25. iMfn.
Posamezna številka stane 60 vinarjev, \
«H 24. ionBa 1920
SMIt
List ljudstvu v pouk m zabavo.
iihaja vsak četrtek in velja ?«?jpoštnmo vrett^n ^Maribora*» pobijanjem na-dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se poSflja na t SprsrmBtvo .Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. List s'e dopošflja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo lisi brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, £s 3-siigajo 4 sitani 40 vhu, na 8 straneh 60 vin. — DrednjStvo a Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — OpravnJStvoi Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamaeQe, Zti.iattrsit se plačuje od enostopne petitvrste za j enkrat ~K i 80. Za večkratne oglase primeren popust V oddelka »Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne.
Sezaprte reklamacije so poštnine proste.
Mašemu princu regentu na nasi %emlji!...
♦ $
: ♦
♦
♦
I
i
♦
liŽa se zgodovinski dan, Jeo bo slovenski narod na svoji £zemlji sprejel svojega vladarja ....
Bili so časi, ko smo imeli svoje kneze, na odprtem polju pri Gosposveti, severno od Celovca je stal njihov prestol, slovenski kmet jih je ustoličeval v slovenskem jeziku, ko je novoizvoljeni knez zasedel v kmeiski obleki knežji prestol, je moral najprej -pod vedrim nebom tisoČglavi množici, priseči, da bo Ščitil reveže in zatirance in zvesto branil „staro pravdo* ljudstva.
Od takrat je preteklo tisoč let Nad našim narodom so zavladali tujci ter ga zasužnjili na duhu in na telesu. Iz gradov so nam zavladali nemški graščaki, iz pisarn tuji uradniki, naš narod je postal suženj na svoji lastni grudi\ edino knežji kamen na Koroškem je ostal, kot pomnik nekdanjih, časov.
Kar so pred vojsko najzavednejši sinovi naroda komaj zamogli sanjati, se je sedaj uresničilo. Vsi deli našega tro-imenega naroda so se zbrali in združili, osvobodili se nadvlade tujih narodov in ustanovili lastno državo pod lastnim vladarjem našega rodu m krvi ter kmetskega pokolenja. Naš princ regent Aleksander, Ici v imenu in po oblasti svojega očeta Petra vlada našo državo, prihaja k nam! Dan, ko bo stopil med naše ljudstvo, bo največjega zgodovinskega pomena, vreden, da za vedno ostane zabelježen v naš% zgodovinski knjigi.
S tem dogodkom bo na zunaj izražen in potrjen veliki prevrat, ki se je izvršil Narod, ki bo pozdravljal svojega vladarja, bo obhajal praznik . osvoboditve izpod tujčevega jarma in ustanovitve stfoje lastne države. Dotični dan bo v resnici narodni praznik, dan osvoboditve, praznik zmage. S tem nastopom bomo pokazali pred celim svetem, da se čutimo v resnici osvobojene in zedinjene v lastni državi. Praznik bo veljal torej predvsem ncrodu, to bo spomin vsem živim, ki so delali in trpeli, da dožive ta dan in spomin vsem mrtvim, ki so padli v boju za našo svobodo in zedinjenje. Spominjali se bomo vseh naših boriteljev, ki so v težki in dolgi dobi podjarmljenosti branili naš narod, vseh delavcev, ki so pomagali graditi stavbo naše prihodnosti; na Škmet, kt je obdelaval polje, naša kmetica, ki je vzgajala rodbino, naši narodni voditelji in prvoboritelji, naši pisatelji in pesniki, naši organizatorji in seveda tudi naši vojaki — vsi, ki so delali in se žrtvovali, ki so legli v grob ali doživeli današnji dan — vsi obhajajo danes spominski dan, ko so mnČane njihove žrtve in njihovo delo.
Poklon in pozdrav vsem!
Poklon in pozdrav tudi našemu princu regentu osebno. Pozdravljamo ga, ne samo kot vidni izraz in utelešenje naporov, žrtev in dela vseh onih neštetih delavcev m boriteljev za naše osvobojenje in zedinjenje, ampak tudi kot našega vladarja, kot osebo in Človeka.
Če zasledujemo izvore vladarskih rodbin takozvanilt modernih držav, najdemo, da so vse izhajale, iz roparskih krogov in prišla do svoje oblasU potom zvijač in nasilja. Praded Habsburžanov, prvi, katerega pomni zgodovina, je bil roparski vitez v Švicarskih gorah. Vse dežele, katere so imeli pod seboj, so pridobivali ali potom nasilja in zvijač ali potom, ženitovanjskih pogodb. Isto in v Še večji meri velja o nemških HohenzoUerncih. Ded našega sedanjega lcralja Petra je bil pa zaveden srbski kmet, ki ni imel drugega, kot revno kočo in je delal Turkom kot najemnik. Vse njegov** bogastvo so bile samo njegove izvanredne zmožnosti in njegovo poštenje. Za vladarja ga je izbralo ljudstvo, ko je v časih največjega zatiranja dvignilo zastavo upora zoper turško nasilje in Bog je blagoslovil to izvolitev, ko ji je dal srečnega vspeha. Na križ in evangelij je prisegel zvestobo in ljudstvo jo je priseglo njemu.
Naša vladarska rodbina stoji pred, svetom čisto, in tter omadeževana, kot nobena druga. Od Črnega Jurija, ustanovitelja, vladarske hiše, pa do sedanjega princa regenta Aleksandra so vsi imeli pred seboj samo en edini cilj: svobodo naroda! Črni Jurij se je celo življenje boril za ta vzor, naš sedanji kralj Peter mu je od prvih let posvetil vsa svcja stremljenja. Boril se je leta. 1870 na francoski strani zoper Nemce, ko se je v Bosni uprlo ljudstvo zoper Turke, se je kot kmet preoblečen pridružil vstašem m tam dobil bolezen, ki ga• Še danes drži na postelji. Ko je živel kot pregnanec v Švici, je spisal veliko zanimivo delo: „0 svobodi"! Kateri Habs-buržan se je kedaj pečal z znanostjo ? Kateri je postavil v nevarnost življenje za svobodo naroda? Tudi naš princ regent je tekom svetovne vojne delil vse napore svojega ljudstva!
Strašno je bila osovražena naša vladarska rodbina pred mogočniki tega sveta. Vsakemu je znano, kako sojo v prejšnjih ¿asih zasrarnovali! A vendar stoji, kot nobena druga, Čista pred svetom. Tudi najhujši sovražniki niso mogli najti v njihovem zasebnem življenju nobenega onih madežev, katerih so bile polne druge vladarske hiše. Psovali so jo, ker so jo sovražili, a niso mogli umazati njenega poštenja.
Zahvaliti moramo Previdnost božjo, da nam je takoj ob ustanovitvi naše skupne države dala vladarsko rodbino, ki je jamstvo našega mirnega razvoja! Kako težko bi bilo naše stališče, ako bi se morali šele sedaj prepirati med seboj, Če hočemo republiko ali kraljevino, iz katere stranke naj bo predsednik in kakšno moč naj ima. Tako so nam prihranjeni vsaj ti temeljni boji.
Pozdravljen torej na naši zemlji in med našim ljudstvom, kot simbol naše svobode in zedinjenja, predstamtelj slavne rodbine, kije, kot nobena druga, veliko doprinesla k osvoboditvi naroda, potomec srbskega kmeta, svobodno izvoljen od lastnega, naroda, pozdravljen kot Človek in kot vladar!
■i if vwiwwm
♦
t
t ♦
♦ t
v»
Bismarkovi nasledniki.
Zadnji čas se veliko govori in pi§e o takozva -nem „kaneelparagrafu." Liberalci ga hočejo spraviti v volilni red. Socijalisti ga burno pozdravljajo. Kakšen paragraf je to, kancelparagraf, ki ga predlagajo proticerkveni demokratje? Kancelparagraf določa, da naj se duhovniki, ki bi na prižnici ali „kanclu" govorili o politiki, kaznujejo z zaporom dveh mescev do enega leta, z izgubo volilne pravice za pet let in z izgubo službe.
Ali pa je to kaj tako hudega, če se prepove na prižnici govoriti o politiki? Saj je tudi sedanji papež Benedikt XV. brezpogojno prepovedal v cerkvi raz -pravljati o političnih rečeh! Toda tu je treba najpo-prej vedeti, kaj so politične stvari in kaj je politika. Dr. Krek je rekel: Politika je skrb za javni blagor države. Država pa je časna naprava. Zato so politične stvari tiste stvari, ki zadevajo časno srečo dr -žavljanov, kakor: gospodarstvo, denarno ali valutno vprašanje, agrarna reforma, davki, poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, gozdarstvo, lovski zakon , železnice, trgovina, razmerje do sosednjih držav, vojaštvo, svetna izobrazba državljanov, in druge čisto posvetne reči. To so politične stvari v pravem pomenu besede. O takih političnih stvareh prepoveduje papež na prižnici razpravljati. In če bi se politične stranke ločile samo po gospodarskih vprašanjih, bi se na pridižnici tudi o strankah ne bi smelo o njih govoriti. O takih čisto političnih stvareh pa tudi noben duhovnik na pridižnici ne govori. Ali ste slišali kakega duhovnika, ki bi v pridigi razlagal o živinoreji ali o železnici ali o agrarni reformi ali o drugih zgolj posvetnih zadevah ? Proti temu liberalci tudi nič ne bi imeli, če bi se pridižnica na ta način skrunila, saj je celo eden največjih liberalcev, cesar Jožef II., duhovnikom naravnost zaukazal govoriti na pridiž -niči o gospodarstvu, kmetijstvu in podobnih rečeh.
Toda poleg gospodarskih in čisto posvetnih političnih zadev so na svetu še druge stvari, ki se tičejo večne sreče in spadajo v prvi vrsti v področje Cerkve ter ima država do njih le deloma ali pa nobene pravice. To so n. pr. verski redovi in samostani, vzgoja duhovnikov in bogoslovna učilišča, nastavljanje škofov in duhovnikov, zidanje cerkev, cerkveno premoženje, predvsem pa zakon in šola: To so takoimenovane cerkveno-politične zadeve. Samoumevno je, da o teh cerkvenopolitičnih stvareh, ki zade -vajo predvsem Cerkev, smejo duhovniki govoriti tudi na pridižnici. Liberalci in socijalisti pa iz sovraštva do Cerkve proglašajo te cerkvenopolitične zadeve za zgolj politične, hočejo, da imej nad temi zadevami, zlasti zakon in šola, oblast samo država, Cerkev pa nobene! Stranke se ne ločijo samo le v čistopolitičnih in gospodarskih vprašanjih, ampak dandanes pred -vsem v cerkvenih in verskih. Ene, to je liberalna in
___;___'■H^J^SSfT-
socijalistična in komunistična, so proticerkvene in protiversko. Hočejo ločitev Cerkve od države, Cerkev in vero hočejo potisniti čisto v kot in zapreti med 4 stene. Hočejo civilni zakon pred županom, ne v cerkvi, in razporoko ali ločitev zakona. Hočejo brezver-sko vzgojo otrok, pri kateri Cerkev in krščanski starši ne bi imeli nič govoriti. Vprašam: Ali duhovnik tudi o teh stvareh ne bi smel na pridižnici govoriti? Ali ne bi smel ljudstvu na pridižnici povedati, katere stranke in kateri listi hočejo razporoko, brezver -sko vzgojo otrok, zasužnjenje Cerkve, neveste Sina božjega? Liberalci in socijalisti hočejo kancelparagraf, ker imajo prav te reči, Cerkev, zakon, vzgoje mladine predvsem in po krivici za politične zadeve . In prav zaradi teh cerkvenopolitičnih stvari hočejo narediti „kancelparagraf" in duhovnikom zamašiti u-sta, da ne bi mogli nasprotovati strankam, ki hočejo brezversko šolo, civilni zakon in razporoko!
Proti takim strankam, ki niso več čisto politične, ampak protiverskopolitične ali kulturnobojne, je Cerkev sama vedno nastopala, tako papež Pij IX., Leon XIII., Pij X. In Cerkev hoče, da tudi duhovniki proti njim nastopajo. Po vzgledu in navodilu papeževem tudi ne bodo nehali govoriti duhovniki proti brezverskim strankam in o cerkvenopolitičnih vpra -šanjih, zlasti o zakonu in šoli ne bodo molčali, tudi na pridižnici ne! Kristusa bi zatajili, nesmrtne duše bi izdali, če bi molčali? Najmanj pa bodo molčali o tem ob času volitev. Od volitev je odvisno, kdo bo poslanec, od poslancev bo odvisno, kake bodo postave. In ker bodo poslanci v predstavništvu sklepali tudi postave o zakonu in vzgoji, je od volitev odvisno, ali bomo imeli v Jugoslaviji versko šolo in cerkveni zakon, ali pa brezversko šolo, civilni zakon in razpo -roko!
To je versko in cerkveno stališče glede kancel-paragrafa. Liberalci, v predloženem kaneelparagralu pretite duhovnikom, ki bi govorili na pridižnici o verskopolitičnih zadevah, kakor o brezverski šoli, o razporoki in o strankah, ki to zahtevajo, z zaporom dveh mescev do enega leta. Toda, zapomnite si: Slovenski duhovniki, ki so leta 1914 prenašali preganjanja in ječe zavoljo svoje narodnosti, se tudi ne bojijo iti v ječe zaradi svoje vere! Tudi nemški Bis -marek je v boju proti Cerkvi in njenimi služabniki vihtel meč kancelparagrafa. Toda junaška odločnost duhovnikov in škofov, ki so zaradi kancelparagrafa raje prenašali težke ječe in pregnanstva, nego bi se izneverili zapovedim svoje vere in Cerkve, je Bis-marekov kancelparagraf zlomila in krščanska zavest in gorečnost je s tem večjim žarom zaplamtela! Da so danes katoličani v Nemčiji tako močni in izvrstno organizirani, je deloma tudi zasluga — Bismarckove-ga kancelparagrafa!
+

Za Kmet sko zvezo — za boljšo bodočnost.
vi fovftifcf» ifrt ■*
Dolgoletni boj naših pristašev z narodnimi in verskimi nasprotniki je vzgojil naše može v vstrajne značajne in tudi požrtvovalne bojevnike krščanske, slovenske in kmetske misli. Naša stranka ima sedaj izvedeno podrobno politično organizacijo do zadnjega gorskega sel a.' Organizatorično delo,: posebno pa strankina pisarna stane stranko mnogo, mnogo zr -tev. Vsak dan dohaja v naše tajništvo nebroj dopi -
sov, vprašanj, prošenj za nasvete itd. Dve pisarniški moči imata polne roke deia, da zmagujeta velike no -tranje organlzatorične posle. Na stotine in stotine navodil za vse strankine panoge gre dan za dnevom na posamezne krajevne organizacije. Odslej moramo napovedbe shodov in drugih prireditev kolikovati s 4 K in še poleg tega plačati tudi pristojbino za rešitev teh vlog v znesku 8 K. Prireditve poučnih te-
LISTEK.
