Iz poustvarjalnosti v ustvarjalnost
Ves mesec trajajoče srečanje gledaliških skupin in društev, ki ga je organizrala občinska ZKO, je dalo dovolj dober pregled, do kod je prišlo gledališko delo v društvih. Kvantitativno (deset predstav) vse-kakor zadovoljuje, oporekati v splošnem pa ne gre niti repertoarnemu izboru, čeprav bo morala ZKO na jesenskli repa-toarnih posvetih marsikaj spremeniti, preusmeriti in dodati.
Predvsem gre za to, da reper-toar ne sestavljamo samo za od-mevnost domačega občinstva, pač pa tudizvidika ne podcenje-vanja občinstva! Mogoče je prav v teh raziskavah, kaj občinstvo. želi in kaj naj občinstvu damo, največ nejasnosti. Društva naj-večkrat nimajo svoje reper-toarne politike (/KO pa bi jo morala imeti) in izbirajo dela, kakor pač nanese in predvsem, da bo dvorana polna (cesar se-veda tudi ni zanemariti). Pozab-Ijajo pa na idejno izpovedne, li-terarno dramaturške in gledali-ško izrazne vrednosti besedil. Ti vidiki morajo biti prisotni tudi pri komedijah, ki jih društva na-jraje uvrščajo v svoje delo (na srečanju smo jih Aideli osem).
»Komedija« pri amaterjih pa je ponavadi dvorezen meč, saj v doma-čem kraju uspe, drugje pa ne, kajti doma gledajo osebe, ki jih poznajo, drugje pa občinstvo, neobremen jeno s poznanstvi, išče vidike vrednosti. Skupine   dostikrat   ne   upoštevajo
dramaturško režijskih vidikov — predvsem idejno izpovednega — osnovna ideja iz besedila nista po-stavijeni dovolj jasno, dosledno in ne sledita aktualnosti osnovne ideje uprizoritve — in ustvaritev je le pou-stvarjalni del pristopa k realizaciji, ustvarjalnega in poustvarjalnega pa smo zanemarili. Iz tega pa izhaja že opredelitev gledališkega" prepriča-nja, ki sta jo skupine in režiser izka-zala s svojo realizacijo. Takih uprizo-ritev smo na srečanju videli največ. Posneman je ni ustvarjalnost — je di-letantizem. Vsak gledališki ustvarja-lec, torej tudi ljubiteljski, pa mora biti res ustvarjalec. Naj išče, razisku-je, ustvarjalni proces dela naj bo nje-gov — njegovo gledališče naj bo nje-gova miseL V gledališču moramo mi-sliti, mar ne?
Ko se srečujem z vtisi s srečanja gledaliških skupin Moste-Polje, se zavedam, da je bilo v preteklosti dosti storjenega, da je danes prisot-nost gledališkega dela v krajih v po-novnem razmahu, da pa prav zaradi tega mora ZKO na že znanem graditi novo.
Predstave so nam ponudile misel, da režiserji ne smejo biti učitelji
predstav, pač pa režiserji — mentor-ji, proces dela pa bo dal kolektivno ustvarjalno zaključeno uprraoritev, v kateri bo vsak vcdel, kaj je hotel in kaj hoče povedati. Temu zadn|emu sta bili najbiižje dve predstavi: M. Štefunec: Večna lovišča v režiji Mar-jane Jevšjak, ki jo je uprizorilo KUD H rušica, in V. Levstik: Kastelka v re-žiji Cilke PavSč — KUD Anton Mehle SenožetL
Oobra igra v Kastellri (predvsem glavna igralka je dokaz. da režiser. če ve, kaj boče in če dela z igralci, uspe realizirali svoja botenja. Res škoda, da člani KUD Anton Mehle Senožeti v scenografiji in kostumih niso bili dosledni. l/govon. da kostu-mov ni moč dobiti, da ni denarja za sceno, nas v ustvarjalnem smotru pač ne smejo zanimati. Tako kot besedilo moramo funkcionalno osmisliti tudi sceno in kostume.
Predstave Noveli Roman: Sose-dje, Manzoni: Naši Ijubi otioci — obe so igrali člani KUD Dolsko v re-žiji Jože Cerarjeve — Coward: Ko-medija Ijubezni — KUD Slape, re-žija Vili Golob — Camotetti: Boing-Boing KUD Besnica, režija Marije Žagar, so predvsem sprožile proUem mizanscene. Med temi predstavami je še največ ra/mišljal Vili Golob.
Hobsona v šrkipcih so uprizorili člani KUD Prežgan je, režirala pa Ju-dita Žabjak. Daljc od literarne pred-loge besedila niso šli Zelo malo so
posegti v že malo odmaknjeni reper-toar člani KUD Svoboda Zalog z Miadostjo pred sodiščem v režiji Ivana Lukančiča. Radikalnejši pn-stop in akutatizacija motiva sta še vedno vznemirljiv element tega tek-sta.
Vsekakor je srečanje gledaliških skupin Moste-Polje pregledno uspe-lo. Pohvaliti gre ZKO, da je organizi-raJa po predstavah pogovore, ki so jii vodili strokovni sodelavci ZGSS, na katerih so se lahko člani raznih društev med seboj spoznavali in po-govoriH. Če ne bi bilo prestižnega samoljubija na nekaterih pogovorih, bi ti dobili še več jo ceno. Gostitel ji so bili prizadevni, občinstvo v Javoru, Dobkem, Hruaci, Zadvoni, na Vev-čah in v Šmartnem ob Savi pa je bolj ali manj napolnilo svoje dvorane. Zamerili gre neredne začetke pred-stav, kar pa spada tudi k vzgoji občin-stva.
Ta kmtek vtis naj končam i irisG-jo, da je amtefizmu * teh knijih zmi-pmm Baioga, da je pnv on orgaiiza-tor, MMHor ¦ krealor vsega kul-tonega žhljfji knjanov. Zato je potoehM, 4m aktivno kultumo sode-Uvaajc knjaaov iz posnemovalnih mttoi Mt preide v soostvarjalnost ¦ zagotovi mesto ustvarjalnosti. GlcdalBče pa v tem nudi n pomeni Bticdae BMižaasti. Aklivirajmo jih in ¦¦ ¦aded^eai srečanju bo kultumo ^nbifto posbustvo še močnejše od letosajcga.            P.MILITAROV