi za bukvaruico nakupijo; nasvet bil je soglasno vzprejet.
Gospod nadzornik priporoča v nakup »Letnik pedagogičnega društva Krškega«. Vzprejme se.
K točki 8. nasvetuje gosp. okrajni šolski nadzornik, da naj se okrajna učiteljska knjigarna premesti iz Ljubljane v Šiško, ker se je gospod Adamič določno izrazil, da on knjigarne v svojem stanovanji dalje več brez primerne odškodnine imeti ne more. Gosp. Eemic poudarja, da naj knjigarna tudi v prihodnje v Ljubljani ostane ter nasvetuje, da naj se gospodu Adamiču prizna in določi primerna denarna nagrada kot odškodnina za prostor, ki ga knjižnica v njegovem stanovanji zavzema.
Gospod nadzornik k temu opomni, da je oskrbovanje okrajne učiteljske knjižnice častna služba, za katero se ne more nikakoršnih nagrad dajati. Gospod c. k. okrajni glavar na to odvrne, da se pač more za prostor, katerega zavzema bukvama v gosp. Adamičevem stanovanji, primerna odškodnina dovoliti in izplačati, kar nobeni postavi ne nasprotuje.
Gospod Lovšin se oglasi in predlaga, da naj se knjižnica v Šiško preseli, kjer bode v šolski pisarni brezplačno na svojem mestu; gosp. Bregar temu še dostavlja, da dosedanji gosp. predsednik bukvarnični nobenih sej knjižničnega odbora skliceval ni, kar se bode pa v Šiški redneje izvrševalo.
Nasvet, da se knjižnica učiteljska iz Ljubljane v Šiško premesti, bil je potem z veliko večino glasov vzprejet.
K točki 9. izvoli se soglasno: a) v knjižnični odbor učiteljsko osobje Šišensko z g. Bregarjem vred.
Na gosp. Müllnerjevi nasvet izreče se gosp. Adamiču za njegov 91etni trud, katerega je z bukvarnico kot prvomestnik imel, soglasna iskrena zahvala.
b) V stalni odbor bili so po listkih gg. Govekar z 20, Papier s 14, Gregorin s 13 in Kermavner z 12 glasovi izvoljeni. Škrutinij izvršila sta gospoda Lovšin in Punčuh.
K 10. točki ni bilo nobenih posameznih nasvetov.
Kakor ob pričetku, spominjal se je tudi ob konci konference g. nadzornik Njihovega Veličastva presvetlega in premilostnega cesarja Franca Josipa I. z navdušenimi besedami, čemu je sledil trikratni ognjeviti »slava« in navdušeno se zapela cesarska pesem.
Gospod Papier zahvali se gospodu nadzorniku v imenu konference za v resnici uzorno izvršeno voditev vseh obravnav pri konferenciji, katera trajala je cele 4 72 ure.
Vkupni obed bil je pri »Frlincu«, katerega udeležil bil se je tudi naš, za šolo prezasluženi c. k. okrajni glavar gosp. J. Mahkot. Napivalo in popevalo se je pri tej priliki navdušeno. Prva napitnica veljala je presvetlemu cesarju, potem vršile so se druge običajne. Kaj laskava bila je ona p. n. g. okrajnega glavarja, umerjena na učiteljstvo tega okraja. Odzdravil mu je v imenu učiteljstva gospod nadzornik.
Da se šolstvo glede pouka in discipline v tem okraji tako čvrsto razvija, gre vsa čast in zasluga našemu g. c. k. okr. šol. nadzorniku V. Levstiku. Bog ga živi!
Iz Ljubljane. Vabilo k slavnostnemu koncertu, ki ga »Slovensko učiteljsko društvo« priredi v proslavo cesarjeve 401etnicoink občnim zborom »društva v pomoč učiteljem in njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem«, »Slovenskega učiteljskega društva« in »Narodne Šole«, ki bodo v četrtek, v 25. dan oktobra t. 1. v Ljubljani vredutni dvorani in sicer po tem-le vzporedu: v sredo zvečer ob 7. uri je v redutni dvorani pevska skušnja, h kateri naj pridejo z nape vi vsi p. n. g. g. pevci in pevke, ki se bodo udeleževali slavnostnega koncerta. V četrtek je ob 8. uri zjutraj v Šentjakobski cerkvi sv. maša in potem ob 9. uri zboruje najpred »vdovsko«, potem pa »učiteljsko društvo« in »Narodna Šola« po navadnem redu. Posamezni nasveti naj se vsaj dva dni pred zborovanjem naznanijo dotičnim predsedništvom. Po zborovanji o poludne bode ravno tu glavna pevska skušnja z vojaško godbo. Ob 2. popoludne bode v gostilnici »pri Frlincu« kratko vkupno kosilo. Zvečer točno ob 7. uri bode slavnostni koncert, kjer se bode pri
blagajnici dobil natančni koncertni program, prolog in besede k pesmim, ki se bodo tu pele. Na-dejaje se, da se število p. n. g. g. pevcev in pevk (katerih se je do zdaj uže oglasilo nad 100) še pomnoži in s tem kolikor mogoče priredi sijajen koncert, kličemo: Na veselo svidenje!