Dr, Leopold Lenard
Kako je prišla naša vladar-
ska Rodbina
vlade
* a ■
Pred nekaj več kot sto leti so vladali "nad Sr-bi jo Turki. Oblasti v deželi so se polastili divji jani-čarji, najdivjejši turški vojaki, ki niso marali ubo -gati niti svojega sultana v Carigradu ne drugih turških oblastnikov, ter so izvrševali nad ljudstvom grozna nasilja. Prebivalstvo je uvidelo, da ni pomoči od nikoder in da bo popolnoma iztrebljeno, ako si ne pomore samo, ter se je pričelo pripravljati k uporu. Turki so pa to zaslutili in sklenili zavratno pomo -riti vse odličneje Srbe. da ne bi ljudstvo imelo vodi -teteljev, Janičarski načelniki se razdele po deželi, povabijo k sebi enega in istega dne ta na enem, drugi na drugem kraju odličneje Srbe, ter jih pokolejo. Vseh pa vendar niso dobili, kajti mnogi so zaslutili zanjko in niso šli na povabilo, drugih pa slučajno ni bilo doma. Vest o groznem klanju se je raznesla po deželi in vsakdo, kdor je' ušel smrti ali je slutil, da je tudi on med zapisanimi, je bežal v gozde in na (gore.	■ i
Mod drugimi je tudi odšel smrti Jurij Petrovič, reven mož, ki je imel siromašno kočo, drugače je pa deloma kot najemnik delal pri turških posestnikih, deloma trgoval s svinjami — stari oče našega sedanjega vladarja. Radi njegove temno polti so ga Turki imenovali Karadjordje aH po naše Črni Jurij. Bil je izvanredno hraber in razumen, napram Turkom grozen, a drugače dobrega srca in pošten. Nosil se je od malega z mislijo, kako bi osvobodil domovino. Radi -tega se je družil s hajduki, to je s takimi možmi, ki so pred Turki zbežali v gore in v gozde in odtam v malih četah napadali Turke, se ž njimi vojskovali in pri njih ropali, kristjane pa ščitili in maščevali. Seveda Turki niso vedeli, da tudi hajdukje, tflda vedeli so, da je pri Srbih zelo ugleden ia 2*lo sposoben ,
Hoteli so torej ubiti tudi njega, a jim je vsled svoje previdnosti ušel in zbežal v gozde.
Nekaj dni po tem klanju, dne 14, februarja 1804 se zbere nad 500 Srbov iz različnih krajev, ki so u-šli smrti, v vasi Orašec blizu Kragujevca na skrivaj k posvetovanju. Vsi so bili edini, da se morajo u -preti s silo, aJko ne marajo, da pogine ves narod. Mo-raliso pa voliti načelnika, in to se je, kakor pripoveduje nek mož, ki je bil navzoč od začetka, takole:
Jurij nastopi in prične: „Cujete, bratje! Ako pričnemo to podjetje, treba da izberemo enega, ki bo naš poglavar, katerega moremo vsi ubogati, kaiti brez tega niti ni, da tn se lotili take stvari." Nato odvrne bukoviški prota Atanasij: „Tako je treba, brat Jurij! — Jaz prvi, a tako tudr vsi tukaj hočemo, da nam baš ti postaneš sta -rejšina in poglavar, a mi te( hočemo vsi ubogati."
„Vsekakor — odvrne Jurij — jaz hočem povsod z vami, toda ne maram pred vami. Tu je Stanoje, tu je Vula, tu sta kneza Marko in Tjeodosij, pa vzemite kogar hočete, a jaz ga hočem najbolje ubogati."
Sedaj se neki udeleženci obrnejo k Stanoju Gla-vašu ter mu prično prigovarjati, naj sprejme, starej-šinstvo, a mož jim odgovarja:
„Dobro bratje, jaz sem hajduk in mene ubogajo hajduki in poslušajo; toda ves narod niso hajduki pa porečejo ljudje jutri: kam naj gremo za hajdukom Hajduk nima koče in domovanja: zjutraj, ako napadejo, Turki, pojde v gozd, a mi ostanemo na bojivču, da nas Turki robijo in plenijo. Postavite si za starej-šino kakšnega človeka izmed vas, ki je doslej živel z narodom, a jaz bom delal kolikor mogoče, kakor do -slej."
Ko ponudijo Teodosiju Maričeviču, uglednemu knezu starejšinstvo, odbije z izgovorom, da ne more biti načelnik hajduškim četam. Ko pa opet ponudijo Juriju in on odbije, ga vpraša prota:
„Zakaj pa ti, brat Jurij, nočeš sprejeti stare -šinstva, ako vsi želimo?"
„Nočem radi tega — reče Jurij — ker se vi še niste naučili vojevati, pa se boste čez nekoliko dni zopet predali Turkom, a veste, kaj potem mene čaka." „Nočemo, nočemo! X* z okliče narod: — te pred
čajev, ki jih je Kmetska zveza priredila v letu 1920
okoli 25, stoteri zaupni in javni shodi stanejo tudi mnogo žrtev. Pisarniške potrebščine so postale ne«. znosno drage, tudi poštne pri-stojbine so nam potro-iili, kamor pogledamo, povsod večji in vedno večji izdatki! In vse to so krili naši požrtvovalni somišljeniki s prostovoljnimi prispevki.
Čakajo nas pa še večje naloge! Stojimo nepo sredno pred volitvami. Naše delo bo treba podesetifc, treba bo pošiljati na približno 240 župnij in okrog 1000 občin lepake, letake, zaupna navodila, brošura i (d. S tem pa bodo tudi izdatki poaftali naravnost o-gromnv.
Od bodočih volitev in moči naše politične organizacije bo odvisna usoda naše domovine, , našega imetsko delavskega naroda. Ce bodemo slabo pri -pravljeni šli v odločilno volilno borbo, ne bodemo o-dločali o naši usodi mi, ampak naši nasprotniki. S\e-ta dolžnost slehernega zaupnika, slehernega somišljenika in sleherne somišljenice naše stranke je, da daruje za sklad Slovenske kmetske zveze in da tudi z nabiranjem prispevkov pripomore do sijaine zma ■< ge.	1
Liberalci, socijalni demokratje in samostojneii so si pravočasno napolnili strankine blagajne s ti-" sočaki, katere so jim darovali vojni dobičkarji, veri-. žniki, bogate banke in drugi bogataši — iz hvalež-» nosti za podarjene izvoznice liberalnih in rdečih ministrov Delavci, ki so organizirani v sooialdemokra-ški in komunistični stranki, plačujejo redno vsak mesec po 2 do 8 K za strankin davek. Naša stranka je navezana le na prostovoljne prispevke naših so-* mišljen i kov. Učimo se od nasprotnikov požrtvovalnosti za stranko!
Od zmage je odvisna naša bodočnost. Sveta in velepomembna je stvar, za katero se gre. Vsak dar bode prinesel tisočere obresti.
Krajevni odbori, naši vrli zaupniki, vsi na delo za sveto stvar! Podučujte in nabirajte m uplivajte posebno na premožnejše somišljenike, da darujejo za strank'n voliini sklad tudi večje svote.
Izrabite vsako priliko za zbiranje: gostije, veselice, sestanke! Naše vrle žene in dekleta! Naša stranka vam je priborila volilno pravico, pokažite svojo hvaležnost z neutrudljivim nabiranjem prispevkov !
Zbrani denar se pošilja po poštni nakaznici na naslov: Slovenska kmetska zveza v Mariboru, Ciri-lova tiskarna. Kdor želi za pošiljanje prispevkov poštnih položnic, naj piše po nje na tajništvo Slovenske kmetske zveze v Mariboru.
V Mariboru, 20, junija 1920.
Tajništvo Slov. kmetske zveze.
Hekaj o padanju cen.
Časopisje nam javlja dan na dan o padanju cen živilom in blagu po celem svetu. Mi še sicer a znižanju cen pri blagu bore malo čutimo, a tozadevno znatno znižanje bo prišlo čez noč in bo s padcem cen izginil marsikateri trgovec, ki si je nagro-madil v svoje zaloge dragega blaga v špekulaciji na še višje cene. Glede znižanja cen vsem življenskim ]>otrebščinam jo treba le še malo potrpljenja, ker svetovna poročila o znižanju cen niso in ne morejo biti lažnjiva.
nami, a mi gremo za tabo, v vodo, v ogenj,, samo da si ti naš poveljnik."
„A vendar bratje, ne morem sprejeti. Jaz sem nagle jeze in razburljiv in ako kdo ne posluša ali se odstrani, jaz ga ubijem, a kogar zalotim pri najmanjši izdaji, ga obesim in kaznujem s strašnimi mukami; potem se boste pa na mene jezili ia vsak bo vlekel na svojo stran in nič ne bo iz naše stvari, .Turki bodo pa tega veseli in nam bo slabše kot poprej."
Na te besede prične kričati ljudstvo* da hoče ravno takega poveljnika, a Stanoje doda:
„Pobratimo Jurij, ako ne sprejmeš poveljništva, grem pri tej priči s svojimi tovariši po oni poti, po kateri si me pripeljaL"
Ko Jurij to začuje, vpraša še enkrat narod, a-ko hoče, da mu bode načelnik:
„Hočemo!" odgovore vsi,iz enega grla.
„Dvignite kvišku vsak po tri prste."
Vsi dvignejo, a Črni Jurij vpraša zopet :i
„Hočete?"
„Hočemo!" Tako ponove trikrat.
„Potem hočem tudi Jaz z vami," odvrne Crnf Jurij. Nepopisljivo navdušenje se polasti vse množioe zlasti so bili veseli mladi ljudje, ki še niso razumeli, kako velike naloge so se' lotili.
Potem stopi pred množico duhovnik 'AtanaziJ, belih las in brade kot sneg, prime križi in evangelj-sko knjigo in prične govoriti ljudstvu, kaj je starej-šina in kako ga jo treba ubogati, kako mu je treba biti veren; potem kako se ni treba bati Turka, ka-ko moramo biti složni kot bratje, se ne smemo izda -jati in se moramo boriti proti Turku do zadnje ka -pije krvi. Potem prižge duhovnik voščeno srečo in prične čitati molitev moleč se k Bogu za pomoč pri tem velikem narodnem poslu. Potem zapriseže vse navzoče s strašno zakletvijo: da bodo vsi složni in svojemu načelniku zvesti. Natd poljubijo vsi križ in e* vangelij.
Ta zaprisega jo naredila na vse udeležence velik utisk in spominjali so.se je celo življenje.
Tako je po volji naroda in milosti božji, a tudi IX) lastnih zaslugah prišla do vlade na£a vladarska Mša.
24. junija 1920
SLOVE N S KI OOSPO DAR.
Stran 3..
Padanje cen v 'Ameriki Je našlo odmev na Angleškem, kjer se je znižala cena angleški volni za nadaljnik 10—20%. Predsednik francoske zveze čevljarskih trgovcev Berhein je izjavil, da se bodo znatno znižale cene obutvi, ker je na trgu veliko Število čevljev in ker so na razpolago ogromne zaloge. V ¡Angliji in v Ameriki je na prodaj ogromna množina Čevljev.
Tudi iz Švice javljajo o padanju cen.
Padanje cen v Beogradu se opaža pri vseh predmetih. Tako so n. pr. sedaj cene sladkorju za 1 kg 12 dinarjev, medtem ko je bil sladkor še pred nekaj dnevi po 32 dinarjev za kilogram. Enako so padlo tudi cene ma&ti. Cene masti so padle od 15 dinarjev na 10 dinarjev pri kilogramu. V trgovskih krogih samih se govori, da se bodo sedanje cene Še bolj zni -žale.
Nikakor ne bodo cene take, kot so bile pred voj no. Moramo si pač vedno predočevati, da je po vsem svetu raztrošena ogromna množica papirnatega de -narja, ki je le malo ali nič vreden. Dejstvo je tudi, Ha nastajajo vedno novi bogataši na račun revežev , toda lahko in verižniško pridobljen denar se tudi hitro izda in porabi. Blagoslovljeno in trajno premo -ženje si pridobi človek le z vestnim gospodarstvom in pridnim delom. Počasi se bodo vrnile znosne razmere v vse dežele, ki so tako neizrečeno veliko trpele vsled vojne. Nikakor še nismo pri povratku razmer
iz leta 1914, vsekakor je svetovno padanje cen dobro znamenje za zboljšanje sedanjih razmer.
Sedanje neznosne cene je zakrivilo v veliki meri tudi delavstvo, ki je zahtevalo pri zmanjšanem proizvodu vedno večje mezde, če ni šlo z lepa, pa so iih izsilili potom štrajka. V zahtevi po vedno višji plači je delavstvo v zadnjem času popustilo, ker je prišlo do spoznanja, da je v boju med visokimi ce -nami in velikimi dobički ravno delavstvo prva in največja žrtev.
Privi in glavni boj proti pretiranim cenam se jo začel v Ameriki, kjer Amerikanec sploh ni kupil blaga, katerega cena se mu je zdela previsoka. Ta horda zoper cene se je raznesla iz Amerike tudi po Evropi in kmalu bomo občutili tudi mi njen zmago -slavni, dobrodelni in pošteno čuteče ljudi odrešujoči vpliv. Dnevno padanje cen na vseh poljih življenskik potrebščin je svetovno dejstvo, katerega ne bo vzel več nobeden čilut, špekulant ali verižnik.
Našemu kmetskemu ljudstvu pa priporočamo proti draginji še za kratek čas amerikansko in dobro preizkušeno zdravilo, potrpljenje in nikar ne kupo -vati sedaj dragega blaga, ker bo v kratkem ceneje, če tudi bo prišlo na boben in v konkurz na stotine trgovcev. Kakor hitro bodo padle cene blagu, ker poljskim pridelkom so že, se bo tudi med naše kmet-sko ljudstvo naselilo več zadovolja in navdušeni a za našo svobodno in samostojno Jugoslavijo.
Nawodila za n biskregenia Aleksandra.
