ti1
re-
ye
;e,
ja
le-
sB
Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 44 - leto XIII. - 30. november 1974
V branžah strokovno, racionalno in skladno
v SREDO, 13. NOVEMBRA, JE BIL V ŽELEZNIKIH SESTANEK DRUŽBENOPOLITIČNEGA AKTIVA BODOČE BRANŽE ŠIROKE POTROŠNJE,
KJER SO UGOTOVILI PRAVILNOST REORGANIZACIJE. O TEM NAM JE NEKAJ POVEDAL SEKRETAR ZK ZP ISKRE, STANE PRESKAR.
O čem ste razpravljali in kje je že trirati strokovne sile in s takimi doseči tormacija branže široke potrošnje?
^estanek smo sklicali predvsem zat°, da bi se družbenopolitične organizacije informirale o stanju priprav in da bi uskladili poglede na nekatera še nerešena vprašanja. Poleg tega naj bi ta družbenopolitični forum določil, kaJ J® v tem času in tej situaciji treba napraviti.
Ugotovili smo, da le za sedem dni Za?stajamo za predvidenim potekom Poprav, upamo pa, da bomo zamujeno nadoknadili do 5. ali 6. decem-t.ra- Zato bo treba razprave v kolek-nvih bolje pripraviti in organizirati, da t^do pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma zbrane čimprej.
se druge faze priprav tehničnega Stnčaja, kijih vodi v naši branži Lojze Zumerj so že večinoma zaključene oziroma so v razpravi in jih je že obravnaval družbenopolitični aktiv.
Kakšni razlogi govorijo za prestruk-,ro, oz., kateri elementi govorijo za
združitev?
'Smisel združevanja je v tem, da bomo pripravljalne oddelke oziroma strokovne službe koordinirali tako, da bodo kos svojim nalogam. Gre za Posodabljanje tehničnih in poslovnih Procesov. V ta namen je treba koncen-
maksimalni učinek. Seveda pa se bodo efekti pokazali, šele v dveh do treh letih in ne smemo takoj na začetku pričakovati skokovitih uspehov. Obenem pa mora prestruktura zagoto-• viti vsem delovnim organizacijam v branži normalno rast kakor do zdaj, če ne še bolj. Spoznavamo, da bo to
Stane Preskar - sekretar ZK ZP Iskra.
mogoče doseči le z združevanjem kadrov in sredstev.
Za primerjavo: v vsaki TOZD bomo poskrbeli za dvig produktivnosti, za nove pripomočke in strojni __________________________________■__
park. Tako bomo zmanjšali časovne normative v produkciji ravno s pomočjo koncentracije strokovnjakov, ki bodo večino dela strokovno opravili na risalni deski oziroma na pisalni mizi. Obenem s tem bomo posodobili poslovanje s „poslovno mehanizacijo1* in tqko dosegli povečani učinek tudi na tem področju. Zato pa bo treba marsikoga specializirati za te izpopolnjene procese.
Imate ob tej reorganizaciji Iskre tudi težave?
Ob vsem novem ljudje obstajajo in razmislijo. Tako so tudi nekateri odgovorni činitelji še nezaupljivi do nove strukture ZP. Vedeti je treba namreč, da se bodo nekatera delovna mesta prevrednotila in bodo nekateri začasno imeli večjo delovno zadolženost, drugi pa zmanjšano. Pri tem pa ni rečeno, da bo tako ostalo. Predvsem je treba doumeti cilj te naše akcije, ki pa še ni na dosegu roke. Treba je upoštevati razvoj in dolgoročno posodobitev vse organizacije Iskre. Potem pa ne smemo pozabiti, da zmanjšana delovna zadolženost v trenutni situaciji pri določenih ljudeh raste. Saj je znano, da bomo vsa kadrovska vprašanja praviloma reševali znotraj ŽP z že obstoječimi kadri. Vsi družbenopolitični faktorji pa so si edinj, da je treba ta nesoglasja razjasniti z dokajšnjo mero modrosti in ne prehitevati dogodkov z nepremišljenimi akcijami.
Dvajsetega novembra se bo naš politični aktiv in akcijski odbor sestal
(Nadaljevanje na 2. strani)
Možnosti Iskre v Iraku
Na obisku v Jugoslaviji je bila te v?1 tričlanska delegacija Iraških želez-auj	jo je tehnični direktor
nH ul Razak Mahood. Delegacija je d potovala na obisk v našo državo na Povabilo Jugoslovanskih železnic ter Podjetij, ki izdelujejo opremo za že-znice, med njimi tudi Združenega Podjetja Iskre.
Iph °raj tri dni od svojega več kot denskega obiska so gostje preživeli v oveniji. V tem času so jih predstav-nr? Iskre seznanih z možnostmi ^ Sega združenega podjetja pri gra-j 'f1 in posodobljenju železnic v nku. Delegacija se je najprej se šla s Pomočnikom generalnega direktorja s Iskra za stike z javnostjo Bojanom Barboričem in številnimi vgV^roi strokovnjaki, ogledala si je D Iskrinih tovarn, delegacijo pa so P® jali tudi na ogled nekaterih Iskrinih ezniških naprav, ki že obratujejo žel ° ?° s' gostje ogledali naprave na ®zniški postaji Lesce-Bled ter' ran ži °. postajo v Zalogu pri Ljubljani, v. 1 aro so se posebej zanimali za za-®Vne in zapletene prometne rešitve.
, ,r So ti prometni problemi izredno tud-eVn*’ 80 temu ustrezno zapletene di naprave, s katerimi je Iskra opre-a ranžirno postajo. Iraška dele-j^ClJa je izredno ugodno ocenila viso-stopnjo avtomatizacije dela na Postaji v Zalogu.
4 'rak je kot sorazmerno zaostala st a.Va tako v poljedelstvu kot v indu-da^hZaČel zlasati velikanska sredstva, j- . končno le prestopil sedanjo ^ 1° nerazvitosti pa tudi revščine in , .Pridružil razvitemu svetu. V tem ^Jd ima vse možnosti, predvsem pa je P° nedavnih podražitvah nafte, saj te lrak med največjimi proizvajalci Pod ei^er8etskega vira. Medtem ko je ražitev nafte na mnoge izredno fin tiVno vplivala pa se je Irak začel ^čno krepiti.
».Na poti, ki naj bi jih pripeljala med J^ute države, so se odločili tudi za Odernizacijo in graditev novih želez-hna Tako načrtujejo, da bodo v pri-»- njih letih zgradili okoli 2000 km
V zvezi z modernizacijo že obstoječih prog so razpisali licitacijo, ki so se je poleg ZP Iskra udeležila še podjetja iz Nemške demokratične republike, Indije in Japonske. Pri odpiranju ponudb je bila Iskra med najugodnejšimi ponudniki in je prav zato prejela te dni povabilo, naj njena delegacija obišče Bagdad, kjer naj bi pojasnila in obrazložila našo ponudbo. Pogovori o tem bodo v začetku decembra.
Med tem pa je te dni v izdelavi že tudi ponudba za opremo okoli 1000 km že obstoječih prog z brezžičnimi usmerienimi zvezami. Gre za brezžične zveze med lokomotivami in železniškimi postajami. Licitacija za opremo teh prog bo konec decembra.
Tako v prvem kot v drugem primeru, se pravi pri modernizaciji ter opremi naj bi posel potekal po načelu inženiringa.