V	Ljubljani v 9. dan oktobra 1888. 1.	Slavnostni odbor.
—	Preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošne ljudske in meščanske šole bodo pri Ljubljanski izpraševalni komisiji v 5. dan novembra t 1. in naslednje dneve. Kandidatje in kandidatinje, ki hočejo priti k preizkušnji, naj prošnje za dovoljenje k preizkušnji v smislu mi-nistertkega ukaza z 31. julija 1886. 1., št. 6033 o novem predpisu za preizkušnje učiteljske sposobnosti potom šolskega voditeljstva oddajo pri svoji okrajni šolski oblasti, in če niso v službi, pa se svojimi spiičali in z uradnim zdravniškim spričalom neposredno pri tisti okrajni šolski oblasti, pri kateri so poslednjič služili in sicer o pravem času tako, da bode okrajna šolska oblast mogla do 2 5. oktobra t. 1. oddati prošnje izpraševalni komisiji. Kandidatji in kandidatinje, ki so svoje prošnje za dovoljenje k preizkušnji o pravem času vložili, naj pridejo k preizkušnji v 5. dan novembra t. 1. zjutraj ob 8. uri na c. kr. izobraževališče za učitelje in učiteljice v Ljubljani — ne da bi čakali še posebnega poziva.
—	Deželni zbor je dovolil podpore iz deželnega zaklada za zgradbe ljudskih šol sledečim občinam: 1. Cirknica 100 gld., 2. Babno Polje 100 gld., 3. Radeče na Gorenjskem 200 gld., 4. Sv. Gora 100 gld., 5. Sv. Trojica 200 gld., 6. Radomlje 300 gld., 7. Grahovo 300 gld., 8. Radence 100 gld., 9. Podgora 100 gld., 10. Češnjice 200 gld., 11. Bojance 100 gld., 12. Strekljevec 200 gld., 13. Stari Trg pri Poljanah 100 gld., 14. Črnomelj 1000 gld., 15. Metlika 1000 gld., 16. Šent-Vid pri Vipavi 200 gld., 17. Kropa 200 gld., 18. Trboje 400 gld., 19. Šturija 400. gld., 20. Petrova Vas 200 gld. i. t. d., vkup 5500 gld.
—	Vabilo na LXXXI. odborovo skupščino »Matice Slovenske« v sredo 17. oktobra 1888. 1. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o XXIII. rednem velikem zboru in o LXXX. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Ukrepi glede 401etnice Nj. Veličastva. 6. Poročilo tajnikovo. 7. Druge posameznosti.
V	Ljubljani 4. oktobra 1888.	Josip Mam,
predsednik.
—	Vabilo k pevski vaji. Za časa sadne razstave utegne več g. g. učiteljev (posebno iz bližnjih krajev) priti v Ljubljano. Ker se slavnostni koncert (zaradi deželnega zbora) vrši v 25. dan oktobra t. 1., vabimo vse p. n. g. g. učitelje pevce, kateri bodo morda v 18. dan o k t. 1.1. v Ljubljani, da se udeleže pevske vaje za moške zbore v šolskem poslopji II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti točno ob treh popoludne.	Slavnostni odbor.
Razpis učiteljskih služeb.
Št. 805
okr. š. sv.	Učiteljska služba v Sorici s 400 gld. letne plače, z opravilno doklado in z odškod-
nino za stanovanje se vnovič razpisuje. Prošnje naj se vlagajo službenim potom do 21. oktobra t. 1. pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranji dne 1. oktobra 1888. 1.
Št. 1020
okr. š. sv.	Na dvorazredni ljudski šoli v Veliki Dolini se bodeti z začetkom šolskega leta
1888/89. umestili: 1. prva učiteljska služba s 500 gld., s postavno opravilno doklado in s prostim stanovanjem v šoli; 2. druga učiteljska služba s 400 gld. letne plače, s stanovanjem. Prošnje naj se postavnim potom vlagajo do 20. oktobra t. 1. pri podpisanem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem v 4. dan oktobra 1888. 1.
Št. 611
okr. š. sv.	Na dvorazrednici na Vinici razpisana je v stalno nameščenje služba nadučitelja in
voditelja s 500 gld. letne plače, s 50 gld. opravilne doklade in s prostim stanovanjem. Prošnje naj se vlagajo do 20. oktobra pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji dne 20. septembra 1888. 1.
Št. 1007
okr. š. sv.	Na dvorazredni šoli v Starem Logu se razpisuje v nameščenje nadučiteljska
služba z letno plačo 500 gld., z opravilno doklado 50 gld. in s prostim stanovanjem. Pravilno osnovane prošnje naj se pri podpisanem uradu službenim potom vlagajo do 20. oktobra t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 3. oktobra 1888. 1.
Odgovorni urednik Andrej Fraprotnlk.	Tiska in zalaga J. R. Miliceva tiskarna.