V imenu naših organizacij pozivamo vsa naša društva, krajevne skupine in posamezne zaupnike in župane, da se držijo glede obiska regenta Aleksan -dra v, Mariboru teh le navodil:
1.	Regent dospe v avtomobilom 29. j u n i j a o-poldne v Maribor. Pripeljal se bo po državni cesti iz Celja.
2.	Napravite ob cesti iz Celja do Maribora slavoloke, postavite mlaje in okinčajte svoje hiše ob cesti z zastavami.
3.	Cas, kedaj se bo regent s svojim spremstvom peljal skozi posamezne kraje ob cesti Celjo— Maribor, bo naznanjen pravočasno po okrajnih glavarstvih našim županom.
4.	V vaseh in trgih, ki ležijo ob državni cesti, so naj ob določenem času zbere naše ljudstvo, da pozdravi našega vladarja naše krvi prvokrat na svo * bodnih slovenskih tleh s pravo in iskreno slovensko navdušenostjo. Predvsem se naj zberejo:, šolska mlar din a, dekleta, naša društva z zastavami, požarne brambe, občinski odbori in drugi zastopi.
5.	Obvestite o vsem tem tudi sosednje župnije s pozivom, da pridejo na najbližji kraj ob državni cest» pozdravit našega vladarja.
6.	Glavni in sijajni pozdrav in sprejem pa bo y Mariboru. Kdor torej more, naj na Petrovo opusti ;vsa druga pota in pohiti v Maribor, da bo priča prvega prihoda prvega slovanskega vladarja v jugoslovanski Maribor.
7.	Mladeniči in možje z Dravskega polja naj pridejo v Maribor na konjih z zastavicami v rokah.
8.	Požarne brambe iz mariborske okolice iz ce-
lega Dravskega polja morajo priti že dopoldne v Maribor.
9.	Orli, Orlice, izobraževalna društva, Mlade-niške zveze, krajevne organizacije, Kmetske zveze, Viničarske zveze, Jugoslovanske strokovne zveze, Marijine družbe, Dekliške zveze in vse druge organizacije na deželi morajo priti polnoštevilno dopol -dne na Petrovo v Maribor.
10.	Prav posebno prosimo, da organizirajo naši zaupniki v Slovenskih goricah, na Murskem in Dravskem polju prihod okrašenih kmetskih vozov v Maribor. Na vozove pritrdite tudi velike slovenske zastave.
11.	Naše pevske zbore nujno pozivamo, da pol-roštevilno prihitijo že tekom dopoldneva v Maribor in se razpostavijo na različnih mestih» kjer bo šol mimo regent.
12.	Ne pozabite na narodne noše. Naši Poljanci in Slovenjgoričani, moški in ženske naj si poiščejo stare narodne noše in naj jih ta dan oblečejo.
13.	V Mariboru bodo posebni reditelji skrbeli za red.
14.	Prosimo, da tudi vsak sam zase, posebno voditelji ljudstva, skrbijo za strog red in mir ter za vzgledno vedenje vsakega posameznika.
15.	Bodite ta dan, ki velja za nas obmejno Slovence kot velik narodni praznik, trezni in uplivajte v istem smislu tudi na svoje znance..
Natančni vspored sprejema in drugih sloves -nosti, ki bodo v zvezi s prihodom našega vladarja v Maribor, objavimo na drugem mestu, oziroma ga bo objavila „Straža" ter bo razviden na lepakih.
politični ogled.
Jugoslavija.
NaSe narodno predstavništvo je sedaj odgodeno radi regentovega potovanja po Hrvatski in Sloveniji do 1. julija.
V zadnjih sejah našega parlamenta so razpravljali o ženski volilni pravici in o novem vo -lilnem zakonu. Za žensko volilno pravico se je potegoval v imenu Jugoslovanskega klhba dr. Hohnjec . Razven Jugoslovanskega kluba in socijalistov ni našla ženska volilna pravica za državnozborske volitve skoro nobenega zagovornika. Najbrž da z žensko državnozborsko volilno pravico ne bo nič. Z ozirom na novi volilni zakon je sedaj cela Jugoslavija raz -deljena v 56 volilnih okrajev in bo imela po izvršenih državnozborskih volitvah 414 poslancev. Slovenija s Prekmurjem bo tvorila dva volilna okraja s 38 poslanci. Srbija dobi 30 volilnih okrajev in . 157 poslancev. Hrvatska, Slavonija in Medmurje 9 volilnih o-krajev z 92 poslanci. Bosna in Hercegovina 6 volilnih okrajov s 03 poslanci. Dalmacija 2 volilna okraja in 11 poslancev. Na vsakih 35.000 prebivalcev pride 1 poslanec.
Italija.
G i o 1 i 11 i j e v a vlada je že zaprisegla kralju in že dela s parlamentom. Posebno je začela Italijane skrbeti sedaj Albanija, kjer so italijanske posadke tako hudo porazili albanski vstaši. Italijani sedaj zahtevajo od Albancev, da so ti umaknejo iz -pred Valono ' da izpustijo italijanske vjetnike, sicer bo začela Italija z ofenzivo. D'Annunzijevi voja-
k' baio iiiili '/SITitova in risi «P. iih nnšlift ».T»/~»fi n..nnn;
Poljska.
Poljaki so ponudili ruskim boljševi -kom mir, a ti so odgovorili na to mirovno ponudbo z ofenzivo ob Dnjepru. Poljska vojska doživlja vsaki dan nove poraze in so vedno umika pred rusko ar -
mado, ki podi Poljake. |
Avstrija.
Avstrija bo razpustila narodno skupščino in bo izvršila v jeseni volitve za po-stavodajno zbornico. Za ta korak so se odločili so -cijalni demokratje in krščanski socijalci. Po zakonu bi morali imeti mandati veljavo dve leti in bi nehali šele na dan, ko so bile volitve v narodno skupščino. Vsled spora med socijalisti in krščanskimi socijalci pa bo zaključil parlament svoje delo pred časom.
.Madžarska.
i V ogrski narodni skupščin i Je nar j glašal justični minister neizprosne kazni proti navi-i jalcom cen. Predlagal je zaplembo premoženja navi-: jalcem in razglas obsodbe v trgovinskih prostorih .
Minister je povdarjal sprejem zakonskega načrta, po katerem so sodišča pooblaščena za strašilen zgled obsoditi krivce v zapor in poleg tega še na batine . Dovoljenih je 25 batin, najmanj pa 10, pri mladost-nih osebah 5, če bi se krivca drugače ne moglo vpo-koriti. Ta določba velja samo za eno leto in se potem razveljavi soma ob sebi. B: tine se smejo uporabljati samo pri moških osebili in mod zaporom.
jom.
Nemčija.
Nova nemška vlada je sestavljena iz eontra (krščanski možje), demokratov in iz ljudske stranke brez socijalistov.
Kmtfsfca zmza.

Shodi in prireditve Slov. kmetske zveze, določene za dne 27. in 29. junija se radi prihoda regenta Aleksandra ne vršijo. Vsled tega izostanejo tudi viy ničarski shodi v Svetinjah, Leskovcu in pri Sv, Trojici ter tečaj v Ljubnem.
Shod Kmetske zveze v Braslovčah dne 27. Junija radi prihoda rcgei.ta Aleksandra odpade.
St. Jurij ob Sčavnici. Pri nas se vrši v ne« deljo, 27. t. m. po rani sv. maši shod Kmetske zveze
}K> večernicah slovesno zborovanje našega Orla* Na obeh shodih govori urednik Krajno iz Maribora.
Sv. Lenart nad Laškim. Dne 4. lulija obhajamo tukaj Cirilovo nedeljo. Po pozni sv. mafil bo shod Kmetske zveze in sicer na prostem pred cerkvijo. V cerkvi in na shodu nastopi kot govornik č. g. urednik Marko Krajnc iz Maribora. Somišljeniki pridite!
_____________ "Navodila.
Seznam zaupnikov in krajevnih odborov še iz nekaterih župnij nismo dobili. Da bo naS seznam iz vseh župnij in občin popoln, še enkrat nujno prosimo, naj nam naši glavni zaupniki vsaj da 1. julija zanesljivo pošljejo natančne naslove agilnili mož, mladeničev, žen in deklet iz vseh občin, do ka« terih se bomo obračali glede volilnih priprav. To velja za ves Slov. Stajer, za Prekmurje in Slov. Ko. roško. — Tajništvo KZ v Mariboru.
Shode je treba vsakokrat naznaniti politični oblasti tako, da oblast dobi naznanilo vsaj tri dni pred shodom. Naznanilo je treba kolekovati s kole« kom 4 K. Ce hočete imeti pismeno rešitev od glavar* stva, morate priložiti kolek 8 K. Ako pa rešitve na potrebujete, morate to v naznanilu navesti. Prosimo« da krajevne organizacije same preskrbijo pravočasna naznanilo shodov politični oblasti. Naznanilo se na • pravi n. pr. po tem le vzorcu: „Okrajnemu glavarstvu v Brežicah. Krajevni odbor Slovenske kmetske zveze za Štajersko v Rajhenburgu naznanja, da se vrši dne . . . Junija 1920 ob 8. uri predpoldne v Društvenem domu javen društven shod. Dnevni red: Politični položaj in, organizacija. Rajhenburg, dne * junija 1920. Za krajevni odbor Kmetske zveze: J. J« — Opomba: Prilagamo 8 K za rešitev te vloge (ali:i Na to vlogo nam ni treba poslati rešitve)."
Važno za naše organizatorje in somišljenike 1! Naša osrednja krščanska politična organizacija (Slovenska ljudska stranka) v Ljubljani je izdala lično knjižico, ki se imenuje „Politični katekizem." Knjižica je vredna, da jo prečita vsak pristaš Slov kmetske zveze. To je res pravi katekizem za naše sorniš -ljenike in somišljenice. Priporočamo posebno sedaj, ko stojimo pred volitvami, da si vsaka krajevna or -ganizaeija nemudoma naroči in med pristaše Kmetske zveze razneča to knjižico. „Politični katekizem" se naroča pri Tajništvu Slovenske ljudske stranke v. Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. En izvod stane s poštnino vred G K.
Mladinska organizacija.
Veličastni ženski in dekliški
jiaboi* na Brinjevi gori.
¡SBSSBm "	'
Daleko lepše in sijajneje nego smo pričakovali e potekel prvi letošnji ženski in dekliški tabor na Brinjevi gori pri Konjicah. Nad 3000 žen in mladenk je prihitelo deloma v procesijah, deloma v manjših' gručah. Prišle so žene in mladenke iz vseh krajev Štajerske: Poljčane, Polskava, T^nje, Cadram, Sv< Jernej pri Ločah, Loče, Konjice, Zreče, Ziče, Sv« Kunigunda na Pohorju, Vojnik* Sladkagora, Dram i ljo, Frankolovo, Studenice, Laporje, celo Sv, Lovrenc nad Mariborom, St. Vid na Planini, Slivnica pri Mariboru, Sv. Križ nad Mariborom in mnogi drugi daljni m bljižni kraji so bili zastopani. Ze zdaleč so nas pozdravljale zastave in bogato ovenčani slavoloki, ki so jih ovenčale vrle zreške in konjiške mladenke* Celo topiči so pokali v proslavo naše slovesnosti. In nebo, ki je skoro ves zadnji teden kazalo mračno lice, se je zvedrilo in z nami radovalo.
Pred sv. mašo smo imele posvetovanje o orga« nizaciji Zveze slovenskih deklet, kateremu e predse* dovala s. Minka Kolman iz St. Vida na PlaninL Sklenile smo:
L Dekliške zveze naj po vseh župnijah zopet ožive, ustanovijo naj se tam, kjer jih še ni, vzbude se naj zopet, kjer so zaspale.
2.	Osnujejo se naj dekanijski odbori Dekliške zveze, sestoječi iz predsednic župnijskih zvez. Dekanijski odbori skrbijo, da se v vsaki župniji dekanije Dekliška zveza ustanovi oz. zopet obudi. Izvolijo in naprosijo si tudi dekanijskega duhovnega voditelja Dekliške zveze. Seje se vrše štirikrat na leto. Dekanijski odbori skrbe, da se. vsako leto priredi dekaniji ski dekliški shod.
3.	Osnuje se osrednji odbor Zvezo slovenskih deklet, sestoječ iz dekanijskih predsednic, in izvršilni odbor. .
Pri posvetovanju so dekleta izrazila žel;o, da začne zopet izhajati mladinsko glasilo, kakor je bil „Naš dom". Naj se poskrbijo dekliški znaki, uvede enotna himna slovenskih mladenk („Slovenske mla-kenke, le pojte veselo") in naj so izdelajo oziroma času primerno predelajo pravila „Zveze".
Pri slovesni božji službi je govoril mik g. arhi-diakon Hrastelj, pokazal nam jo, kako tudi najbolj priprosta žena in mladenka, če je tudi navadna do-kla, lahko vrši pravo apostolsko delo v svoji okolici.
Po sv. maši, ki jo je daroval zreški vlč. gosp. župnik Karba, se je vršilo sijajno zborovanje. Vodila ga je Amalija Šolar iz Konjic. Nastopilo jo 17 govornic: Lamut Barbka in Sadek Marija iz Zreč, Ul-čnik Frančiška iz Zič, Ajd Marija iz T5nj, 'Kumer, Jula iz Konjic, Lešnik Marija iz Cadrama, Pliber -šek Antonija iz;Loč, Kolar Pavlina od Sv. Jer jja pri Ločah, Berdovnik Veronika od Sv, Križa pri Ma-
riboru, Neža Potnik od Sv. Kungote na' Pohorju, Krajnc Alojzija 8 Prihove, Minka Kolman od St. Vida na Planini, Orož Marija iz Zreč, Amalija Vrhov-šek od Sv. Jerneja pri Ločah, Hrastnik Marija od Sv. Lovrenca na Pohorju, Jozela Plečko od Sv. Jerneja. Pismen pozdrav jo poslala predsednica braslov-škega okrožja Dekliške zveze in Micka Crček v imenu Orlio v Središču. Končno je govoril urednik Krajnc o tem, zakaj je (ženska v sedanjem času dolžna brigati se za politiko in zahtevati volilno pravico. Sklenile so se resolucije, v katerih smo zahte -vale:
1.	tak šolski zakon, ki bo dal Cerkvi in staršem tisti vpliv na šolske zadeve, ki jim po pravici gre;
2.	žensko volilno pravico tudi za konštitutanto in vse javne zastope;
3.	da Dekliške zveze skrbe, da se kolikor mogoče po vseh župnijah ustanovi ženski odsek Kmetske «veze s posebnim odborom, izvzemši predsednika» ki je moški in ženski Kmetskij zvezi skupen.