Tretje področje, kjer bi lahko Iskra tudi sodelovala, pa je graditev že
omenjenih okoli 2000 km novih železniških prog. Ker gre pač za tako obsežen in kompleksen projekt, je pa-tner verjetno lahko le konzorcij, -sestavljen iz različnih podjetij - od gradbenikov do proizvajalcev tehnično najzahtevnejših signalizacij skih naprav. Jugoslavija namerava nastopiti s takšnim konzorcijem, kateremu se bo predvidoma pridružila tudi Iskra.
V zvezi z načrti za graditev novih prog bo že v bližnji prihodnosti razpis za postavitev okoli 160 km prog. Nekateri menijo, da bo imel jugoslovanski konzorcij velike možnosti, saj je prav gradnja teh novih prog predmet dogovorov iraško-jugoslovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje med državama. Zmeren optimizem temelji tudi na tem, da so se doslej jugoslovanska gradbena pa tudi druga podjetja že večkrat uveljavila v Iraku ter dosegla tamkaj velike uspehe.
Licitacija bo predvidoma v 1. 1975.
Tako. Združeno podjetje Iskra nastopa trenutno v Iraku s tremi ponudbami, ki se med seboj dopolnjujejo. To gotovo povečuje veijetnost uspešnega nastopa ZP Iskra v Iraku. D.
TITO MLADIM
AZEM VLASI. NOVI PREDSEDNIK ZSM JUGOSLAVIJE
V Beogradu je bil od 21. do 23. novembra IX. kongres ZSM Jugoslavije, na katerem je poleg skoraj 950 delegatov iz vse države, sodelovalo tudi nad 100 gostov, predstavnikov tujih mladinskih organizacij, razen njih pa tudi številni predstavniki političnega in javnega življenja. Pozdravni govor, s katerim se je kongres začel, je imel predsednik Tito, iz čigar izvajanj povzemamo naslednji odlomek:
„ Vaš kongres je v času, ko praznujemo jubilejne obletnice datumov in dogodkov, ki so napovedali bližnji zmagoviti konec našega narodnoosvobodilnega boja. Ptav na te dni smo. pred tridesetimi leti bojevali hude boje za končno osvoboditev naše države. In v teh bojih, tako kot med vso narodnoosvobodilno borbo, je padlo tudi veliko mladih ljudi, med njimi so bili nekateri še skoraj otroci. Sam sem bil še toliko huje prizadet, ker so žrtvovali svoja življenja na pragu svobode, za katero so se tako pogumno bojevali od prvih dni vstaje in od katere so tako veliko pričakovali Tega se spominjam tudi na tem srečanju zato, ker ne smemo nikoli pozabiti na te dni, izpolnjene z brezmejnim pogumom in žrtvami, zlasti mladih. To ni le obveznost njihovih preživelih soborcev, temveč vsake nove generacije, ki uživa in ustvarja v svobodi. Hkrati je to neusahljiv vir navdiha za nova prizadevanja in ustvarjalnost, za nove zmage v nadaljnjem razvoju naše socialistične revolucije.
Vašemu kongresu pripisujem velik pomen. Prepričan sem, da bo to ploden delovni dogovor, ki ga bo prežemal revolucionarni duh enotnosti in odločnosti, da bi se nadaljeval boj za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, za resnično zagotovitev vodilne vloge in ustreznega družbenega položaja delavskega razreda, za krepitev bratstva in enotnosti in utrjevanje naše države kot samoupravne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. V tem boju morajo biti tako kot v dneh vojne in prvih letih po osvoboditvi mladi v prvi vrsti.
Nadaljnje izgrajevanje socialističnih samoupravnih odnosov ni le obveznost, ki jo imajo mladi do družbe, tevmeč tudi njihova prava priložnost, da si ustvarijo boljšo in srečnejšo prihodnost. To je delež pri izpolnjevanju naloge, pri graditvi družbe svobodnega dela in vsestransko razvite osebnosti, delež pri ustvarjanju vse bolj popolnih materialnih in drugih pogojev za izgradnjo socializma in komunizma.
Pri uresničevanju takšne vloge mlade generacije v naši družbi veliko pričakujemo od tega kongresa kot srečanja, na katerem naj bi si zastavili jasne naloge za daljše obdobje in se hkrati odkrito pogovorili o negativnih pojavih, ki jih je bilo v naši mladinski organizaciji v zadnjih letih nemalo in ki jih moramo v prihodnje preprečiti. To niso bile slabosti, za katere bi bila kriva zgolj mladina. Večidel je bil to odraz tistih slabosti, ki so se razpasle v naši družbi, tudi v sami zvezi komunistov. Šlo je za to, da so komunisti - o tem sem govoril že na X. kongresu - začeli pozabljati na svoje obveznosti do mladine in da so zanemarili njeno marksistično izobraževanje.	\
Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je v zadnjem času, zlasti po X. kongresu ZKJ, opaziti viden napredek v dejavnosti mladine in delu mladinske organizacije. Spremljal sem vaše republiške kongrese in pokrajinske konference in vesel sem, ker vidim, da smo v precejšnji meri ugotovili slabosti in da je čutiti hotenje, da bi te slabosti čimprej odpravili. K temu bo veliko pripomogla tudi enotna organizacija mladih.
Prepričan sem, da se bo zveza socialistične mladine Jugoslavije kot idejnopolitična in množična organizacija, socialistično jasno opredeljena, odzvala potrebam in željam najširših slojev mladine, da bo vaša reorganizirana zveza kot sestavni del enotne fronte organiziranih socialističnih sil z zvezo komunistov na čelu prava organizatorica družbene dejavnosti mladine. “
S tiskovne konference v Novi Gorici.
15 LET NOVOGORIŠKE „AVTO-ELEKTRIKE**
OTVORITEV NOVE TOVARNE MALIH ZAGANJALNIKOV
Minuli petek je bila v Šempetru pri Novi Gorici tiskovna konferenca, na kateri so vodilni delavci tovarne pod
vodstvom gl. direktoija Jožeta Eržena seznanili prisotne novinarje o delu in uspehih tovarne v preteklem 15-letnem obdobju od ustanovitve, ki poteka te dni. Svečana proslava pomembnega dogodka bo dan pred praznikom dneva republike. Ta dan bo hkrati pričela z redno proizvodnjo tudi novozgrajena tovarna malih zaganjalnikov.	M. K.
novih
Proge.
prog ter posodobili obstoječe
Ob dnevu republike iskrene čestitke !
s
Družbena samozaščita vloga v Iskri
Združeno podjetje Iskra in organizacije v njenem sestavu so raznim oblikam zaščite in varovanja družbenega premoženja ter zasebne varnosti stalno posvečale posebno pozornost in skrb.
Nenehna rast Iskre v proizvodnem procesu, kot tudi v procesu integracij ter novo prestruktuiranje podjetja v sistem branžnih organizacij in ne nazadnje vse večja delitev dela na področju mednarodnega sodelovanja in široko vključevanje v mednarodno menjavo in trgovino, daje temu področju še večje naloge in nove razsežnosti.
K temu je treba takoj dodati, da bo prav družbena samozaščita v tem procesu odigrala eno izmed važnih nalog.
Kaj je torej družbena samozaščita?
Če poskušamo definirati zastavljeno vprašanje, bi se odgovor glasil:
Družbena samozaščita je neposredna aktivnost delovnih ljudi in občanov, organiziranih v njihovih skupnostih za varovanje socialističnega samoupravnega sistema, za varovanje človeka pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik, ne glede ali ti napadi prihajajo od tujih obveščevalnih služb, kriminalcev ali drugih destruktivnih in družbi neprilagojenih elementov.
Družbena samozaščita je v razvoju samoupravne socialistične družbe relativno nova kategorija, čeprav so njene ideje in temeljna izhodišča sorazmerno stara in že dlje poznana, še zlasti pa iz praktičnih izkušenj naše revolucije in narodnoosvobodilnega boja.
