Dopisi. \z Muzirja. (C.prkvpiia olepšava.) Vedno se C-itajo po i-asnikih novice, enkrat iz Lega, drugič iz druzega kraja, in ravno Ijubi »Slov. (iosp.« nain vedno ka.j leppga prinpse. Le ix nnšcga pri.jaznega ti-ga že lako dolgo ni bilo kaj slišati. Dovolite toraj, gospod urcdnik, toin vrslicani prostora. Kakor so faslili pilatplji žc gotovo slišali, popastili so naš preinil. knezoškof lansko leto mpseca septcnibra Savinj.sko dolino s svojim pohodom ter so priSli zakrainpiH sv. birnip delit. Vsi pa vpiiio že iz našo uiladosti, da je dah birmp gotovo lep in vpspI praznik, v resnici se ga vesell nilado in staro iz src-a. To.in lopše je še pa bilo pri nas, ker sino obhajali ob enein blagoslovljenje lepo predrugačene farne cerkve, katero nani je gospod Toinaž Fantoni s svojo umetno slikarijo lppo okrasil. Lepa dva nova oltarja, kakor tudi drugo podobarsko in pozlatarsko dt;lo napravila sta doniača podobarja brata Matija in Ivan Cesar ter sta na tem krasnem in okusnem delu svojo umetnost pokazala. Mlajši brat Ivan je pa pred kratkim stopil v prvo Dunajsko umelnijsko podobarsko Solo, kjer si bo svo.jp znanosti povišal in se za svoj^poklic popolno izobrazil. I>a pa se je naža farna eerkpv loliko olepšala, gre v prvi vrsti hvala našemu prečastitemu gospodu župniku, ki vse svoji moči za božjo čast žrtvujejo. l!og nam jih ohrani še mnogo let! Iz Buč. (Razno terosti.) Letina lanskega lota je bila srednja. Spomladi je vse lepo kazalo v vinogradih, sadnnosnikih in na polju. Ali nesrečni smod jp poznpje, kakor drugod, tudi tukaj ninogo škode povzrop.il. Vendar še sineino zadovoljni biti. in moraino ISoga zahvaliti za to, kar smo pivjeli. Kar so je vina pridclalo. lo se je dobro prodalo. Dva žulova sta namrpp vino skupovala in vinsko epno do polovice povzdignila. To je bila volika srcfia za celi okra.j. Ijud.je so vsaj neka.j i\enarja dobili, da plapajo davkp in si nakitpijo polrobnlpga blaga. Sail.jo .jp dobro obrodilo, a cpne, razvpn čcšpjpv, ni iniclo, kpr ni bilo kupea. Zato se ,je mnogo sadja za jabolčnik in lcpkovec porabilo, drugo se jp pa posuSilo, kar po ziini posebno otrokom prav pride. - Naša šola .j(; poslala dvorazrednica. Stara Sola je dobila eno nadslropje. Poslopje je lepo od zvuna.j in zalj.ša kra.j. Pa ludi od znolraj ,jp poslop.jp lppo in dobro raziloljpno. Obe Solski sobi ste vpseli in svetli, tako da je za učitelje, kakor tudi za otroke pravo vesplje v tako prijaznili sobah biti. Razširjenjo šole nas je. sicer mnogo dpnarjastalo - - okoli 7000 gld. — pa, ako preinislimo. da nain dobra ki-sčanskn šola izgaja zavpdne krisl.janc in vrle državljanp, teda.j pač vsakdo radodarno roko odpira in poniaga, da so v tej dobri reči kaj zgodi. —Dno 13. novpnibra pr. I. preminuli so naS dobri dolžni paslir č. g. Mihael Rakoše. 