Slovesnost se je zaključila z večernicami in sklepnim cerkvenim govorom, ki nas Je vzpodbujal k srčnosti in vztrajnosti v boju za krščanska načela v vsem zasebnem, a tudi javnem življenju, tudi v politiki. Slednjič nas je cerkveni govornik opozoril na to, Ha je treba za prospeh naše ženske in dekliške organizacije tudi moliti, ker zaman in brezuspešno bi bilo našo organizacijsko delo brez blagoslova z nebes!
Imamo samo eno željo: da bi vsi bodoči ženski in dekliški tabori, ki se nam že obetajo, uspeli tako veličastno in kakor upamo, sadonosno. kakor naš tabor na Brinjevi gori!
Orlovska slavnost pri Sv. Martinu pri Vurber-gu, katero je priredil tukajšnji odsek v nedeljo. 13 junija se je vkljub slabem vremenu obnesla sijajno. Udeležili so se je: Mariborski Orel in Orlica z naraščajem in gojenkami, dalje odseki Hoče z zastavo, Sv. Lenart. Sv. Benedikt, Sv., Križ pri Mariboru, Ptuj in Jarenina. Slavnost se je začela s službo božjo, katero je imel č. g. dr. Lenard iz Maribora. Popoldne ob 3. uri so Orli in Orlice ter njih naraščaj proizvajali prosto vaje in vaje na orodju, ki so žele burno priznanje. Na slavnostnem prostoru je imel č. g. dr. Lenard krasen govor, v katerem je nam orisal preteklost našega naroda in nas spodbujal k skupnemu delu za narod in domovino. Po telovadbi je zapel domači pevski zbor, nakar se je razvila prosta veselica. Ob enem se zahvaljujemo bratskim odsekom in vsem udeležencem za njih poset. Da se je slavnost tako krasno obnesla se moramo tudi zahvaliti vrlim župljanom, ki so nam vsestransko pripomogli z raznimi darovi. Vsa čast tudi našim požrtvovalnim dekletom, ki so nam spletle toliko vencev in nam tako krasno ovenčale telovadišče in nas pri vsem delu podpirale. Posebno se zahvaljujemo tudi našemu vrlemu g. županu, ki nam je dal prostor in potrebni les na ra-spolago.
Gibanje mladine pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Dne 20. junija smo bili priča izrednega dogodka, ki se je prvikrat vršil pri nas in sicer veseli dan nam je priredila domača Mladeniška zveza s pomočjo ljutomerskega Orla in svetinjske godbe. Predpoldnem smo slovesno sprejeli drage nam brate Orle iz Lju -lomera. Po poznem sv. opravilu se je pričelo zboro -■vanje zunaj na prostem, kjer je mnogo govornikov v krasnih govorih razpravljalo o potrebi orlovske or -ganizacije sploh. Ustanovil^ se je Izobraževalno dru štvo, dramatični odsek in telovadni odsek Orel. M d lanti vlada, veliko zanimanje za Orla. Popoldan je bila predstava, po predstavi se je začela telovadba. Vse vaje so Orli med burnim ploskanjem občinstva proizvajali, tako da so se ljudje kar čudili, kaj za -more mladeniška telovadna organizacija, postavljena na katoliških temeljih. Posebno ¡>>h,!i|. so želi pri orodni telovadbi. Ob koncu se je zahvalil predsednik ljutomerskega okrožja brat Drago Novak v prisrčnih besedah občinstvu, posebno domačinom, za sprejem. Tako se jo slavnost popolnoma lepo in mirno konča-čala, kar je gotovo zelo dobro uplivalo na razvoi orlovske organizacije pri Sv. Tomažu. Torej, iantje, začetek je storjen, sedaj pa le s korajžo na delo, da bo naša mlada orlovska organizacija krasno uspe -vala.
Orlom ptujskega in mariborskega okrožja. Sprejema regenta se udeleže Orli v kroju. Orli, ki imate krojo pridito 29. t. m. v Maribor! Orlice tkroj: črna krila, bele bluze, čepice) naj se tudi udeleže sprejema. Zbirališče za vse v dvorani JSZ (jSplavarska u-iica). Pazite na obvestila v listih in po županstvih glede natančnejšega časa regentovega prihoda!
Nov odsek „Orla" se snuje pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Na čelu; orlovskega gibanja so najoci-ličnejši možje in mladeniči.
V Jarenlnl se vrši dne 4. julija t. 1. shod Dekliško zvezo za celo jareninsko dekanijo. Prodpoldne ob M: 11. uri sv. maša z govorom, j^o sv. maši zborovanje na prostem. Popoldne se vrši veliki orlovski tabor s prostimi vajami in telovadbo na orodju. Po telovadbi ljudska veselica. Pridite iz vseh sosednjih Slovenskih goric vsi zavedni fantje in mladeniči ter dekleta!	'':
Dekliška zveza /,.. Prekmurje se bo v kratkem ustanovila. Tajništvo naših organizacij je dobilo iz Prekmurja pozive, naj Čimprej \pomaga vrlim Prek-murkam ustanoviti Dekliško zvezo. To se bo prav kmalu zgodilo.
Na gostiji Baumgartner in Same v St. Ix>v -renou pod Prožinem se je nabralo za, novo zastavo teharskega Orla 120 K. Mlademu narodno zavednemu paru obilo sreče ter Bog plačaj!
Dekliškim zvezam in Marijinim družbam je posvečena knjižica, ki je ravnokar izšla. „Vrt Mari -jin." Češki spisal Julij Zeyer, poslovenil M. Krajnc . Obsega 243 strani in stane s poštnino vred 3.50 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila vMariboru. Knjižica je zbirka mičnik legend iz Marijinega in Gospodovega življenja, ki jih je ustvarila ljubezen prvih kristjanov do Matere božje in ki jih je Marijin častilec Zeyer ovil v krasno pesniško obleko. Citatelju legen-dic se vtisnejo prizori iz življenja Gospodovega in njegove matere globoko in neizogibno v spomin. Članice Dekliških zvez in Marijinih družb! Vam je posvečena ta knjižica! Naročajte jo! Ce naročite deset izvodov skupno, dobite enega povrh.
Preklic. Podpisani mladeniči iz občine Planin-skavas izjavljamo, dame maramo biti udje Samostojne kmetijske stranke, ampak hočemo ostati zavedni krščanski mladeniči: Leskošek Ivan, Koželj Jože , Koželj Anton, Kovač Kari, Kovač Rudolf. Želimo, da bi nam kmalu sledili vsi dobromisleči.
(¡ospodarsfvo.
VintigMsImo pwi»čilo> g
20. junija 1920.
Iz ormoško-ljutomerskih goric.
Krasne upe je budil v nas vinogradnikih me -sec maj s svojo poletno gorkoto in sušo. Rast trte je nenavadno močno napredovala in v drugi polovici tega mesca je zadehtela iz goric „najblažja vseh cvp -tio", prežlalitna vinska trta. Nad 25 let se že pečam z vinogradništvom, a tako zgodnjega trtinega cveta ne pomnim. Za cele tri tedne smo bili v primeri z drugimi leti v vegetaciji (rastlinski rasti) naprej, zato se ni čuditi, da so nekateri vinogradni preroki že prerokovali za letos kapljico, ki bi znala glede dobrote doseči izborfii letnik 1917. Toda mesec junij s svojim neprestanim deževjem nam je črtal mnogokaj z „lista upov" na lepo in bogato trgatev.
Z veseljem mi je konšiatirati, da so se vino -gradniki letos z vso vnemo poprijeli škropljenja proti peronospori tako, da je bilo prvo škropljenje v drugi polovici maja skoraj že povsod končano, istotako so je pridno žvepljalo proti grozdni plesnobi ali takozv. „pepelju." Dasi se je trta letos prav zgodaj spustila v cvet, vendar z ozirom na razne trtne vrste in različne lege ob koncu majnika še ni vse odevetelo in hladen ter deževen mesec junija je našel v vinogradih še mnogo nerazvitih cvetov, kar je vzrok, da bomo imeli glede velikosti ponekod zopet tri vrste jagod. Z drugim škropljenjem se je pravilno in o pravem času, to je deset dni po prvem škropljenju, pričelo , a, kaj to koristi, ko pa nas je vreme neprestano mo -tilo, da smo morali takorekoč vsako uro za to delo krasti. Dobe se tukaj vinogradniki, ki so svoj polovico orala obsežen vinograd skozi teden dni škropili, uporabili pri tem 4—5 polovnjakov bakreno-apneno zmesi, a pri tem nimajo zavesti, da so svoje delo dobro opravili. Dež je vedno znova izpiral z listja škropivo in tako se je ob ogromnih troških (galico plačujejo oni, ki je niso naročili po Kmetijski družbi, po 40 K 1 kg) in zamudo časa opravilo to delo le napol. Vsled dolgotrajajočega trtinega cveta se pozna tuin-tam tudi pogubonosno delovanje kiseljaka. Danes, ko to pišem, se je vreme sicer začelo obračati na bolje, — na oni strani, odkoder so jadrali k nam neprestano težki in mokri oblaki, se je začelo nebo vedriti in tako upamo, da se Bog z milim očesom ozre zopet na nas vinogradnike, ki s strahom pričakujemo jeseni , ki bi nam naj vrnila ogromne vinogradne troške, delo in trud.
Glede vinsko kupčije naj omenim, da je živahnost v tem oziru pri nas precej ponehala. Zaloge so izvečine izčrpane nekateri vinogradniki pa čakajo s prodajo tudi radi tega, ker jim je blago ljubše nego denar. In če bode cona vinu padla (kar pa bode šele jesen pokazala), bode padla cena i drugim pred -metom in tako nima vinogradnik s svojo zalogo vina ničesar izgubiti. Nedavno je prodalo nekaj vinogradnikov svoj lanski pridelek liter po 20—25 K.
Anton Kosi, Središče.
Koliko vina se pridela v Jugoslaviji? V Jugoslaviji se pridela na, leto okrog 5 milijonov hektolit -rov vina. Doma se ga popije 2'/s milijona hektolitrov, za izvoz ga torej preostane 2'A milijona hektolitrov . Ako računamo vrednost za 1 hI vina po 10 K, najdemo, da je vredno vino, katero se izvaža iz Jugo -slavijo, 2'A milijarde K. V Sloveniji brez Istre in Goriške je 35.000 ha površja vinogradov. Izvoz vina je /.a Jugoslavijo največjega pomena in bi bilo pričakovati, da bi vlada izvoz vina kolikor le mogočo pospeševala. Toda žalibog temu ni tako. Na izvoz vina je nastavila visoko carino, kar 400 K za t hI. Carino na vino je sicer pozneje znižala na 80 K za 1 hI, toda to je pa tudi vso, kar je vlada storila tozadevno. Izvoz vina iz Slovenije je takorekoč življenjska po -treba. Ce ne bomo mogli izvažati vina, se bo morala vinoreja večjidel opustiti, pri čemer je pa opomniti, da se prideluje v Sloveniji vino večjidel na takih tleh, ki niso porabna za nobeno drugo rastlino, izvzemši za gozd, toda gozd ne more prerediti toliko prebivalstva, kakor vinoreja, našim pridnim vinogradnikom bi ne preostajalo drugega, kakor zapustiti rodno grudo in se izseliti, v Sloveniji živi od vinoreje ena dobra tretjina prebivalstva. Ce vlada vsled visoko ca -rine onemogoči izvoz vina, bi bilo najmanj 100 tisoč ljudi brez kruha in zaslužka in bi moralo zapustiti oje domove.	, i M^lPlf ~
Vin«ko eene ne padajo toč. Od vseh strani nam dohajajo poročila, da je dolgotrajno deževje silno slabo vplivalo na nastavek in razvoj grozdja. Veliko deževje je nastopilo ravno v času, ko so še bile nekatere vrste grozdja v najlepšem cvetju. Vsled tega so je mnogo grozdja osipalo. Po mnogih vinogradih pa se je zaredilo silno mnogo črvov na grozdju, ki so uničili, kakor nam poročajo vinogradniki, do polovico grozdja. Vsled velike mokrote nastopa pero-nospora in mnoge druge trtne bolezni. Težavno se je danes vinogradniku boriti proti vsem tem škodljiv -cem in uimam. Vinska letina torej letos ne bo posebne dobra. Cena vinu, ki je od začetka maja naprej neprestano padala, se je sedaj mahoma ustalila. Ponekod gredo vinske cene celo kvišku. Tudi na Ogrskem in v Italiji kaže vinska letina bolj borno. Temu pri -merno si sedaj Vinogradniki tudi urejujejo prodaje vina.
Bosna pasta došla. Od Kmetijske družbe naročena bosna pasta je došla in se dobi pri tvrdki Ziegler, Maribor, Glavni trg.
Na velikem zadružnem sestanku, ki so je vršil pred več dnevi v Zagrebu, so bili zastopniki kmetijskih in gospodarskih zadrug iz cele Jugoslavije. Zastopanih je bilo 12 zadružnih zvez. Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug, slovenska Zadružna zveza in Gospodarska zveza, bosanska Zadružna zveza, dalmatinska Zadružna zveza, Zveza srbskih poljedelskih zadrug itd. Celo angleške in ruske zadrugo so pos -lale zastopnike. Posvetovali so se o raznih potrebah našega zadrugarstva. Najbolj so zahtevali, da se izvoz našega žita in živil v druge države daje -samo zadrugam in da se ves dobiček obrne v prid kmetom in njihovim zadrugam, ne pa v korist Židov in šp® -kulantov.
Čebelarsko društvo pri Sv. Trojici v Slov. g. naznanja vsem udom in neudom, da ima na Petrovo, 29. t. m. ob 9. uri predpoldne v gostilni MlinariOa zborovanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
St. Jurij ob juž. žel. V torek, 22. junija je v Sent Jurju ob Južni železnici veliki sejem za kon*o in govejo živino. Povabljeni so kupci in prodajaloi, ker so Sent Jurski sejmi, kakor znano, največji na Spodnjem Štajerskem.