Z ustavnimi dopolnili je dobila družbena samozaščita širšo politično zasnovo, oz. vidik širše družbene akcije. Njeno vlogo, pomen in mesto zlasti opredeljujejo in ji dajejo dokončno obliko nova ustava SFRJ, ustave socialističnih republik in pokrajin, odloki občinskih skupščin in statuti krajevnih skupnosti.
Načelo, sprejeto na IV. plenumu CK ZKJ, da varnost ni in ne more biti samo naloga strokovnih služb, oz. profesionalnih organov — organov za notranje zadeve, narekuje učinkovito zaščito pred družbeno škodljivimi dejanji.
Prvi konkretni akt o družbeni samozaščiti je skupščina SRS sprejela
1.	1970. V priporočilih SRS je poudarjeno, da je občan kot nosilec samoupravnih pravic in obveznosti glavni subjekt pri zagotavljanju varnosti družbe.
Resolucija zvezne skupščine je pomen, smisel in namen družbene samozaščite v tem smislu še širše in podrobneje opredelila. Ponovno je ugotovila, da varstvo ustavne ureditve v dosedanji praksi ni bilo v zadostni meri predmet aktivnosti vseh družbenih dejavnikov, temveč pretežno stvar specializiranih državnih organov in služb, kar ni bilo v skladu z doseženim razvojem in dejanskimi problemi družbe na varnostnem področju. Ta ugotovitev izhaja iz dejstva, da je Jugoslavija zaradi politične opredelitve in njene geografske lege objekt nenehnih pritiskov intenzivnih obveščevalnih raziskovanj, politične propagande ter drugih subverzivnih dejavnosti, ki jih organizirajo naši družbi sovražne sile v sodelovanju s politično emigracijo,
(Nadaljevanje s 1. strani) v Sežani, kjer bomo razpravljali o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju v branžne organizacije in nato sporazum dali do konca novembra v desetdnevno javno razpravo vsem delovnim kolektivom Iskre.
Kako pa poteka delo v ostalih bodočih branžah?
Reorganizacijski proces poteka po vseh predvidenih bodočih delovnih organizacijah - branžah časovno in vsebinsko skladno. To mirno in usklajeno delo je produkt prizadevanj vseh strokovnih in političnih vodstev v celotnem ZP Iskra. Kakor sem že rekel, proces ne teče povsod povsem gladko, vendar pa se bodo nekatere nejasnosti razčistile v fazi priprave samoupravnega sporazuma. Vse to bo urejeno do konca novembra.
ISKRA
Številka 44 — 30. november 1974
neofašističnimi, revanšističnimi m drugimi organizacijami.
Resolucija je nadalje tudi opozorila, da imamo v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah razne pomanjkljivosti (v internih aktih), ki še vedno omogočajo posameznikom dejanja, katerih cilj je izpodkopavati ekonomske osnove družbe in razne oblike prisvajanja, kraje ter zlorabe družbenega ali službenega položaja.
Zaradi ugotovitev takega stanja je resolucija priporočala družbenopolitičnim skupnostim, gospodarskim in drugim organizacijam, da le-te s predpisi irk dogovori določijo ustrezne programe aktivnosti tako, da bodo delovni ljudje in občani kot nosilci samoupravnih pravic in obveznosti povsod, kjer delajo, dajali pobudo za reševanje problemov varstva družbenih in zasebnih vrednot, opozarjali na oblike negativnega obnašanja in ogrožanja posameznih vrednot ter s svojim vplivom prispevali k večji učinkovitosti strokovnih organov na področju varnosti.
Kaj je torej pojem družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela.
Smisel je v tem, da delovni ljudje v najširšem smislu sodelujejo in'da:
—	z izvirnimi ukrepi in postopki preprečujejo škodljiva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje,
—	preprečujejo, preventivno ali na drug način, nosilce raznih škodljivih pojavov v svoji sredini,
■*- razkrivajo nosilce destruktivnih
ISKRA - SPREJEMNIKI, SEŽANA
Večji ugled
„Sežanska tovarna radijskih sprejemnikov postaja močan subjekt sežanskega gospodarstva," je poudaril direktor tovarne Stanislav Pavlin, ob priliki obiska naših novinarjev v Sežani, 6.11.1974. „Iskra—Sprejemniki ima vedno večji ugled tako v sami Občinski skupščini kot tudi v koprski banki, saj redno in sproti poravnava vse svoje tekoče obveznosti, in ne samo to, pripravljase celo na ekspanzijo — prenosom dela proizvodnje na nerazvita področja Krasa.
Naši delavci sodelujejo tako v občinskih forumih, v forumih družbenopolitičnih organizacij kot tudi v bančnih organih, kar vse priča o naši močni uveljavitvi in novem, zdravem ugledu tovarne.
Menim, da je sedaj, ko spet trdno stojimo na svojih nagah, ko je tovarna spet v celoti zdrava, ravno pravšnji čas, da se tega zave celotni delovni kolektiv! Naši delavci so resnično lahko ponosni na svojo tovarno, saj je njena ozdravitev dejansko rezultat požrtvovalnega dela vseh delavcev tovarne ob ustrezni finančni pomoči združene Iskre. Pred petimi leti je bila tovarna vredna 200 S M din, dočim danes s ponosom ugotavljamo, da je vrednost porasla na 1,5 milijarde starih din. Kot taka tovarna postaja nosilec industrializacije na Krasu, ki želi dati ljudem kruh, skupnosti pa sredstva za nadaljnji razvoj. Proizvodnja kvalitetnih, sodobnih in tržno zanimivih izdelkov iz področja za-
Kaj vi osebno mislite sredi priprav o bodeči strukturi?
Po tej reorganizaciji, oziroma formaciji, ki jo oblikujemo, skupne službe ne bodo servisi, ampak bodo strokovno vodstvo za opravljanje vseh funkcij v delovnih organizacijah. Ne bodo se dvignili stroški za režijske delavce, saj bodo zaposleni le tisti, ki že so v Iskri, samo bolj sistematično.
V sredo je bil sprejet predlog, da bomo formirali skupne službe tako, da bomo iz pbsameznih TOZD izbirali in združili nekaj strokovnjakov, ki bodo v skupnih službah branže opravljali dosedanjo funkcijo skupnih služb za vso branžo.
Tako bomo bistveno zmanjšali število zaposlenih v strokovnih službah po posameznih TOZD in jih združili na nivoju branže. Tako bomo dosegli optimalen izkoristek strokovnjakov, posodobili bomo poslovanje in dvignili storilnost - kar je končni cilj akcije združevanja v branže. KF
in njena
ter sovražnih parol in podobnih pojavov,
—	opozarjajo pooblaščene organe na primere ali poizkuse vzpodbujanja sovražnega delovanja, ali protidržavne usmeritve,
—	opozarjajo na vzroke nezadovoljstva delovnih ljudi, zaradi samovoljnega obnašanja posameznikov ali nepremišljenih ukrepov in odločitev,
—	nastopajo proti povzročiteljem in podpihovalcem nezadovoljstva, ki delujejo v določenih sredinah,
—	dajejo pobude za reševanje problemov varstva družbenih Vrednot ter odstranjujejo vzroke teh dejanj,
—	angažirano čuvajo uradne skrivnosti pred nepoklicanimi osebami,
—	prizadevajo si, da vodilnih in drugih odgovornih mest ne zasedajo ljudje, ki so delovali ali delujejo proti samoupravnemu socializmu, ljudje, ki so storili, ali omogočili kaznivo dejanje,
—	sodelujejo z državnimi organi ali pristojnimi za področje varnosti, kadar gre za preprečevanje in odstranjevanje družbeno negativnih pojavov.