1-511 i so pri nai> ravno ospm let. Čeravno lo ni ravno, l!og. ve, kako dolgo, so sp nam vpndar motno priljubili, in s solzninii očini in z žalostnini srceni smo se dne 15. novembra ha pokopališču, kainor Sino jih k vpčnemu počitku .spreiirijali, od njih poslavIjali. Np bonio pozabili na blagpga gospoda. V svojih molit.vah se liomo n.jih sj)oinin,jali in klicali k liogu: »(iospod, daj jim vočni in pokoj! V niiru na.j počivajo! Havno eden nipsee pozne.jp, nainrpč 13. decembra pr. 1. pa.jp niirno v (iospodu zaspala poštena kinečka žpna, Marija Muha, inati p. g. .Jožofa Muha, žnpnika y Skoniar.jih. Še tcden dni popolnoma se niso v bolcniški postelji liuipili in že je bila bož.ja volja, da so sp iz tpga sveta ločili. Ko so sin,' gospod .ložp, žaloslno vost. o smrti svoje Ijube matpre dobili, so sp npiimdoma na pol podali svoji umrli inalori zadnjo i*ast in ljubezen izkazal. Dne lb'. deceinbra sino pokopali blago mater. (iospod Jože saini so kondukt vodili, vlč. gosp. Martin Kragl, župnik Poljski in pa domači gospod sta asistirala. Ko so se mrtvaške molitve opravile, so iineli domači gospod Alojzij Arzenšek raz prižnice govor, ter so se v iineuu g. Jdžefa in cele Voglejnarjeve rodbine spominjali dobrot, katere so rajnka mati svojim otrokom zmirom fizkazovali. so razkladali čednosti, ki se nam svetijo v življenju ranjko in so jih slednjič priporočali v molitev vsein, posebno pa duhovneinu gospodu sinu. Iz cerkve smo spreinili ranjko Se k odprtemu grobu, kjer smo jim še enkrat večni inir in pokoj želeli. Iz Zlogone na Pohorji. (Heseda v prevdarek, nekoliko o letini, prošnja.) [Konec.] Ali prišel je dan 5. julija in z njim* strašni mlatiču teclaj se je slišalo zdihovanje, ker je vsako upanje na kakšen pridelek odnesla toča in povodenj. Naznanilo se je seveda nemudoma c. kr. gosposki zavoljo odpisovanja davka, in koliko je to pomagalo? Le toliko, da ima sedaj vsaki posestnik 3 gld. davka manj, čeravno mu je škode na stotine. Kaj pa naj zdaj stori kniet, ali naj gre tudi on na Plujsko poljo nilatit ali v hosle k drvarjem? Ne, to ne velja, kmet mora biti doma in poljo obdelovati, če tudi niu nič ne priraste. Na.jprej je bilo treba žilo pokositi. sušili so g#* kakor seno, poleni pa slamo z n.jiv spraviti, in kjor je bila njiva v kakem zatišji za kako goščo ali drevjeni, tam so ga še ženjiee požele, pa kako žalostno je bilo gledati snope. ker bili so le prazni, in ob nilati se je pokazalo, da je. koina.j pet kop dalo en vagan zrnja. pa še kako zgrbane.enega in drobnega, kakor krmina! Vendar so še srečni tisli, ki so še količkaj namlatili, ker so tudi taki, ki niso ne ozimine, ne jarine še bokal dobili. Pa tudi zavol.jo tega kmet ne sme posestva pustiti in kaj druga delati, on mora njive obsejati z a.jdo in repo, upaje. da nm še vsaj to priraste; in res hvala Bogu, kjer jp kraj vzvišen. slana ajdi ni škodila, zalo se sine ajdovska letina srednja irnpnovati. Najbogatejši pridplek sme se imenovati letos repa, katpra je pa v zgodnjem mrazu še zunaj marsikjp ozebla; zplja so bile le kake veke, fižola tudi kaka betvica, o kroinpir.ji pa so snie reči, da ga človek od najbol.jse.ga pospstnika lahko trikrat v košu nese. 0 vinski lelini se vp, da ni treba govoriti, ker ,je ni nie.. Le to bodi še oinenjeno, da se je še na