Davek na vojne dobičke. Novi davek na vojne dobičke je skrajno nepremišljen, trd in vsled tega nesprejemljiv, vsled česar se mu vse odločno in upravičeno upira. Kajti, ako bi se udejstvil ta davek, bi imel za posledice, da bi udušil vse naše proizvajajo če gospodarske sile. Ta davek bi posebno zadel našo Slovenijo, kjer so davčna bremena že itak neznosno težka. Nadalje ni dvoma, da bi se ta davek ravni» v Sloveniji izvajal z največjo natančnostjo. Kakor znano, v našem kraljestvu dosedaj še niti polovi ca naše države ni prišla do plačevanja davkov, do čim se pri nas v Sloveniji pobirajo vsi mogoči davki, tudi vsi mogoči davki, ki zadevajo našo trgovine in obrt ter ji delajo velike ovire in težave., dočim po ostalih delili države cvete polna svoboda za obrt in trgovino. Ta položaj je neznosen, kajtij država ne more živeti samo od carine, raznih pristojbin in taks bo torej treba priti do urejenega enakomernega načina plačevanja davkov. Ni razsodnega človeka, ki bi u-govarjal davku na vojne dobičke, toda ta davek bi moral biti pravičen in uveden po vsej državi. Pri -pomnimo, da v Srbiji, Macedoniji, Bački, Banatu itd. sploh ne plačujejo nobenega davka, dočdm se v Sloveniji vsak davčni vinar vestno iztirja. Davek na vojne dobičke mora biti zmagljiv in se dohodki tega davka ne smejo uporabljati za tekoče državne po trebščine, kakor se sedaj dogaja. Odpor zoper vojnj davek v taki obliki, kakor jo zamišljen, Je torej u -pravičen. Upirajo se mu že tudi na Hrvatskem vse gospodarske organizacije in tudi pri nas bi bilo zelo potrebno priti do spoznanja o potrebi premišljenega dela v tem gospodarskem vprašanju, ki globoko zadeva naše gospodarsko življenje. Pribito je, da za -kon o vojnih dobičkih v sedanji obliki ne bo in ne more postati resnica, če vlada le količkaj prevdaje nosti v našem — finančnem ministrstvu.
Nov denar izdajo na Madžarskem. Madžarsfci finančni minister je razglasil, da bo vlada v kratkem zamenjala sedanje bankovce z novimi novčanicami i» sicer za polno veljavo. Tudi nove novčanice se bodo glasile na krone.
Pristoiblnskl predpisi. Od raznih strank prihajajo na oblastva vloge, ki sploh niso kolkovane ali pa so nezadostno kolkovane. Take vloge se v smislu člena 15 zakona o taksah ne rešujejo. Ker gre prav velikokrat za važno zadeve, glede katerih stranke ne dobijo radi nepravilnega kolkovanja nikako rešitve , opozarja okrajno glavarstvo v Ptuju občinstvo, da s® pri vlaganju raznih prošenj, pritožb, prizivov in drugih pismenih vlog, natančno drže za kolkovanje določenih predpisov, razglašenih v „Uradnih Listih" št. 48 in 50 in pravilnika za izvrševanje določil o pristojbinah, razglašenega v „Uradnem Listu" štev. 50 t. 1. V splošnem povdarjamo, da so mora vsaka navadna prošnja ali vloga kolkovati s kolkom 4 K , kjer se pa prosi za formelno odločbo, potrdilo ali dovolilo, je treba še posebej priložiti pristojbino 8 K v kolkih. Glede drugih slučajev naj so občinstvo, pre-dno odpošlje vlogo na izvestno oblastvo, informira o predpisih in se tako izogne posledicam, ki bi nastale iz nepravilnega kolkovanja.
Sajenje tobaka v Sloveniji je dovolila vlada v Beogradu za prihodnjo leto. V poštev pridejo le vinorodni kraji, ker je tobačna sadika baš tako občutljiva glede spomladanskega mraza kakor trta. Kjer u-speva trta, uspeva tudi tobačna sadika. V Sloveniji pridejo v poštev Dolenjsko, Bela krajina, vinorodni
24. jna-ja 1920.
SLOVENSKI GOSPODAR.
5 Straa
kraji Spodnjo Štajerske in Prekmurje. Sajenje tobaka bo dovoljeno le tistim posestnikom, ki dobe za to dovoljenje od tobačne mnopolno uprave- Prošnje je vlagati potom županstev, ki bodo dobile zato pose -bne tiskovine. Sajenje in gojitev tobačnih sadik se bo vršilo pod nadzorstvom ¡finančnih uradnikov. V Sloveniji se bo gojila pred vsem tobačna sadika, ki daje tobak za pipo. V Srbiji, Bosni in Crnigori go -jijo tobačne sadike, ki dajejo tobak za cigarete. S sajenjem tobaka v Sloveniji se nam odpre nov vir dohodkov in odpomore tudi pomanjkanju tobaka za pipe.
Drevesna uš na sadnem drevju. Naše sadno drevje kot slive in češplje trpi letos ogromno škodo vsled drevesne uši ali takozvanega kaparja. Ta d/e-\esni škodljivec sesa sok iz drevja in ker se silna razširja, povzroča ogromno opustošenje. Ta škodljivec se uspešno zatira na ta-le način: Preveč napa -dene veje se odžagajo in sežgejo. Uši na manj napadenih vejah pa odrgni s trdim čopičem, katero.va namočiš v močno apneno vodo. Na ta način očiščeno drevo si že v prihodnjem letu opomore tako, da zopet obilno obrodi.
Rožlčavost češpelj in sliv. Letos se jO obetala izvanredno ugodna letina češpelj in sliv po Sloveniji. Vsled deževnega vremena se pa je pojavila bolezen rožičavost ali kilavost češpelj in sliv. Prvotno lep sad postane rožičast in odpade. To bolezen povzroča neka majhna glivica. Obramba proti temu velikemu škodljivcu ni lahka. Skrbno obiranje rožičev je edino sredstvo. Rožički se sežgejo ali pa svinjam pokrmijo. V bližini stoječe grmovje čremsa, ki je glavni nositelj to bolezni, je treba posekati in takoj iztrebiti.
Ugodna letina sladkorne pese. Po poročilih iz Češke, bo letos sladkorna pesa na Češkem bogato obrodila in so je nadejati ugodne letine, kajti vreme zadnjih dni je prav ugodno vplivalo na ra;st sladkorne pese vsled česar so že začele cene za sladkor polagoma padati.
Užlgalice se pocenijo. Zagrebški listi poročajo, da se bodo užigalice pocenile, ker je sekvester nad največjo tvornico te industrije v Jugoslaviji razveljavljen.
Zakaj je sukanec tako drag ? Neznosna Je po- | stala draginja sukanca. Sukanec uvažajo v naše > kraje samo verižniki in tihotapci, ki pri tem bogatijo. ? ¡Te dni so zaprli v Ljubljani nekega moža, ki je uti- j hotapil v Ljubljano sukanca v vrednosti 126.000 kron. ; Ce bi se mu bilo posrečilo tihotapstvo, bi bil prodal j sukanec raznim verižnikom, ki bi si bili kar čez noč f na lahek način prislužili tisočake. Policija je zaprla tihotapca, ga obsodila na 3000 K globe in mu odvze- i la ves sukanec.
Svedre za kamnolome in pile. Urad za pospe -Sevanje obrti v Ljubljani razpolaga čez večjo množino starih pil, kakor tudi jeklenih svedrov za kamnolome in kladive. Cena 6 do 8 K za 1 kg. Interesenti obrtniki naj se nemudoma obrnejo na ta urad v Ljubljani.	H» '
Občeslovensko obrtno društvo v Celju razglaša, da ima v zalogi sledeče vrste železo: štirioglato" železo 13.15 mm, okroglo železo 8, 9, 10, 12, 13, 15, 16, 19 in 24 mm, ploščnato železo 20 in 4, 20 in 5, 22 in 6. 24 in 4, 24 in 5, 24 in 7, 28 in 5, 28 in 8, 35 in 9, 40 in 7, 40 in 10, 45 in 9 mm, valjanec 1-15, 1-20, 111-25 mm. Železo se bo začelo izdajati po 25. juniju ter se interesenti poživljajo, da svoje potrebščine prijavijo tajništvu gornjega društva. Istotam je v zalogi tudi mizarski klej in fini špirit.
Mlinarjem. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago manjšo množino svile za sita št. 7, široke 102 cm. Interesenti naj se zglase pismeno do 24. t. m. pri omenjenem uradu na Dunajski cesti 22.
Produkcija premoga v Bosni hitro narašča — sedaj izkopljejo dnevno že približno 300 vagonov. V kratkem začnejo kopati premog tudi v Bukinju-Tuzli in v Savskem mostu.
Tedenske novice.
Dr. Alojzij Jnvan, odvetniški koncipijent pri g. dr. Leskovarju v Mariboru, otvori dne 1. julija t. 1 svojo lastno odvetniško pisarno v Mariboru, v hiši, Aleksandrova cesta št. 18. I. nadstropjo (kjer je bil poprej mestni pogrebni zavod). Dr. Juvan je odličen naš somišljenik ter ga svojim pristašem toplo priporočamo I
Odvetnik dr. Josip Leskovar jo premestil svojo i odvetniško pisarno v Mariboru v hišo Sodna ulica j štev. 12, I. nadstropje (pred poslopjem okrožne sod - jj nije).
Koroška vas kliče. Pod tem naslovom se bodo vršila že naznanjena informativna predavanja o Koroški v sedežih sodnijskih okrajev po vsej Sloveniji. Prirede se tako, da bodo izvršena v vsej Sloveniii tekom enoga tedna in sicer od 27. junija do 4. julija t. 1. Tozadevni lepaki in letaki so dotiskani, ter se razpošljejo te dni v posamezni sodnijske okraje v na-daljno obvestitev korporacij in posameznih društev v dotičnem okraju. Prosimo vsa društva, korporacijo in posameznike, katerim se odpošljej'o lepaki, da jih pravočasno razdele po okolišu svojega okraja in sicer tako, da dobi vsak večji kraj vsaj eden lepak. Morda bi bilo najpripravneje razdeliti jih po županstvih, ozir. župnijskih uradih ali šolskih vodstvih. Tudi dan predavanja bode že določen tukaj iz ekonomskih razlogov. Posameznim krajevnim faktorjem bode treba preskrbeti le prostor ''morda šolo ali kako drugo pripravno dvorano) za predavanje ter določiti uro.
Prosimo, da nam gredo vsi v interesu stvari same, na roko. Nadaljno obvestila slede.
V McŽici na Koroškem je ponesrečil rudar Hu-ter z dinamitno patrono, ki je eksplodirala in mu odtrgala na levi roki tri, na desni pa dva prsta. Tudi po obrazu in na trebuhu je zadobil težke poškodbe.
Mariborčani in okoličani 27. t. m. v Rogaško Slatino 1 Kakor smo že poročali, prirede gojenci in gojenke mariborskega učiteljišča dne 27, t. m. ob 11. uri dopoldne velik ljudski koncert v Rogaški Slatini. Nastopilo bo 120 pevcev in pevk. Ta dan je kaj pripraven tudi za Mariborčane in okoličane, da se pridružijo in zleto v prelepo Rogaško Slatino. Odhod iz Maribora ob 3. uri zjutraj, povratek zvečer ob %23, uri.
Vpisovanje v pripravljalni razred in I. letnik dvorazredne trgovske šole s pravico javnosti v Mariboru bo 6., 7. in 8. julija t. 1. od 9. do 12. uro. V pripravljalni razred se sprejemajo le učenci, ki so dovršili šesti razred ali šesti oddelek ljudske šole ali II, razred srednje šole ali I. razred triletne ozir. II. razred štiriletne meščanske šole in so stari vsaj 13 let. Za pripravljalni razred ni! sprejemnih izpitov. V, prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita. Poleg teh se sprejemajo v I. letnik tudi tist učenci in učenke, ki so dobili v IV, razredu srednje šole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovršili li l razred srednje šole ali VIII. razred ljudske šole al> predzadnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine, računstva, Geometrije, prirodopisja, zeml'e-pisja in prirodoslovja. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalne!,i razredu. Vpisovanje v II, letnik se vrši 5. Julija od 9. do 12. ure in začetkom šolskega leta. Vstopnina jo 10 kron, prispevek za učila pa 20 kron. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa na -daljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda,
Porotno sodišče. Pred mariborsko poro+o se j3 zagovarjal zaradi tatvino Franc Mlakar, doma iz Trnovca pri Ptuju, ker je ukradel posestniku Francu Kocjan v Slovenjivasi kobilo z opremo in koleseljeni vred ter jo odkuril na Hrvaško, kjer je pa bil hitro ¿asačen. Sodišče mu je prisodilo tri leta težke ječe. Pred isto poroto se je tudi zagovarjal Anton Kram -berger, doma iz Babincev pri Ljutomeru, ker jo kradel konjsko opravo, kot vajeti, komate, vrvi in še celo pasjo opremo kjerkoli je mogel priti do nje ter isto prodajal po slepi ceni, le da mu ni bilo treba delati. Za svoje grehe bo delal v ječi pokoro celih dolgih, sedem let.
Samostojna in njeni protestni shodi. Samostojna jo sklicala protestne shode na 27. junija v Maribor in Brežice. Na teh shodih bi se naj ugovarjalo proti carini in davkom. Na shode vabijo tudi pristaše naše Kmetske zveze. Na protestne shode, katere f prireja ta propadajoča stranka, se bo vlada ravno - j tako malo ozirala, kakor se ne premakne luna, ako \ v njo laja kužek čeprav celo noč. Pristaši naše Slo- i venske kmetske zveze nimajo nobenega prostora v tej j stranki, katero zadene krivda, da je ravno ona so - J kriva velikih davkov. Noben naš prepričan pristaš ! ne bo šel na shode te stranke, ki ni ganila z mezin- | ceni, ko je prejšnja liberalna in socijaldemokratična j vlada nameravala naprtiti našemu vernemu slovens- j kernu ljudstvu protiverski šolski zakon! Zatorej proč od te stranke, ki je pobasala v svoje vrste najbolj zagrizene nemškutarje in ovaduhe versko in narocl-n"»zavednih Slovencev ob izbruhu svetovne vojne!