Da bi lahko v praksi te naloge tudi uresničili, jih je treba v statutih in internih aktih pravno opredeliti in sprejeti tako, da vsak posameznik ve, kaj je njegova naloga na tem področju. Od tega, kako bodo ta določila opredeljena in izpolnjena v statutih DOZD in TOZD, je nedvomno odvisna bodoča družbena aktivnost delovnih ljudi na področju družbene samozaščite, kot osnovi varnostnega Sistema, bistvenega pomena.
Zato naj teh nekaj misli prispeva k uresničevanju sprejetih načel o družbeni samozaščiti ter njeni praktični uporabi.
J. P. T.
GIBANJE JUGOSLOVANSKEGA UVOZA IN IZVOZA
LETO 1974 - V MILIJARDAH DINARJEV VIR: ZAVOD SRS ZA STATISTIKO
bavne elektronike, to je program te tovarne in njena poslovna politika!"
Načrti delovnega kolektiva Sprejemniki, Sežana za naslednja leta so smeli, vendar realni. Pri tem želimo vsi delavci Iskre, da jih kolektiv uspešno izpolni, kar bo vsekakor v korist-tako samim proizvajalcem, Iskri in kupcem naših kvalitetnih proizvodov.
Igor Slavec

Sodobno osvajanje
„ v ■ vr v
trzisca
Kadar proizvajalec osvoji prodajalca, je napol prodrl do kupca. To je posebno važno ob lansiranju novega izdelka. Treba se je spustiti v borbo za pozornost, za naklonjenost. Če ima veletrgovina na primer 40.000 različnih izdelkov, je treba torej najti prostor in zanimanje še za 40 tisoč in prvega.
Sredi decembra bo prišel na tržišče nov brivnik Iskra Braun Synchron. Ima novo elastično platinirano mrežico, v kateri je 2.500 preštudiranih odprtinic (napravljenih z elektrogal-vanskim postopkom). Novi aparat istočasno pobere do korena kratke in dolge dlake. Ohišje je iz praktično neobčutljive plastike. Skratka: „Nova zvezda med brivskimi aparati".
Kljub tradicionalni kvaliteti brivnikov iz kooperacije Iskra- Braun in navzlic novim prednostim bi bilo naivno pričakovati, da bodo kupci po novem aparatu kar planili. Najprej je treba pridobiti trgovca, ga seznaniti, motivirati. Temu namenu je služil „Krog — Portorož 74", kamor je bilo
Delo v novi proizvodni hali, nedavno pogoreli, se postopno normalizira. Po požaru sojo očistili, prebelili in znova usposobili za proizvodnjo.
k
Tudi Andjelka Frkalj, ki v zagrebški Nami nabavlja naše brivnike, se jč na portoroškem zboru seznanila z značilnostmi novega brivnika Synchron
povabljenih blizu sto predstavnikov večjih trgovin v Jugoslaviji in naših trgovskih zastopnikov.
Pri organizaciji Kroga so sodelovale službe marketinga, direkcija domač: trg, široka potrošnja in predstavniki Brauna. Zbor je bil 14. in 15. novembra in udeleženci so se seznanili s prodajnimi perspektivami Iskre, posebno pa še seveda s tehničnimi in poslovnimi značilnostmi novega brivnika. Za olajšanje malce napornega delovnega programa je bilo poskrbljeno tudi za sprostitev, s čemer je bila dosežena zelo harmonična vskladitev med ..koristnim" in ..prijetnim" delom zbora.
Prepričani smo, da bo „Krog P°r' torož 74“ obrodil bogate rezultate, posebno še, če bo tudi nadaljevanje akcije z lansiranjem novega brivnika Synchron potekalo po programu, če bodo naši potniki znali in hoteli poskrbeti za uveljavljanje novega izdelka v vsej trgovski mreži. Prepričani smo tudi, da bi veljalo tako akcijo sprožiti tudi za kako drugo skupino naših izdelkov.
Že doslej je marketing IC izvedel nekaj zelo uspešnih propagandnih akcij, ki so rodile tudi zelo otipljiv® prodajne uspehe.	Mirko Hrovaf
Proizvodnja ZP v oktobru 1974
v 000 din E
•B.	~
IZPOLNITEV
I-X/73-
-I-X/74 mesečna r.
s d ? E
•§
X
I,
M'H,
Is
*
J,.*
". I.
il
iS i
s
H I
o-~
•§
Elektromehanika	636.808	776.432	90.831	88,1	73,4	90,2	121,9
IEZE	344.446	446.692	43.790	74,9	70,8	87,2	129,7
EMO	289.982	321.123	36.341	81,4	70,4	85,2	110,7
Sprejemniki	83.666	107.997	14.781	103,2	72,1	87,5	129,1
Aparati	158.435	211.471	23.966	98,4	80,8	99,1	133,5
Avtoelektrika	179.762	196.846	24.097	93,0	65,2	78,7	109,5
Elektromotorji	117.230	132.892	14.968	96,1	74,3	90,9	113,4
Naprave	44.722	39.671	5.540	140,6	69,3	80,5	88,7
Elektronika	23.127	25.766	2.359	42,8	44,3	52,4	111,4
Kondenzatorji	77.423	92.386	8.983	82,0	82,1	98,8	119,3
Instrumenti	41.631	63.051	5.228	64,8	77,1	95,2	151,5
Polprevodniki	47.264	68.544	7.560	58,8	58,1	74,1	145,0
Usmerniki	48.438	81.265	11.823	173,3	103,9	125,8	167,8
Gosp. aparati	102.918	117.362	15.808	129,5	81,8	98,9	114,0	,
Ind. oprema	12.172	16.985.	1.828	123,4	95,6	114,7	139,5
Antene	7.954	11.260	1.415	93,6	75,6	92,6	141,6
Baterije Zmaj	60.294	55.288	5.465	76,9	74,1	89,8	91,7
Orodjarna	10.408	12.273	969	59,2	68,4	83,6	117,9
Tovarne skupaj	2,286.680	2,777.304	315.752	88,1	72,9	89,0	121,5
1RI	70,208	69.307	10.447	- 115,6	69,7	85,2	98,7
- proizv. dej.	63.879	101.606	13.605	136,7	90,9	116,5	159,1
- inženiring	269.147	324.399	34.332	97,5	85,4	105,0	120,5
CAOP	3.291	3.867	387	1.00,3	83,4	100,2	117,5
Skupne službe skupaj	406.525	499.179	58.771	107,6	83,8	103,7	122,8
ZP ISKRA	2,693.205	3,27^.483	374.523	90,7	74,4	91,0	121,7
POGOVOR Z MANDATARJEM ZA USTANOVITEV ISKRINE INTERNE BANKE - 1L1JO MEDIČEM
Pomen in vloga Iskrine banke
Poleg poslovnih bank in hranilnic, ki že delujejo v sedanji poslovni organizaciji bank, smo v zadnjem obdobju priče tudi ustanavljanju tako imenovanih internih bank. Zanje se sporazumno dogovarjajo temeljne organizacije združenega dela, iti so med 56boj povezane s proizvodno-tehnič-nimi in tržnimi interesi.
Takšno interno banko bomo ustanovili tudi v okviru združenega podjetja Iskra. O tem smo se pogovarjali z mandatarjem za ustanovitev Iskrine banke in pomočnikom glavnega direktorja Iskra Commerce Tlijo Medičem.
Kaj je Iskro pripeljalo na misel, da ustanovi lastno banko?