severni strani dreves nokoliko sadja obdržalo in da so si kmel.je iz njpga vsaj nekoliko mošta napravili. In ko je lcto pri konci, je vpčinoina tudi živež pri konci, kar se ni poinlelo, pa se je. razspjalo. Ali so ludi posestniki, ki so dali po 50 gld. za semensko žito. (llavni živež ,je toraj ajda in repa. se vp, da je to le pri večjih posestnikih, lnan.jsi še tpga niinajo, ter si inorajo že večinoina celo lpto živež kupovali, ined tein. ko jim ga ,je druga leta navadno zadosti doina prirastlo. Zato prosijo tudi pospslniki, ako bi so še znašli dobrotniki, kibi mogli v 1a nanipn kaj darovati, na.j dani.je.jo za knietsko poškodovancp, kateri bodo, ako kaj prejinejo. v tem lislu hvaIežno ohjavili. *) lz Ribnice na Pohorji. (I»r a 1 n o d r u š t v o) iia/.nanja po sklepu odbora od dnp 7. fpbruvarija, da bodo svoj lpini ob«ni zbor za spda.j prcložilo na ugodnpjši polptni pas in vabi spdaj zvosto iiiu udp, na.j ga v n.jpgovpin dclovanji podprcjo zopet z lplniini donpski. Kpi- sp odbor le žrlvuje. v prid narodiipj slvari, upa od onako niislečili rodoljubov, da sp društvn iip odtpgnpjo, Ipinvpp. skušajo pridobiti nui gp vpp podpornikov, kar bo lo v prid'_slovpnsko.j sivari. Odbor »bralnpga drušlva«. Iz Sinanja pri Jelšah. Pii zadnji obe.inski volitvi diie 18. januv. zmagala .je v vsoh treh razredih narodna stranka. Voljeni so v 3. razrcdu gg.: Fr. Skaza, *) Kmet.jt: so jiač ubogi. nli najrcvtiiši niso, miloščiiui sc deli najprej zadnjiin, potem še le drugini. — Tako je bilo pač tudi pri Vas. Toliko v pojasnjenje! Ured. Jaka Čakš, Ivan Anderluh, Andro.j Dpčman; v 2. gg.: Hugon Tančič, Lojzo Vičar, Franc Ferlinc, Fr. Adrinek, Vinko Čuješ, Andrej Regoršek in v 1. gg.: dr. Frane Jurtela, Dragotin Kravs, Toinaž Copf, Dragotin Jagodič, Rndolf Tančič in Andrej Pondelak. Čas je bil, da se ,je prevzetnim, znanim po šili Nemcem enkrat za vselej pokazalo, da tukaj ni pravoga mesta zan.jih rogoviljpn.jp, in da hoče biti naš trg vedno le slovensk. — Vse.in odločniin slovenskim vdileeni, posobno pa kniptoin loni potom srčna zahvala. Živili! IzBočne pri Gornjem gradu. (Ziina — društvjK) Ziina s snegoin nam jo lotos dolgo prizanašala. ali zdaj nas je toliko hujše prijela. Snega iniamo voliko. mraz pa jako hud in s tem ravno streže našim lesniin trgovcem. Za to pa kar mrgoli živine in ljudi po cestah, vsak si po zimi spravlja les k žagam, da po letu bol.j brez zadržka plavi flos na Hrvaško. Pri nas je lesna trgovina največji živelj po letu in po zimi. — Večkrat so je žo govorilo. da bi kakšno drušlvo ustanovili; pa kar govoriti, nič se potruditi, s tem se ne da ničesar napravili. Prav polrebno bi bilo požarno brambo uslanoviti, ali vsa.j brizgalnico priskrbeti, kajti lako velika vas. s tako lip.no okolieo. je brizgalniee. in enakega orodja v resnici potrebna. Lahko l)i so Uuli kmeli.jsko ali bialno društvo napravilo, ker mnogo imaino že kmetov, kaieri bi se prav lahko dali za kakSno drušlvo nagovoriti. Treba nam je pač pravih požrlovalnih začetnikov in ustanovileljev. Vzbudite se!