VIničarski shod v Halozah. Dne 20. junija je sklicala Zveza viničarjov za Haloze shod, ki se jo vršil na Zavrču po rani sv. maši. Zborovati smo morali kar zunaj pod milim nebom, ker notri ni bilo prostora. Shoda se je udeležilo veliko viničarjev od vseh strani, mnogo gospodarjev in tudi veliko žen in deklet. Lepa udeležba je bila znamenje, da se vini -čarji z veliko vnemo zavzemajo za svojo organizacijo, oziroma sploh želijo, da so tudi viničarska organi -zacija izvede podrobno po vseh Halozah. Tajnik g. Zebot iz Maribora je nadrobno poročal o političnem in gospodarskem položaju, ter o viničarskem vpra -šanju. Viničarsko vprašanje je postalo zelo pereče , posebno v sedanjih razmerah, ko je poslal položaj nekaterih viničarjev, posebno tistih, kateri služuo o šabni nemški gospodi, skoraj nevzdržljiv. Združitev viničarjev je potrebna, da skupno storijo kaj v u -boljšanje svojega položaja. O organizaciji viničarje\ je nakratko poročal vodja delavskega tajništva Fe -konja iz Maribora. Shodu je predsedoval viničar F. Ropič. Ustanovila se je viničarska skupina za Za -vrč. Za predsednika je bil izvoljen Jugoveo Martin, podpredsednik Možina Blaž, tajnik Stranjšal: Alojz, blagajnik Mlakar Anton. V odbor so bili izvj'jeni vi-ničarji iz vseli občin. Zborovanje je trajalo nad dvf uri, ter se je lepo mirno končalo z nado viničarjev , da se bo res kaj storilo v izboljšanje njihovega bednega. položaja. — Ravnotak viničarski shod bo v nedeljo, 27. junija, po rani sv. maši v Leskovcu in popoldne pri Sv. Trojici v Halozah.
Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol ima dne 29. t. m., ob 10. uri dopoldne pri „Novem svetu" v Ljubljani svojo glavno skupščino z obšir -nim sporedom. Vabijo se vsi člani, kakor tudi oslali tovariši-absolventi širno Slovenije, ki še niso 8ian> društva, da se udeleže občnega, zbora in se kol zc -* edni kmetovalci prijavijo k vstopu v društvo, ki inn namen pospeševati strokovne in stanovske koristi svo jih članov. Tovariši, pridite vsi, da preštejemo naše vrste ter tako tiho manifestiramo za našo stvar ir po-
stavimo naše preosnovano društvo na trdno in širšo podlago. Dandanes, ko iščejo vsi stanovi svoj obstoj in dobrobit v združenju, more tudi zaveden in stro -kovno naobražen kmetovaleo korakati z duhom časa naprej. V družbi je moč. \ Proti Gospodarski zadrugi v Ormožu trosijo i razni elementi neresnične vesti po Ormožu in okolioi. j Potom lažnjivih jezikov so jemlje zadrugi ugled in ? zaupanje. Napram tem čast, ugled in zaupanje krad ljivim vestem izjavlja ravnateljstvo zadruge, da bo odslej postopalo proti tacemu govorjenju sodnijskim potom.
Tobačna trafika v Rogatou št, 159 je potom javnega natečaja razpisana do 13. julija 1920. Enoletni kosmati dobiček je znašal 6670 K. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, 600 K jamščine.
Državna posredovalnica zai delo,; podružnica Maribor razpošilja vprašalno pole radi velikopotezne organizacije posredovanja vajencev. Vsi oni (šole . trgovci in obrtniki) katerim so se te pole dostavile, ozir. doposlale, naj jih izpolnjene in podpisane čim 1 prejo vrnejo omenjenemu uradu.
Hudo prizadeta obltelj. Občespoštovano obitelj I Antona Gselman iz Hotinjevasi pri Slivnici je zadel i v kratki dobi udarec za udarcem. Skoro vsa njegova j obitelj je zbolela na španski bolezni, oče, mati ter še \ troje nedoraslih otrok. Kruta bolezen je zahtevala kar | dve žrtvi, ugrabila je 6. majnika. ugledno, nad vse f vzorno mater deseterih otrok, katere je vse vzgojila ! v strogo verskem in narodnem duhu, a ugrabila je ; tudi nadebudnega in vzglednega mladeniča Alojzija ¡ v cvetoči dobi 18 let. Obema svetila večna luč, glo -> boko potrti obitelji pa naše sožalje!
Delovna obveznost v Bolgariji. Bolgarsko so-¡ branje je sprejelo zakonski predlog, ki določa delov-i no obveznost za vsakega bolgarskega podanika, to je, \ vsak državljan, bodisi reven ali imovit, mora opravil Ijati kako delo, torej tudi kapitalisti, ki bi sicer brez | vsakega dela živeli samo od obresti svojega kapitala. I Delovna obveznost je veljavna za oba spola in za vse I osebe, ki so delazmožne. Ta zakonski načrt, katere-i ga je že podpisal kralj Boris, je že stopil v veljavo -J Tudi za našo državo bi bila slična postava zelo u -i mestna in namah bi odklenkalo delamržnim osebam ! ter tudi osebam, ki se pečajo z nečisto obrtjo.
Kako so volile ženske na Nemškem. Pri zad
1	njih državnozborskih volitvah na Nemškem se je u -j deležilo volitev mnogo manj žensk nego moških, dasi
2	je več ženskih, kakor moških volilcev Tako 'e voli-} Io v Kolinu 119.263 moških in 110.364 žensk. Samo | za Centrum je volilo več žensk nego moških. Posa -I mezne stranke so dobile: Centrum 32.964 moških in
49.154 ženskih glasov, večinski socijalni demokratje 36.295 moških in 24.134 ženskih, nemška ljudska str. 17.768 moških in 15.914 ženskih, neodvisni socijalni demokratje 18.245, oziroma 8973, demokrati 6554 in 4677, krščanska ljudska stranka 4247 in 1060, nemš-konacionalna stranka 3190 moških in 3422 ženskih vo-lilnih glasov.
„Pravila o lepem vedenju" Za učence ljudskih' in meščanskih šol sestavil, izdal in založil A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču ob Dravi. Natisnila Med-jimurska tiskarna. Cena 1.50 K. Brošurica seznar nja učenco z glavnimi pravili lepega in dostojnega vedenja. To je jiosebno zdaj velikega pomena, ko se je vsled vojske tudi med šolsko mladino pojavila precejšnja posurovelost. Knjižico priporočamo učiteljem in učencem ljudskih in meščanskih šol, pa tudi sta-rišem šoloobveznih otrok.
Reklamni zavod „Jadran"« Maribor, Gosposka ulica 44, ima kakor vedno izstavljene raznovrstne u-metniške podobe. Posebno te dni bo imel izstavljene posebno lepe slike, ki so na prodaj, opozarjajoč s tem bčinstvo, da si iste ogleda. Sprejmejo se vedno akvareli, pasteli in oljnate slike v brezplačno cenitev, i-stotako tudi v razstavo in prodajo.	466
Dopisi.
Murska Sobota. Liberalna notarja v Lendavi
in Soboti pošiljata svoje „spise" o Prekmurju v „SI Narod". Prišla sta v Prekmurje, ker, jih drugod ne marajo, mesto da bi delala na to, da bi ljudstvo dobilo zaupanje do slovenske uprave in bi se zmanjšal vpliv Madžarov, pa izzivata ljudstvo z liberalno agitacijo in ustanovitvijo svobodomiselnega Sokola, Sokol jo v Murski Soboti neumesten in nepotreben. Kar kor bi bil neumesten in nepotreben nemški Turnver-ein v Ljubljani: Ker jo v članku „Slovenca" namignil pisec, da si ne bodo pustili Prekmuroi mirno do-pasti liberalnih izzivanj, zavija po liberalni metodi liberalni j)isač te besede in jim podtika za Prekmur-ce žaljiv pomen. Povemo mu, da bodo dali prekmurski Slovenci prav kmalu javno odgovor na napade na g. Klekla, Novine, krščansko kmetsko ljudstvo itd. tako, da 1k)(1o liberalni uradniki, Sokoli imeli dovolj. Le vprašajte gg. Streklja in Zavernika, Korže itd. , kako je bilo 5. januarja t. 1. v Dobrajevi dvorani ! Za liberalno hujskarijo liberalnih uradnikov Sokolov in za vse, kar se bo godilo na sokolskem dirintaju, delamo odgovornega civilnega komisarja, kateri naj vendar enkrat pouči uradnike, da treba v Prekmurju ljudstvo pridobivati za državo, ne pa z svobodomiselno politiko in „farško" gonjo po receptu Zavernika odbijati in krepiti vpliv Madžarov.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Se le 27. maja, kakor ste že poročali, smo pokopali pridno članico Dekliške zveze Franico Paulič in komaj deset dni poz-noje, dne (i. rožnika, so je pomikal od te hiše žalosti enak sprevod z njeno blago sestrico Ivanko. Bog naj tolaži tako bridko obiskovano obitelj Kapusovo, tu-
fti Ropičevo in Dežnikov o, ki sta te dni zgubili blago mamico Slergarjevo.
Sv. Jurij na Pcsnici. V zgornji „Radovički grabi4', ki je mestoma Cisto ozka, je na nekaterih krajih nakopičenega dosti lesa: drevesni hlodi, veje, ali šuma čaka na odvoz v strugi, ki je vsled tega ponekod docela zamašena. Dne 14. t. m. je hlapec Franca Hladeja nalagal na takem mestu hlode. Vsled deževja narasla in ob taki oviri malo višje zadržana voda pa je tamkaj prodrla ter valila vse seboj in v hipu je bil tudi celi voz sparom konj vred v tem vodnem metežu in konji pobiti, le blapeo se je še mogel rešili. En drug voznik tam blizu je le s težavo rešil svoje konje.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Vendar enkrat! Tako so vskliknili vsi dobromisleči in zavedni Slo-venjegoričani, ko se je raznesel glas, da so stopili tihotapcem pošteno na prste. Visoke globe od 500 do 5000 kron in povrh še nekaj dni posta v luknji to mora učinkovati! Oddahnili se smo, saj tem delomržne-žem ni znan sedma božja prepoved. Zdaj bomo vsaj delavce lažje dobili in bolj zadovoljni bodo ko dozdaj s plačilom. — Poročila sta se zavedni mladenič Jakob Firbas in marljiva vdova Marija Toš. Bog ju blagoslovi in osreči!
Sv. Urhan pri Ptuju. Tu še vedno straši neki Strmšek. Ta mož jo rojen tu, a sramuje se in zaničuje svoj materin jezik in zato se je priglasil tudi za Avstrijo, Ce si z Mariničevo Ano kako nemškutarsko zažvižgate jima nismo nevošljivi. Glasno si ti ljudje ne upajo povedati, da zaničujejo naš govor in naš rod, Podobni so prikriti ne lepo duhteči mlaki sredi cvetočega travnika. Dobro je to, da jih vsi 'že poznamo. Oblast opozarjamo ponovno na te nemškutarske prikazni.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Pri nas smo lansko leto ustanovili hadstrankarsko izobraževalno društvo, ki se je v enem letu srečno razvilo v strankarsko liberalno podjetje. Liberalno učiteljstvo vsiljuje kmetskemu ljudstvu cele Jare svojo liberalno izobrazbo in brezversko vzgojo. Katoliško misleči iarani to brezversko vzgojo odločno odklanjamo. Naši pradedje in očetje so bili vdani katoliški veri, tako ostanemo mi i« tudi naši otroci! Našo mladino hočemo naprej vzgojevati v katoliških organizacijah kot v katoliškem izobraževalnem društvu in Orlu, koja si tu kmalu u-stanovimo.
Hajdlna. Dne 1. julija se otvori za osebni promet naša nova železniška postaja. Cas je1 že res bil, da smo Hajdinčani srečno premagali vse štrajkovce med katerimi je bil prvi in najhujši Ornig, bivši in sedaj Že za nas rajni ptujski župan. Ker so v zadnjem času le preočitno začeli štrajkati še nekateri gospodje v mestu, moramo resnico povedati, da bi vsi vlaki brezbrižno pihali mimo naše Hajdine, ako ne bi bil na naši1 strani minister dr. Korošec, Bog ga živi! Hajdina mu ostane hvaležna.
Frani. Lansko leto smo se čudili, kako je mogoče, da najde streho znani ovaduh in preganjalec rajnega, od nas vseh spoštovanega župnika Muršiča pri groiu SchSnbornu v Slivnici. Pa tem bolj se moramo čuditi letos, da ga more vzeti v svojo hišo človek, na katerega poštenost smo vendar mnogo računali. A dokazalo se je, da ta Framčan brez tega človeka ne more izhajati, ali pa da ga nalašč v jezo dobrih, poštenih občanov zopet vzame na delo. In to še celo v kraj, kjer je uničil vzornega župnika in kri-stalnočištega narodnjaka Muršiča, v kraj, kjer je tiral z župnikom vred tudi najboljše občane-Slovence pred sodišče! Cas sicer celi rane, a dokler onega človeka s črno ovaduško dušo ne zadene zaslužena kazen, tega ovaduha ne moremo trpeti v tem kraju . Gospod, ki ste ga sprejeli pod svojo streho, ali Vam ni znano, kaj jo ta izvržek človeštva napravil v naši vasi? Pustite ga, naj gre kot Ahasver po svetu! Naj ga peče vest, da je on tisti, ki jo kriv, da počiva naš nikdar pozabni g. župnik Muršič v hladnem grobu! — Framčani.
Celje. Dne 5. t. m. so našli v zapuščeni opekarni v Arjivasi pri Petrovčah umorjeno truplo srbskega lesotržca Vasilija Jovanoviča. Celjski policiji so je posrečilo najti krivca, morilca "VValterja Der -ganca, sina bivšega celjskega ekonoma. Pri morilcu so našli okrog 76.000 K denarja, 20.000. K pa je podaril svojemu dekletu.
Celje. Dne 30. maja se je vršil občni zbor tu -kajšnjega kat. izobraževanega društva. Izvoljen je bil večinoma stari odbor, predsednik Lasbaher, knjižničar Alt. Omeniti moram, da ne stoji naše društvo iia najboljšem stališču. Vzrok, premalo zanimanje čla nov za društvo. Upamo na boljše. Društvo šteje črez 300 članov. Društvo je priredilo lani in letos sledečo igre: Revček Andrejček, Divji lovec, Krivoprisežnik in zaklad. V društvu so skoro same žene in dekleta in le malo fantov. Člani posegajo najraje po zabavnih knjigah. A tudi poučni deli nudi mnogo koristnega, če se deklica hočo poučiti glede gospodinjstva, ali kmetski fant glede naravoslovja in zgodovine. Zlasti, bi se naj oklepali lepih naukov glede živinorejo, sadjereje itd.