»Pobude in želje, da bi ustanovili mterno banko, so se začele porajati v zadnjem petletnem obdobju. Bile so Pač v neposredni odvisnosti od trenutne likvidnosti podjetja. Prav zaradi te občasne nelikvidnosti so želela imeti podjetja tako organiziran plačilni promet, da ne bi bilo prelivanja denar-y med posameznimi organizacijami. Številne organizacije v Iskri so bile namreč prepričane, da poteka to pre-uvanje nenadzorovano in v njihovo škodo. To je bil pravzaprav glavni vzrok, da so začeli nekateri premišlje-avati o ustanovitvi interne banke."
Kaj pa Iskra Commerce?
>,IC' v obstoječi organizacijski obliki ni mogel zadostiti tem zahtevam, saj je bd zaradi kupoprodajnega odnosa, vzpostavljenega med delov-iumi organizacijami Iskre in IC permanenten dolžnik delovnih organi--zacij in s tem odgovoren za njihovo hkvidnost ne glede na dejanski dotok denarja."
Obstaja še kakšen drug motiv za ustanovitev interne banke?
, »Poglaviten smoter ustanovitve uiterne banke je seveda tudi v povedani stopnji integriranosti finančnih sredstev TOZD. Ta smoter je opredeljen z dvema osnovnima zahtevama, m to s pospešitvijo obtoka sredstev in z združevanjem prostih sredstev TOZD zaradi zagotavljanja skupnih Potreb za enostavno in razširjeno reprodukcijo.
Pri ustanavljanju interne banke je v ^eliki meri prisoten tudi ekonomski dderes temeljnih organizacij, da ^manjšajo stroške povezane z obtokom denarja in angažiranjem finanč-dih sredstev v procesu reprodukcije.
. Kakšna je povezanost med nasta-Jujočo branžno organizacijo Iskre in Ustanovitvijo interne banke?
»Šele predvidena organizacijska oblika, to je formiranje temeljnih organizacij združenega dela in njihovo
povezovanje v branžne industrije, ki bodo prevzela v polnem pomenu izvajanje vseh poslovnih funkcij in s tem tudi odgovornost za svoj gospodarski položaj, pogojuje oz. zahteva ustanovitev primernejše oblike organiziranosti plačilnega prometa. Tako naj bi Iskrina banka opravljala bančni servis za koristnike družbenih sredstev na najbolj racionalen način, ne bo pa nosila odgovornosti za likvidnost temeljnih organizacij združenega dela. To pa je hkrati tudi bistvena razlika v primeijavi z dosedanjo prakso, saj je Iskra Commerce do sedaj v nekem smislu opravljal nalogo plačilnega prometa, ter bil hkrati zaradi dolžniškega odnosa odgovoren tudi za likvidnost delovnih organizacij."
Torej bo Iskrina banka povsem nevtralna?
„Lahko bi rekel. Nevtralna bo pri uresničevanju plačilnega prometa, vendar bo opravljala nalogo internega financiranja. To financiranje bo potekalo po bančnem načelu, kar pomeni, da bo plasirala samo tisti del sredstev, ki bodo trenutno prosta."
Kakšne naloge čakajo sedaj delovne organizacije pred podpisom samoupravnega sporazuma o prenosu tržno-fmančnih funkcij?
„TOZD se bodo morale odločiti, za kakšen finančni sistem se bodo izjasnile v samoupravnem sporazumu, to je sporazumu, v katerem bodo združevale delo in sredstva. V tem sporazumu bo predvsem pomembno to, kako bo urejen njihov medsebojni status, kakšna bo oblika knjigovodstva ter kje in kako bodo vodili interni žiro račun."
Ali bo interna banka organizirana kot TOZD?
„Ne. Iskrina banka bo le del skupnih finančnih služb temeljnih organizacij združenega dela, ki so združene v SOZD Združenega podjetja Iskra. Naj poudarim, da bodo odnosi z ustanovitelji banke urejeni s posebnim sporazumom."	'
S katerimi sredstvi pa bo razpolagala interna banka?
,,Razpolagala bo z združenimi sredstvi in drugimi sredstvi, ki jih bo pridobila iz drugih finančnih institucij. Torej z denarjem ustanoviteljev in z izposojenim denarjem."
Na kaj bo osredotočeno poslovanje banke?
„Na prvem mestu bi omenil, da je glavni smoter ustanavljanja banke povečanje stopnje integriranosti finančnih sredstev Iskrinih TOZD. Ta smoter je motiviran z naslednjimi tremi osnovnimi zahtevami:
Spodbujati nagrajevanje, ki bo izboljšalo rezultate dela
...Potem, ko je predsednik sveta ZSJ delovnih organizacijah razvijali sistem , špiljak na 4. kongresu sindika- nagrajevanja ali delitve po delu. u so ov BiH orisal sedanji zapleteni gospo predpisani nekateri elementi iz druz-forski položaj, ki je dejal, da bomo benih dogovorov in samoupravnih žaradi naših in svetovnih gospodarskih sporazumov in ker tega sistema nismo gibanj in zaradi svetovnega energetske- razvili, se je pokazala druga s ran ga Položaja letos imeli visok plačilni problemov - dobili smo uravnilovko, Primanjkljaj s tujino. Kot je dejal, se je dejal Špdjak. Nadalje je poudaril, da to dogaja skoraj v vseh evropskih drža- moramo, bolj jasno kot do zdaj pod-
',ab- kar pa sam položaj še bolj zaple-a- Računati moramo s številnimi
°mejitvami
Predvsem v uvozu, nrav tako
moramo s
v gospodarskem razvoju, v uvozu, prav tako pa moramo računati tudi, da se bodo Prednosti v investicijski izgradnji manjšale. Še bolj se moramo osredo-očiti na primarne in bazične zadeve, °t so npr. surovine, hrana in ener-getika. Ponovno moramo začeti z
varčevanjem.
Na takšne razmere, na težji polo-
N,
tu< i da
moramo pripraviti tako sebe, kot di celotno sindikalno organizacijo.
: a nas težji pogon ne bi iznenadili in a nas ne bi našli nepripravljene. Če očemo celoten položaj prebroditi,
celo vrsto vprašanj, uvesti in izdelati
p0ramo rešiti
!j redVSem moramo	...»—»
L J1® ukrepe za večjo storilnost v pro-odnji, za večji dohodek in za višje 0sebne dohodke.
- ra..^red nekaj leti pri nas nismo imeli .^zvitega sistema delitve po delu, zato -z nastajide nevzdržne socialne razlike i v*mi političnimi posledicami, ki dr ay° *z tega- Zdaj pa smo dosegli nzbene dogovore in samoupravne Ppraznme, s pomočjo katerih smo rešdi socialne
—	pospeševanje cirkulacije denarnih sredstev,
—	združevanje prostih denarnih sredstev TOZD zaradi zagotovitve skupnih potreb za enostavno in razširjeno reprodukcijo,
—	uporaba dela a vista sredstev TOZD, ki so bila v dosedanjem bančnem sistemu združenega dela odtujena."
Ali bi, prosim, povedali 'kaj o vlogi interne banke?
„Banka bo vsekakor pozitivno vplivala na hitrejši iobtokr denarja, in to tako, da bo vključevala dnevne viške na žiro računih suficitarnih organizacij združenega dela v zbirni žiro račun pri interni banki in njihovi porazdelitvi na deficitarne organizacije združenega dela. Z medsebojnim dogovorom naj bi se ustanovitelji pogovorih o načinu kroženja dnevnih viškov denarja. To medsebojno dne\c no kroženje bi slonelo na ekonomski stimulaciji, ki naj bi delovala v smeri odrpave slabega gospodarjenja s sredstvi. Vplivala naj bi tudi na čimboljšo likvidnost posameznih organizacij, na čimbolj ugodne poslovne sporazume z zunanjimi partnerji pri preskrbi z dodatnimi sredstvi za uresničitev enostavne in razširjene reprodukcije TOZD ter branžne industrije kot celote. Na ta način bodo zagotovljeni tudi enotni pogoji zunanjega kreditiranja za vse ustanovitelje banke, s tem pa bo banka nenazadnje vzpostavila tudi trdnejše poslovne odnose med zunanjimi finančnimi institucijami in združenim delom v Iskri."
Še vprašanje. Kakšna bo vloga interne banke v sedanjem obdobju združevanja Iskre in Gorenja?
„Menim, da je združevanje dela in sredstev na teh načelih eden izmed osnovnih predpogojev za lažjo ugotovitev integracijskih procesov, ki jih pred nas postavlja nova ustava. Zato mislim, da bo interna banka, če bo seveda dobila pravilno mesto v Iskri oz. SOZD Združenih podjetij elektro-kovinske industrije, lahko omogočila hitrejše povezovanje in vplivala na zgladitev v današnjem trenutku prisotnih in nepotrebnih odporov. lad
J. Čebela predsednik časopisnega sveta
Časopisni 'svet „Iskre“, našega tedenskega glasila, ki ga je imenovala skupščina ZP, se je 11. novembra prvič sestal. Sestanek je v odsotnosti predsednika skupščine Vladimira Logarja vodil njegov namestnik Peter Kavčič. Po njegovih uvodnih besedah je časopisni svet kot samoupravni organ glasila „Iskra“ izvolil za njegovega predsednika Jožeta Čebelo, predsednika sindikalne konference ZP Iskra in Rudija Rakovca iz TOZD Avtomatika za njegovega namestnika.
Časopisni svet je nadalje sklenil predlagati skupščini ZP .sestavo novega uredniškega odbora, ki naj bi ga sestavljali: kot glavni urednik Bogdan Mohor, sekretar skupščine ZP, kot odgovorni urednik Igor Slavec, dosedanji glavni urednik, predstavnik družbenopohtičnih organizacij, predstavniki branžhih organizacij, ki jih bodo imenovali samoupravni organi branž ter pokUcni novinarji glasila. Novi uredniški odbor naj bi prevzel dolžnosti z novim letom.
V nadaljevanju sestanka sta zbranim nekaj besed o pomembnosti internega glasila in obveščanju kolektiva povedala Dušan Rebolj, predstavnik ZSS in Boštjan Barborič, pomočnik generalnega direktorja ZP Iskra za stike z javnostjo.
Časopisni svet „Iskre“ je slednjič sprejel naslednje akte: Temeljna vsebinska zasnova časopisa „Iskra“, Pravilnik o urejanju pravic in obveznosti delavcev glasila, uredniškega odbora in izdajatelja, akt o urejanju odnosov med izdajateljem in časopisom, določilo o javnem odgovoru ter listo honorarjev za sodelavce časopisa.
-	—-
, ^
Jože Čebela, predsednik sindikalne konference ZP, je postal tudi prvi predsednik časopisnega sveta „Iskra“.
ISKRA - AVTOELEKTRIKA, NOVA GORICA
Ugodna ocena naše prodaje
Za vse mesece letošnjega leta je
z rezervnimi deli za naše izdelke, pa stalno urgira dobave.
Prvi vtis o letošnjem pojavu zelo ugodnih tržnih razmer preseneča, saj vsa avtoindustrija v Evropi in drugod
značilno, da poteka prodaja izdelkov znižuje proizvodnjo, ker so tržišča
enakomerno, nad pričakovanji in da pri pošiljkah velikokrat ne uspemo spoštovati rokov dobave.
Tovarne osebnih vozil, kamionov in traktorjev, ki so naš največji upce, proizvaja v večjem obsegu kot lani. Trgovska mreža, ki se pri IC oskrbuje
preti vse tisto, kar izboljšuje rezultate dela in uvesti jasnejše kriterije in merila za nagrajevanje dela, ne le diplom in delovnega staža. S spremembo družbenih dogovorov in sporazumov moramo določiti kriterije za vse zaposlene, ne pa samo za tiste delavce, ki delajo po normi.
Spiljak je nadalje poudaril, da smo pri prizadevanju, da bi spremenili odnos med družbenim in osebnim standardom, dosegli dobre rezultate, vendar pa družbeni standard še vedno zaostaja za osebnim. V prihodnje si moramo prizadevati za razvoj družbenega standarda, predvsem v pogojih omejene porabe, ki nas še čaka.
Po njegovih besedah smo največ uspehov dosegli v stanovanjski politiki, tako po številu zgrajenih stanovanj kot tudi po spremembah pri dodeljevanju stanovanj delavcem, kar smo dosegli z akcijo ZK in sindikatov. Kljub vsemu ima okoli 500.000 družin v naši državi slabo stanovanje, ali pa ga sploh nima. Z ozirom na otežen položaj moramo prihodnje leto storiti vse, da ne bi upadel tempo stanovanjske izgradnje, saj brez znatno večjega obremenjevanja gospodarstva obstajajo na tem področju tudi druge rezer-
ERRARE
V zvezi z javno obdolžitvijo avtorja programov za izračun štipendij — CAOP kot izključnega krivca za nastalo zamudo pri obračunu in izplačilu štipendij za mesec oktober 1974, smo dolžni štipendistom povedati, kako so se dogodki pri obračunu za mesec oktober 74 odvijali ter katere aktivnosti in v kakšnem zaporedju sledijo pri rednem mesečnem obračunu štipendij.
Pri obračunu štipendij za mesec oktober 74 so se dogodki odvijali takole:
1. Dokumentacija, kije bila precej obsežna, je bila dostavljena v luknjanje po 1. oktobru, t.j. teden dni pozneje od dogovorjenega roka in je bila zaradi tega izluknjana šele 15. oktobra.
Obsežno dokumentacijo za mesec oktober je pogojeval pričetek novega šolskega leta za študente. To je čas, ko se pojavlja množična zahteva po spremembi podatkov o „starih“ štipendistih, poleg tega pa je treba registrirati podatke za „nove“ štipendiste.
Zakasnitev pri prenosu spremenjenih in novih podatkov o štipendistih na medij za računalniški vhod - kartico, je nastala zaradi tega, ker je ta
prenos časovno padel v konico zasedenosti kapacitet CAOP.
Podcenter CAOP je v času od 1. do 12. v mesecu polno zaseden z luknjanjem dokumentacije za redne mesečne obračune dela partnerjev CAOP.
2. V mesecu oktobru smo morali v obstoječi postopek izračuna in obračuna štipendij vključiti postopek, problem ki ga zahteva novi samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov, to pa pomeni izdelati in preizkusiti popolnoma nov paket programov, ki vsebuje okrnjene zahteve starega pravilnika ter zahteve in merila novega samoupravnega sporazuma.
Programski paket, po katerem poteka redni mesečni izračun štipendij na računalniku v Republiškem računskem centru, sestoji iz dveh ločenih in popolnoma samostojnih , faz.
Prva faza vsebuje otvoritve zapisov z osnovnimi podatki novih štipendistov in spremembe podatkov v zapisih študentov, ki so že na osnovni datoteki. Istočasno z otvoritvjijo ali spremembo se izračuna višina štipendij.