Iz laškega okraja. 2e večkrat se je od strani kmotskih staršev izrekla obsodba proti staremu šolskemu zakonu, ki no pozna razlike med mestom in de-žolo. Naša stranka je v tem oziru že veliko storila. Najlepše se je to pokazalo na Kranjskem, kjer jo naša stranka takrat, ko je imela v deželi odločujoč u -pliv, sklenila za kmeta kolikor mogoče ugoden šolski zakon. Tudi v bivšem avstrijskem državnem zboru so naši poslanici večkrat predlagali spremembo sedanjega šolskega zakona. Okrajni odbor Kmetsko zvezo za Jaški okraj je imel dno 30. maja letos sojo zaupnikov, M»j kateri so jo mod drugim tudi sklonilo zahtevati, naj se uvede na ljudskih šolah, ako fo želijo zastop-
niki staršev, poldnevni poduk. Saj je vendar naravnost trpinčenje otrok, da v hribovitih krajih, kjer morajo otroci po par ur do šole, v šoli sedeti od devete dopoldan do treh popoldan. Prepričani smo, da tudi pouk zaradi tega ne bo slabši. Našim poslancem v Jugoslovanskem klubu toplo priporočamo, naj se za stvar zavzamejo. Kmetom pa priporočamo, naj na vseh shodih stavijo zahteve v tem smislu. Od Samostojne pač nimamo mi kmetje v tem oziru nič priča -kovati, ker so pri tej stranki večinoma gg. učitelji;
Dol pri Hrastniku. Orlovska slavnost je silno razburila naše liberalce, Posebno sta se trudila naša učitelja Gnus in Jurko, da bi slavnost preprečila, a brezuspešno. Pristaši naše stranke kot izobraženi ljudje so pustili sokolsko slavnost pri miru, a učitelji ki so za to plačani, da vzgajajo mladino in bi morali s svojim obnašanjem dajati vzgled mladini in odraslim, pa iz strankarske zagrizenosti nasprotujejo po -šteni krščanski organizaciji. Posebno se čudimo na -stopu g. Gnusa, ki vodi tukajšnjo posojilnico, katero podpirajo- večinoma naši pristaši. Ker Gnus tako besno nastopa proti krščanski organizaciji, je želja vseh krščanskih kmetov, da se prav kmalu ustanovi' pri nas kmetska posojilnica. Gnus z našim denarjem gospodaril ne bo!
Ljubno v Sav, dolini. Pri nas živi vpokojen žandar Potpetschan, ki ima krčmo, v kateri se mesec za mesecem vrše s,cija!no-demokratični, v zadnjem Času celo komunistični shodi. V stari Avstriji je bil Potpetschan nemškutar, ki je pri nas ustanovil veteransko društvo, sedaj pa se je pridružil socijalnim demokratom, ker sovraži vse, kar je slovensko, kar je jugoslovansko. Najbolj goreč njegov pristaš je Lork, kateri je celo načelnik slovenske požarne hrambe, pri kateri je na komunistični način „gradil" stolp gasilnega doma. Mož je nesebičen tako, da pozna le lastni žep in lastno grlo, bližnjega pa le v toliko , kolikor mu to nese. Sramežljivo se štuli v socijalcle-mokratično stranko hivši nemškutar Hardegača, prav glasen socijalni demokrat je veliki kmet Filež, ki prav težko čaka, da bi razni nemarnici si razdelili njegovo posestvo. Za Ljubence je nastop te četvero -peresne deteljico v veliko zabavo, g. Potpetschan pa je srečen, da more rogoviliti proti Jugosjlaviji, zraven pa se škodoželjno muza, da se najdejo v Ljub -nem ljudje, ki V lastno skledo pljuvajo ter njemu v zahvalo za to, da razširja protikmetsko stranko, prav pridno nosijo denar.
Ljjtbno v Savinjski dolini. Dne 18. junija <-mo izročili materi zemlji nad vse priljubljenega Janeza Ermenc, p. d. Ledeničarja. Bolehal je 7 let. Rajni je bil mož na svojem mestu, odločen in kremenit značaj. Svoje katoliško prepričanje je javno kazal, ni se sramoval se potegovati za krščanska načela. Tukajšnji reveži so izgubili svojega največjega dobrotnika Pogreba so je udeležilo veliko ljudi.
Razgled po svetu.

Stavka nižeavstrijskih kmetov. Ker je vlada Avstrije odredila skrajno stroge odredbe glede rekvi-zicij žita, živine in drugih živil na NiŽeavstrijskem, rekvizicije pa izvršujejo volksverovci z vso brezob -zirnostjo in ker je nemškemu kmetu znano, da se ne bo nikdar otresol rekvizicij, je zavladalo med tamoS-njimi kmeti tako razburjenje, da so sklenili štrajkati na ta način, da bodo obdelovali samo toliko polja, kolikor živil W rabili za lastno potrebo ter da ne bodo oddajali mestom, trgom in industrijskim krajem prav nobenih živiL V razna mesta kot v Horn. Gmünd, GfölJ, Zwettl itd. ne prinese nobena kmetica in tudi noben kmet ne mlaka, ne jajo, sploh nobenih živil. Kmetsko gibanje in stavke v Avstriji zavzemajo vedno ostrejšo obliko.
Soclaldeniokraško gospodarstvo v Avstriji. Dunajski in graški listi poročajo, da so socijalni denio-kratje za dobo njihovega neomejenega vladanja v Av striji nastavili po bolnišnicah in drugih dobrodelnih zavodih toliko bolniškega osobja, kot strežnikov, strežnic, uradništva itd. da pride skoro na vsakega bolnika po en bolniški uslužbenec. Ker so tr bolniški u-službenci bili vzeti iz vrst pristašev socijalne demokracije, so umevno takoj upeljali 8 urno delo po bolnišnicah. Avstrijo stane vsak bolnik v bolnišnici 65 kron na dan, plačano pa dobi dnevno samo 18 kron. Gospodarstvo socijalne domokracije si je v vseh dr -žavah podobno, kakor je podobno jajce jajcu 1
Versko zablode v Avstriji. Sedanja avstrijska socijaldemokratična, torej protiverska avstrijska vlada, dajo že nekaj mescev državna dovoljenja, da se smejo katoliško poročeni, ter sodnijsko ločeni zakon -ski zopet poročiti. Posledica toga dovoljenja je bita, da so se skoro vsi katoliško poročeni', toda sodniisko ločeni zakonski vnovič poročili. Toda te poroke niso trajalo dolgo, v nekterih slučajih samo dva ledna. Sedaj pa prihajajo kar t umoma k sodiščem in zahto-vajo zopetno sodnijsko ločitev njihovih novih zakonov. Samo na Nižje Avstrijskem je bilo v enem mescu vloženih tritisoč tozadevnih zahtev. To so posledice in grenki sadovi brezversko socijaldemokratične vlade in verskih zablod.
400 letnica lutrovstva. Dne 10. decembra bo preteklo 400 let, odkar je znani katoliški odpadnik menih. Martin Luther ?ažgal na glavnem trgu v Wit-tenijergu na Nemškem papeževo pismo, s katerim ga je . papež zaradi njegovih krivih'naukov i» nepokor -ščiti o preiti katoliški' cerkvi 'izobčil' iz katoliške cerkve. Na moštu, kjor je Rüther wqžgal papeževo pismo, 50 zgradili lutrovsko cerkev. Lutrovci iz Nemčije se že sedaj pripravljajo na slavnost 400 letnice obstoja lutrovstva.
Žldje v češkem parlamentu. Pri državnozbor -skih volitvah na Cehoslovaškem je bilo izvoljenih 10 poslancev. Volili so jih socijalni demokratje. Židje so dobili tudi 2 ministrska stolca: za pravosodje in za socijalno skrbstvo. Zopet so se pokazale najtesnejše vezi med socijalno demokracijo in židovstvom. 'AH nas hoče tudi v Jugoslaviji socijalna demokracija 0-srečiti z židovskimi poslanci in ministri?
Francija odpustila 640 štrajkujočih železničarjev. Vsled zadnje stavke železničarjev je bilo 640 železničarjev odpuščenih iz službe. Odpuščeni železničarji so prosili za potno dovoljenje v Rusijo, kjer bodo baje sprejeti v službo.
Stavka ribičev na Angleškem. Na Angleškem je sklenilo 250.000 ribičev pričeti s 14dnevno stavko, ker jim vlada ni takoj dovolila najnižjo prodajno ceno za ribe, zlasti za slanike.
Zgorelo je 150 angleških zrakoplovov. V mestu Cranves na Angleškem, kjer se je nahajalo 150 prvovrstnih angleških zrakoplovov, je izbruhnil požar, kateri je vse zrakoplove uničil v par urah. Skoda znaša več sto milijonov.
Turčija država homatij.^ V Turčiji so homatije na dnevnem redu. Pred dnevi so bili štirje pristaši M ustave Kemal paše, med njimi dva častnika, radi zarote proti velikemu vezirju pred vojni*,, ministrstvom obešeni. Odnošaji med velikim vezirjem in generalisi-mom turške armade Mustalo Kemal pašo so skrajno, napeti.
Velike revolucije v Mezopotamiji. Po vsej Mezopotamiji je prišlo do velikih izgredov. Uporna plemena so napadla Telelar, pobila angleške uradnike, ter tudi mnogo prebivalstva. V Mosulu je prišlo de pravcate bitke. 5000 Arabcev je z bombami napadlo mestna poslopja. Zveza Mosul—Bagdad je pretrgana. Slični izgredi so bili v Hamari in v drugih mestih . Močne in dobro oborožene arabske čete so napadle angleške ladje ob Tigrisu, iste oplenile, posadke po-. bile, ladje pa deloma potopile, deloma pa močno poškodovale.
Orlovski vestni k.
Orlovski odseki mariborskega okrožji,. Vadi-toljski tečaj v smislu zadnje okrožnioe orlovske zveze se vrši 27. in 28. t. m. v Mariboru. Od vsakega odseka naj prideta načelnik in en vaditelj. Pogoji 90 taki, kakor pri dosedanjih tečajih. Udeležba je ob -vezna.
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Tribune, ki se gradijo na T®znu pri Mari+
boru za telovadbo I, slovanskega orlovskega tabora imajo sledeče obsežnosti: slavnostna tribuna (tribuna št. 1) bo dolga 22 m sprostorom za 210 sedežev. .Tribune štev. 2, 3, 6, 7 bodo dolge vsaka 26 metrov, na vsaki po 418 sedežev, Tjribuna štev. 8 bo nekoliko manjša in bo imela 338 sedežev. Skupna izmera tribun s sedeži bo torej, v dolgosti 148 m s prostorom za 2220 sedežev. Višina posameznih tribun je različna. Tribuni za stojišča boste dve: štev. 4 in 5; vsaka bo dolga 95 metrov in bo imela prostora za 2212 stojišč. Skupno bo torej stojišč na tribunah 4424, vseh prostorov na tribunah pa za 6644 gledalcev. Na tleh bo prostora za 10 do 15 tisoč gledalcev. Opozarjamo, da se bodo vstopnicel na tribune v zelo zmanjšanem številu (drugi prostori bodo vsi pridržani za goste) začele v kratkem času razprodajah. Cene bodo različne od 50 ali 30 kron navzdol. Ko bo predproda-ja vstopnic razglašena, naj pač misli vsak nujno v svojo korist na izrek: kdor prej pride, prej melje.
prireditve.
Sv. Lovrenc na Drav. polju priredi t
nedeljo, dne 27. junija, popoldne po večernicah dve* gledališki predstavi: „Prisiljen stan je zaničevasi" in „Vse naše." Med predstavama petje in razne dekla-macije.
D o b r h a. Bralno društvo priredi v nedeljo , dne 27. junija, ljudsko igro „Na dan sodbe" in spe -voigro „Venčarica." — Dne 28. junija, na Vidov daru je otroška predstava za ljudskošolsko knjižnico. — Dne 29. junija, na praznik, se ta predstava ponovi . Udeležite se v obilnem številu teh domačih naših prireditev l
Vabilo na občne zbore.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Štefanu pri Šmarju, ki se vrši 11. julija t. 1, ob 4. uri popoldan v hiši Fr. Pungeršek. Vspored: 1. Zapftnik zadnjega občn. zbora, 2. Poročilo načelstva in nadzorstva,
3.	Rač. zaključek za leto 1919. 4. Slučajnosti. 560 -	Načelstvo.
Oplotnica. Dne 3. julija 1920 ob 16. uri S3> vrši v posojilniških prostorih Ljudske posojilnico: v Oplotnici občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zaključka za leto 1919. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti. Če se ob omonjeni uri ne udeležuo zadostno število zadružnikov, se bode eno v- » pozneje vršil pri vsakem številu.	-
5io .....Na?e!styo.
■
24, junija 1920.
SLOVENSKI GO8P00A8.
Stran 7.
Razna a
Jurij Juteržnik
■liku in plaskar, Maribor, Bran-disova ulica 8, se pripor*!« h Izvrševanje rieh v to stroko »padajočih del.	854
4 leta «Ur ae da ca
JL ali t iT0j6ga. Povprašati je Vojaški trg 8, pri „Adamič" Maribor.	682
PRVA SLOV. BR1VNIG&
AletoBiroT3(Te2ctliofoia)iiL22
(prej© g-. G-redlid) se slavnem a občinstvu priporoča. Za točno in § čisto postrežbo jamči
7RQH NOVAK, BRIVEC
Kupi se s
Lastniki gozdov pozor!
Kdor želi svoje gozdove, ki so za posekati, predati poštenemu tesnemu trgovca, Dsj naslovi z navedbo velikosti gozda, tozadevne ponudbe na upravo lista. 609
Kosti, ščetine, «taro železo, cunje
kupuje vsako množin« po najvišjih cenah.
KAREL SIMA, POLJČANE.
Preda se s
TRGOVCEM POPUSTI
GUMI
za cepljenje trt ter
plašče in eeyi
«a kolesa m najceneje kapi pri
tfrdkilgn.Vok Ljubljana,
Sodna nI. 7.	482
TRGOVCEM POPUST!
Na debelo I	Na drobno!
OBLEKO.
PriproBte is najfinejše. Točno in bo Liano delo. Dobro blago. Cenej«
kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZU ABBEITEE, Maribor, Dravska utiša št. 16, (pri starem mostu).	401
Na prodaj
mlinski kamni za žralje, dalje topi brusni in kosai kamni, cena po dogovor«. Jožef Planina, Rogatec.	830
Modra galica
prrovretaa 98—99*/t, se oddaja direktno pri
Državni cinkarni
v Celju.	602
BARVA~
sa obleko prava anilinova zanesljivo dobra črna, modra, zelena, rudeča, rajava in lil» se zopet dobi in sioor: „Brilantol" prve vrste 100 zavitkov 200 K, „Mohr" prve vrsto 100 zavitkov 120 K. !i&ipo£ilja se vsaka množina po pošti, ter se pridenejo slovenska navodila.	618
Karel LOIBNER, Celje.