Rezultat prve faze je komentirani izpis zapisa z osnovnimi podatki o (Nadaljevanje na 4. strani)
Uveni'—razlike in v odnose jajo na tem puuiuuju mui uiugv iv*.vi-euu veliko dela in stabilnosti. Ven- Ve, s katerimi bi lahko preprečili neza-ar *"* nam s temi družbenimi dogo- dovoljevanje stanovanjske'izgradnje, je daljnji akciji ni uspelo, da bi v 0b koncu dejal Mika Spiljak.
Uar pa vori v
Jz enega izmed oddelkov montaže v tovarni elektronskih naprav.
prenapolnjena. Pojav postane razumljiv, ko ugotovimo:
—	da domača avtoindustrija proizvaja s polno zmogljivostjo v želji, da bi z večjo proizvodnjo ublažila težko breme višjih cen materiala, energije in sredstev za proizvodnjo, po drugi strani pa pospešuje prodajo vozil s kreditiranjem in si izjemno prizadeva za povečanje izvoza;
—	da so inozemski proizvajalci zaradi krize na lastnih tržiščih usmerjeni odločno v izvoz, da pa je vrednostni obseg njihovega izvoza na naš trg pogojen z enakim obsegom nakupa na našem trgu;
—	da je domača trgovina v veliki meri izgubila gospodarsko osnovo in interes za , uvoz rezervnih delov, ter zahteva naše izdelke in rezervne dele.
Pri takih razmerah na prodajnem trgu smo uspeli zadovoljivo rešiti prodajnih cen, finančna operativa pa zagotoviti dotok plačil.
Proizvodnja, otežkočena zaradi neugodnih razmer v oskrbi energije, repromateriala, sredstev za proizvodnjo ter drugih okoliščin, ni dohajala potreb prodaje.
Tako smo do konca septembra dosegli približno .68 % prodajnega načrta za leto 1974 ter praktično razprodali zaloge.
Kaj nam bo prineslo leto 1975?
Ocene in načrti naših kupcev so 'vzpodbudni. Seštevek potreb znaša preko 40 milijard S din. K temu je potrebno še reči, da moramo že več let odklanjati potrebe nekaterih domačih in inozemskih kupcev, ker nismo doslej imeli dovolj proizvodnih zmogljivosti, ali pa ker nismo še začeli izdelovati izdelkov, kijih potrebujejo.
Veliko olajšanje bo nova tovarna malih zaganjalnikov, prav toliko pomembna bo osvojitev novega 12 in 24 voltnega zaganjalnika 4 konjskih moči in zaganjalnika 1,8 KM (tipi zaganjalnikov s sistemom prodaje pastorka, kot pri malih zaganjalnikih) ter izdelava več variant alternatoijev.
Nad optimizmom prodajnih možnosti je sicer senca svetovne krize v avtoindustriji, vendar bi morali ne glede na to čimprej doseči cilje in si tako razširiti področja prodaje tudi z novimi izdelki.
Naše tržišče je še nenasičeno, avtoindustrija je odločena izpolnjevati sistem kreditiranja prodaje vozil, zato naj bi se obseg prodaje v letu 1975 za nekaj odstotkov celo povečal s tem pa tudi prodaja naših izdelkov.
LUDVIK JELINČIČ
ISKJIA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Ukrepi za izboljšanje stanja
5. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA ELEKTROMEHANIKE
15. novembra je bilo v prostorih sindikata Elektromehanike 5. zasedanje DS. V prvi točki dnevnega reda so navzoči poslušali poročilo, o izpolnjevanju sklepov s prejšnjega zasedanja. Sklep s tega zasedanja, da Elektromehanika ne pristopi k podpisu sporazuma o izgradnji Rekreacijskega centra Iskre v Pine ti pri Novi-gradu, zato ker se je večina TOZD na svojih DS odločila, da ne pristopa k sporazumu. Glavni razlog za ta sklep je pomanjkanje finančnih sredstev v Elektromehaniki.
Nato je v drugi točki dnevnega reda podal poročilo o devetmesečnem poslovanju Slavko Fatur, direktor ekonomsko-finančnega področja. Poudaril je, da se je letošnje poslovanje odvijalo pod posebnimi pogoji, saj smo priče negativnemu finančnemu rezultatu. Izredno so se namreč povišale cene repromaterilov, surovin in energetskih virov na svetovnih tržiščih. Inflacija je vsesplošen pojav. Na
Rezultat poslovanja:
Realizacija proizv. 891,782.068,08 din Realizacija mater. 13,956.323,65 din Izredni dohodki20,069.482,03 din
storitev
in odpadkov
10.	Omejiti porabo stroškov, ki niso nujno potrebni.
11.	Povečati odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev oziroma vseh članov delovne skupnosti.
Delavski svet bo na svojem prihodnjem zasedanju pregledal realizacijo CELOTNI DOHODEK925,807.873,76 posameznih točk tega sklepa. PORABLJENA SREDSTVA	Delavski svet je potrdil PLAN
685,607.202,53 PROIZVODNJE ZA LETO 1975, ki
-	DOHODEK
240,200.671,23
. - POGODBENE OBVEZNOSTI
38,574.465,31
-	ZAKONSKE OBVEZNOSTI
30,259.935,61
-	OSEBNI DOHODKI
209,278.191,20
-	OSEBNI PREJEMKI
2,547.936,71
-	SKUPAJ PORABUENI DOHODEK
280,660.528,83
-	IZGUBA
- 40,459.857,60
Zaradi negativnega rezultata poslovanja v obravnavanem obdobju, je
—	v* j v/ «jvv/jUT. i- ^ u	vtuiju v vsirj. uvuciv (U1V1U vuruvujve, jv
področju telefonije je stekla proizvod- delavski svet sprejel naslednje ukrepe: nja elektronskih avtomatskih telefon- L vložiti v$e napore) da $e plan proiz
skih central Metaconta 10-C, katerih prodaja jugoslovanskemu PTT omrežju in tujim kupcem ni urejena zadovoljivo. Močno je znižan izvoz elementov za podjetje Siemens v Italiji zaradi tamkajšnjih problemov, določene težave pa povzroča tudi nezadovoljiva kvaliteta nekaterih sestavnih delov iz Iskrine proizvodnje. Zakonske obveznosti so letos izredno narasle, ravno tako pa tudi cene uslug kooperantov. Ostanek dohodka je tako dokaj manjši in ne zadostuje za rentabilno poslovanje. Ker je letos proizvodnja za 40 % večja od lanske, se je povečala tudi poraba materiala (ki je hkrati veliko dražji kot lani). Obratnih sredstev pa ni sorazmerno dovolj, saj povečana akumulacija ni bila usmerjena v proizvodnjo. Kljub tako velikemu povečanju obsega proizvodnje in le 7 % zvišanju števila zaposlenih pa spričo vseh zgoraj navedenih težav Elektromehanika ne dosega pričakovanih poslovnih rezultatov. Zato so prisotni člani DS po razgibani razpravi predlagali in sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja v OZD, kijih objavljamo v današnji številki.
SKLEPI
vodnje v vseh tovarnah čim rbolje doseže in prvenstveno realizira akumulativno in konjunkturno proizvodnjo.
2.	Zaustaviti novo zaposlovanje, razen za nujno potrebna strokovna delovna mesta
3.	Nedopustno je pošiljanje delavcev domov za 70 % nadomestilo OD, temveč je potrebno v primerih izpada nekega izdelka zagotoviti delavcem drugo delo.
Oceniti upravičenost dela na domu in honorarnega dela ter odnose s kooperanti in pregledati upravičenost posameznih del.