Modro galico
zanesljiv« najboljo po najnižji «»ni razpošilja Josip Jagodič, Celje St. 16.	512
Prodam repno
boljšo kakovosti klg po 14 kron Ceqj. naro*la na P. Starašina, trgovec, Oirkovce pri Pragorskam.
621
Dra kozolca
ohranjen in eden manjši na prodaj. Pojasnila daje Posojilnica v Maketah.	519
MSUKNO!
za moške obleke
in razne manufaktur»o blago se dobiva po znižani ceni pri
Franju Majerju
Mar bor, Glavni trg 9.
Prodam
Terči 15a, poštno ležete, Rogaška Slatina.	»39
Ai) I.] zelo dobrega ljutomer-lil čana J. 1919 M poceni proda. Koroška ulica 74, žilaribor, 627
2 ponošena
b omota na prodaj,
event. za zrnje. Meljski breg št 24, Maribor.	543
Težka krava, b8r
proda. Pintarič, Ruie.	545
„ELEKTRON«
Tehnika - elektrotehnika, Dobavlja vse v to stroko spadajoče predmete kakor inštalacijsko blago, žarnice, žice i td. 548
Cene nizke. Ljubljana	Linhartova ul. 4.
Večje posestvo na prodaj
Proda se lepo večje posestvo v Špitaliču pri Konjicah, Štajersko, obstoječe is polja, travnikov, gozda in gospodarskih poslopij. Natančne poizvedbe pri g. Juriju Prah, Sv. Duh-Loče pri Poljčanah. v 541
POZOR!
Alojzij Gniušek,
Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cenah sledeče kranjske vrrarske izdelke iz prlsfeae konopljlne. K a n s p o o (Stran oe) močne in navadne, ude, pletene in navad., crageloo, kratko in dolge, vrri za perilo po 20 in po 40 m dolge.	407
podganey stenice, ščurki«
In vsa golazen mora poginiti, ako uporabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti polskim mišim K 8, za podgane in miši K 8.; za ščurke K 10.; Posebno močna tinktura
sa stenice K 10'-uničevalec moljev K 10.; prašek proti mrčesom K 6. in 12; mašilo proti ušem pri ljudeh K 5. in K10.; mazilo za uši pri živini K 6. in K 10.; prašek za uši v obleki in perila K 6. in 10; tinktura proti mrčesa na sadja in zelenjadi (uni-čev, rastlin) K10. Prašekprotimra-vljam K 10. Pošilja po povzetju
M. JOnker, Petriniska ui.3.,
121 Zagrelo 19.
Ttooto. pri r«čem odjema pofut
Službe s
Dva pridna JSŽŠjr
z 4—6. delavskimi močmi z najboljšimi današnjimi plašili ia pogoji bliia Maribora se sprejmeta, kj« pove apravništvo tega lista. 611
gß pošten« 18—17 1«*-
IsCe BC ¿j, ¿„kij*, k dre-
ma otrokoma, hi bi opravljala tudi druga hišna dela. Naslov v apravništvu.	61C
Trgovski učenec
močne postave iz poštene hiše z dobrim šolskim uipehom in pri-čevalom se sprejme pri tvrdki Rudolf Pevec v Mozirju. 681
ZanesljivtrgOTski pomočnik
išč« službo ▼ mešano trgovino kot posL vodja, skladiščar ali prodajalec. Vstop takoj. Oglasi: Ivan Sever, Velika Nedelja.	»44
Ravno so došle
rečje množine blaga iz inozemstva, zato razDošilJam po celem traljest po zelo niztin cenai:
C»1 Kakao	Kavo Blž	
■and«l|ne	Olj«	■
Čakslado	Milo	■
Paprika Žafran	Bombo«« Ksnjtk	■
VaaUljo	Bom	
Bollé«	Sltvovko	
Fl««	Sliva	
Paradižnik	Kremo	■
Kozine	Sveč«	■
Dišave	Testenine	m
Limona	Žveplo	
Pomaranč« ,	0 ali 00	
Anton Močnik
CELJE, GLAVNI TRG.
POZOR!
Priporočam sa ored-stoieto žetev sledeče stroje,
katere itaam po primerni ceni v zalogi kot vitle, mlatilnice za ročni ter pogon na vitel, žitne čistilne mline, grozdne, ter sadne mline b kamnitimi Talci, vinske stiskalnice, slamorezniee, koruzne robkarje, reporezaioe, traviiske grabijo, gnoj nične črpalke v dolgosti 3 50 do 4.50 m kakor posebno veliko zalogo pocinkanih brzoparilnikov v velikosti 50 do 160 1. — Poprav strojev se strokovnjaJk« izvrši. — Odkrbim tndi slamorezne nože ter drage delce. — Priporočam, da si vb «k posestnik pred nakupom stroje ogleda, katerih ne silim k nakupu. Na dopise se točno odgovarja. Postrežba solidna
IVAN HAJNV MARIBOR
Aleksandroma cesta 45 nasproti giev. kolodt?«
■~a~a m m h~1 a a ■ a a~a
Išče s
strojnik
k motorju (Dleselmotor), kateri se mora razumeti tndi na jarem (VoUgatter).P«nudbe s spričevali na
Ludovik Kuharic v Ormožu.
Istotam se sprejme tudi
en ža^ar
tako tudi
£Sm.oč naučenci
za trgovino.	585
Sprejmem dva hlapca
k boljšim konjem. Upoštevajo sa le marljivi, trezni in pošteni delavci. Dobra hrana ia plača. V slučaju sprejema se potni stroški v Ljubljano povrnejo. Zglasiti se je v veletrgovini Fran Derenda, Ljubljana, Emonska eesta 8. 63S
TT/Sani»*! zdravega in prid-U telit«, nega poštenih Bta-rišev sprejme takoj Mihael Dobravo slikar in pleskar v Celju, Gosposka ulica 2.	5*6
imate kal sa
prodati!
Ho&ete &al kupiti 1
iščete sluiho!
iBserirajtmaiiliMI in uspeh je gotov!
7<nihila M i« niklasta ura /jgUUlid v vrednosti 260-800 K, fcdor jo je našel, naj jo vrne proti dobri nagradi Fraucu Kavčiča, Studenci, Nabrežua cesta št 7, Maribor.	4HH
VABILO na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Pilstanju
registrov zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 27., junija 1920 ob 8. uri zjutraj v uradnih prostorih
....... na Pilštanju........
SPORED:
' 1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računsk. zaključka za 1. 1919.
3.	Čitanje revizijočih zapisnikov za 1. 1916 im 1919.
4.	Volitev načelstva ozir. nadzorstva.
5.	Slučajnosti. ,	rJBTO iN Odbor. I
o
A
00 G*
Priporočilo!
Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek na mero za gospode in dečke od pri-proste do najfinejše vrste
* «
>
_„o
5Ï3
Ul:
3
Ni
OS
M ©
Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh vrst že gotovih za gospode in dečke iz svoje lastne delavnice.
'S
, "o
I*
Zagotavljam prav solidno postrežbo po primernih eenah in prosim cenjenih naročil.
Z velespoštovanjem
OTVlprniVET-!
i n*t mi fe naznaniti ceni. občinstru is JUavibora in oUollce, da «ew s i. junijem t. I. zopet otvorlt svojo
manufatctuvHo
f«*AAftli>lA t? Gfosposlel ulici st. MM « *	(/tika <j JFran&e*c*a).
V upanju, Ha Aom viiraM tudi naOaMJ« ti/t a nje »rajih, eenj. otijemnieev, beteiim 0 ličnim upioltfiMtiJett*
-«¿»S
-Ki
447 jBMeBSpP
Felix
VINSKE STEKLENICE
7/10 buteljke in slamnate omote
'-•«M._«CNWWBVr
po najboljfii ceni Ä Veletrgovina
" . . ... «iTL
vina PUGEL & ROSSNANN, MARIBOR, Trg svobode.
ÂDDO!
iz Zagorja
mular igilg. — V zaiotl Wmiiifeltl
Iz cementa C. PICHL, MARIBOR.
Voiksaartanstrasse 27.
464
Najboljša mineralna voda Tempel vrelec,
namizna voda Styria vrelec, medicinalna
voda Donatski vrelec, medicinalna voda
najmočnejše vrste
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah.
: : : : : Pojasnila daje : : ; : :
Ravnateljstvo ZdraviiiSča Rogaška Slatina
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice.
r< z. z. o. m.
PfOdala • razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje deske, stavbeni les in poljedelske stroje.	.*.
Kupuje pšenico, žito, koruzo ajdo, proso, oves, kože vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo M
Novi člani se sprej« majo v zadružni pisarni zadruge v Gornji Radgoni in prijvseh
podružnicah. •
Zadruine trgovine sov: Gornji Radgoni,Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Beltincih, na Cankovi, Križevcih, pri Ljutomeru, Radgoni.
nBHr®--
(IZJWW
r m* i—i mwwwwiiiiii iiiiiii a. „.,
Podpisani smo gospoda Josipa Plepelea, žapiika pri Sv. Emi, ovadili kn. šk. ordinarijat», da je on eno zadružnico iz Marijine dražbe imenoval, da je vdovioa po odišlem vrlem kaplan« R s k a n a, in to celo sprižnice. K tema nas je zapeljal g. kaplan Jože Pretnar.
Mi priznamo, da je ta ovadba popolnoma neutemeljena in krivična, obžaljujemo svoje dejanje, prosimo gosp. župnika za odpuščanje, se mu zahvaljujemo, da je odstopil od nadaljnjega sodnega postopanja proti nam in dovoljujemo, da se ta izjava na naše stroške objavi v „Slovenskem Gocpedaiju", v „Straži" in „Kmetijskem listu". Tse stroške se zavežeme plačati nerazdelne. ŠMARJE pri JELŠAH, 15. junija 1920.
Martin Čanžek, L r.
Terezija Drofenik, 1. r. Marija Mlinarič, 1. r.
Ema Kolenc, 1. r. Antonija Stiplošek, 1. r, Ljudmila Mešiček 1. r.
VABILO NA OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Galiciji
ki se bo vršil v nedeljo dne 27. junija takoj po večernicah v šoli s sledečim DNEVNIM REDOM:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1919
3.	Slučajnosti.
M*
498
M7
Odbor.
MESTA VMAC1JJL
jli*OI>WI noM\
T JHAH.lt* OM WT
—mjtmpieje pripmrmia m «Mfen «M«*.
Minko JtOSlČ.
Odvetnik Dr. Josip IJeskovar
naznanja, da je svojo pisarno
premestit v Sodno ulico k 12, M. nadstr.
M^Bssstsi -T.riiT^rr^™*3"^""^^
I mirno olje, naj fine je tU. K 88 Mučno olje, pristno „ „ 84 Gorilni špirit . . . „ „ 38 Sladkor v kockah (JVikrfel) brez karte. Fšenična moka po dnevni ceni kakor tudi vsakovrstno Špecerijsko blago priporoča
IjeopoUl Guset,
Maribor, Koroška cesta
M7
6*2
■ Man i»
ta ie S
mmm
S 1. julijem otvorim svojo odvetniško pisarno v MARIBORU, Aleksandrova . - .oesta štev. 18, L nadstropje. ' .
d_r. Alojzij Juvan
687	cd-yetni>r
OTVORITEV SLAŠČIČARNE!
Sasnanjam oenj. občinstvu ▼ Maribora is okoliei, da Mm po dolgotrajni vojni zopet otroril svojo moderno urejeno slaščičarno v Slovenski »illet (Grajska ulica) H. 8. (preje Amon). Vsak dan grele pecivo is sladoled. — Gonj. naročila ca rame svečanosti te točno iimrlijo.----Za mnogobrojen obisk se priporoča
184
I LIC H EMAN, SLAŠČIČAR.
Svarila !
Svarim vsakogar, ki bi raznašal neresnične vesti o moji osebi, oziroma me sumil nepoštenih dejanj, ker bi sicer z vsakim obrekovalcem sodnijsko obračunal. Kdor pa 8vajo trditev dokaže, temu izplačam takoj 5000 kram.
Vojteh Mrem,
Op to t niča.
642—497
47«
Zimnata kakor tudi prvovrstna
svilnata mlinska sita
(pajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgovini
AVGUST ČADEŽ LJUBLJANA
Kolodvorska ui. 35, naspr, „stare Tišlerjeve gostilne".
ZaJsL^rala-
Potrtim srcem naznanjamo bridko izgubo našega nepozabnega sina in brata
ALOJZIJA G SEL M AN
kateri je po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajatvi, v torek dne 8. junija mirno v Gospodu zaspal. Njegov pogreb se je vršil v četrtek dne 10. junija dopoldne na pokopališče v Slivnici pri Maribora. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti č. duhovščini, pevcem, ter požarni hrambi iz Hotinjevasi, kakor tndi vsem dragim, kateri bo dragemu rajnemu izkazali mnogoštevilne dokaze ljuba vi v bolezni in zadnjo čast oh pogrebu. Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
489 Žahijota rodbina Gsetman.
Hotinjavas pri Slivnici, dne 10. jnnija 192*.

%
% % % % % % # % 0
MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA.
IkJiSajiTEOlEBUCaia
JMAMMMOM, Junija
i
j
i
t i-
it;
r <
i -
h i* /
t

Medni občni zbor dne 3i, ma$nika MB&O Je sklenit zvišali delniško glavnico od € na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati lO.OOO komadov novih delnic po ML 4LOO'— nominate pod sledečimi pogoji:
1. Storim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na tu način. On pripadajo na pet storil* delnic dre nori delnici po kurzu K 7oo-
Za Izrrierunje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru ali prlfnjenli* podružnicah r Murski Soboti In FelUcovcu
9. Ostalih 4ooo delnic se prepusti po k,ur*** K 8&o-— novim delničarjem. H. JOelnlce partlpldrajo na čistem dobičku banke od 1. julija I&20.
A. H ar srn i dobiček po odbitku stroškom It* pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. S. M£upnlnoyefpri*prtjavi polno vplačati. Od tega »fnesku se povrnejo .»•/• obresti do «o. junija tO»o.
R 6. JPrijare se lahko osebno pri banki v Mariboru In pri njenih podružnicah v Murski Sobot 11 in TeUkorcu tuli pismeno s priloženo tiskovino r Času
od- 1. do vštevšoga 30. junija 1&20. 7. Mtodellter delnic'si pridrži upravni svet.	492-444

Upravni sret Mmribormfoe eskamplne banke.
fctdajatelj^jffaa^m^afciik. iat.,, mi
i. tevštv*.
t«gev*rni umtaiL Frausjo Žebot
Tisk tiskarne sv. Cirilu v Mariboit*.