4.	Uskladiti prodajne cene s sploš nim povečanjem cen materiala in gibanjem OD.
5.	Izboljšati likvidnost z dodatnimi krediti, boljšo izterjavo in avansi in zagotoviti potrebna obratna sredstva.
6.	Vodstvo podjetja, vodstva tovarn in področij morajo takoj pripraviti jasen program akcij za rešitev sedanjega stanja in izdelati konkretne naloge za normalizacijo poslovanja. O tem je treba pravilno informirati člane
je. po obsegu proizvodnje večji od letošnjega za 15%, vrednostno pa za 27%.
Delavski svet zadolžuje koordinacijska področja, da vsako za svojo dejavnost izdela potrebne analize za realizacijo planirane proizvodnje v prihodnjem letu, ki naj se predlože k predlogu gospodarskega plana za leto 1975.
Delavski svet je. potrdil PLAN IZVOZA za leto 1975.
Delavski svet je pregledal sklepe posameznih delavskih svetov TOZD, ki so sklepali o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje izgradnje in ureditve rekreacijskega centra ZP Iskra v Pineti.
Za pristop k navedenemu sporazumu so se odločile naslednje TOZD:
—	tovarna ATC
—	tovarna ERO
—	koordinacijska področja
Proti pristopu so bile naslednje TOZD:
—	tovarna števcev -tovarna stikal
—	tovarna mehanizmov
—	tovarna TEA
—	tovarna VEGA
—	enota družbenega standarda
Na podlagi navedenih rezultatov delavski svet ugotavlja, da Elektromehanika ne pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje izgradnje rekreacijskega centra ZP Iskra v Pineti.
Delavski svet je sprejel sklep o razpisu volitev članov delegacij za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Razpišejo se volitve članov delegacij v TOZD Iskre Elektromehanike Kranj, ki bodo delegirale delegate v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v obči-
jw livivu jkvi ti v ni U11VI1 lili d 11 Uldilv	w in in ni vvi vanni o ix u pnuo tl v V UU1~
delovne skupnosti in jih tudi vnaprej	nah, kjer je njihov sedež poslovanja, in
5. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA z dne 15. novembra 1974
redno obveščati o doseženih fazah normalizacije.
7.	Oceniti investicijske programe in tekoče investicije, predvsem s stališča rentabilnosti.
8.	Oceniti odnose z Iskra Commer-
Delavski svet je obravnaval poro- ce glede rabatov in provizij, čilo o 9-mesečnem poslovanju podje- 9. Oceniti in razčistiti odnose s tja in ga v celoti potrdil.
firmo BTM Belgija.
M:
m \ i
. .t- m	......... ..
Po 19 letih dela v Elektromehaniki se je invalidsko upokojila Milka Konc v oddelku termoplastike.
(Nadaljevanje s 3. strani) štipendistih, ki ima poleg kronološkega dokumentiranja sprememb podatkov, tudi namen, da naročnik preveri pravilnost registriranja sprememb podatkov. Pravilno zajeti osnovni podatki pa so seveda predpogoj za pravilen dokončen obračun, ki se izvede v drugi fazi.
Dmga faza pa vsebuje obračun in nakazilo štipendije po pošti preko banke na izbrani naslov štipendista.
3. V mesecu oktobru je bila prva
Zaradi vseh teh okoliščin, in ne samo ..nepredvidenih napak v pro-gramu“, kot je bilo skopo napisano v Obvestilu štipendistom, se je obračun štipendij za mesec oktober 74, nekoliko zavlekel in je bil končan šele 25. oktobra, to pa je istega dne kot je bil v ZP ISKRA tudi uradno podpisan Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v ZP ISKRA. Obračun pa je, kot je razvidno, že upošteval novi samoupravni sporazum.
Okoliščine, ki so povzročile bolečo
faza ponovljena zaradi napak, ki so po. Okoliščine, ki so povzročile boleče normalni - prvi obdelavi prve faze še za^snitev Pri računalniškem delu iz-obstojale v datoteki z osnovnimi _ b,c. mesečnega izplačila štipendijij
oosiojaie v datoteki z osnovnimi	--------
podatki o štipendistih in katerih vzrok: za okt°ber 1974,naj bodo opozorilo
u:l	~1, ..L__:	:---1 •_____ VSCITl. ki smn v nrnrpQn rpulivarim
je bil v napakah pri izpolnjevanju dokumentacije, luknjanju kakor tudi napake v programu.
vsem, ki smo v procesu realizacije dogovorjenih zahtev sodelovali. Zavedati pa se moramo, da še tako dobro izdelani programski del ne more zagotoviti pravilnega in pravočasnega izračuna, če za to potrebni podatki niso pravočasni, pravilni in pravilno luknjani.	gg
sicer za: osnovno izobraževanje, kulturo, zdravstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo v občinah ter za raziskovalno dejavnost v SR Sloveniji.
Volitve bodo v četrtek, dne 5. decembra 1974.
V volilno komisijo za izvedbo volitev se imenujejo:
Janez Kristan - predsednik, Milena Kavčič — član, Polde Gregorač — član, Možina Alojz - namestnik, Francka Tronkar — namestnik, Franjo Novak - namestnik.
Za pripravo volilnih imenikov se imenuje komisija v sestavi:
Franc Orel, predsednik, Ivan Okorn, član, Jože Primožič,'član.
Delavski svet je odobril 34 % letno stopnjo amortizacije za licenco za proizvodnjo bastlerskega vrtalnega stroja firme SKII, katere nabavo je potrdil na svojem zasedanju dne 5.5.1973.
Delavski svet je sklenil, da delovna organizacija, v skladu z 29 čl. zakona o amortizaciji (Ur. list SFRJ, št. 16/74) ter odloka o delu v izmenah oziroma intenziteti uporabe osnovnih sredstev, ki ustreza njihovi uporabi v določenem številu izmen (Ur. list SFRJ, št. 35/74), uporablja vsa osnovna sredstva v eni izmeni, razen: v dveh izmenah:
—	termoelektrarne in toplarne — amortizacijska skupina 69 in ustrezno temu gradbene objekte, ki so: kalorična centrala z inv. št. 16877 in tovarniški dimnik z inv. št. 16875
—	toplovodi s termično izolacijo in pripadajočo aparaturo amort. skupina
—	osebni avtomobili — amort. skupina 42 a
v treh izmenah:
—	parni kotli in plinski generatorji — amort. skup. 60
—	nadzemsko omrežje s transformatorskimi postajami - amort. skup. 22
—	kabelski vodi za močan tok — amort. skup. 23
—	TT linije, kabli in kabelska kanalizacija - amort. skup. 24 a
Za osnovna sredstva, uporabljena v dveh izmenah, se uporablja povečana minimalna stopnja amortizacije za 25 %, za osnovna sredstva, uporabljena v treh izmenah pa za 50 %.
Tovarno ATC na Laborah je 20. novembra obiskal novoimenovani romunski ambasador v Jugoslaviji.
ISKRA - AVTOELEKTRIKA, NOVA GORICA
Nova tovarna malih
zaganjalnikov
Investicijski program za modernizacijo in povečanje proizvodnje malih zaganjalnikov je bil izdelan 1971. leta.
Težave zaradi potrebnih sredstev, posebej deviznih, so prestavile začetek gradbenih del na leto 1972.
Predračunska vrednost investicije ob prijavi službi DK je znašala din 116,720.500,00 in sicer za osnovna sredstva din 79,175.000 in za obratna sredstva din 37,545.000 din.
Stmktura predračunske vrednosti osnovnih sredstev je bila naslednja:
gradnja domača oprema uvozna oprema carina in ostali stroški ‘uvoza ostalo
din 12,290.000 din 15,450.000 din 34,550.000
din 14,490.000 din 2,395.000
Med gradnjo smo bili deležni raznih sprememb na področju devizne poli-
tike (devalvacije domače valute oz. revalvacije tujih valut), odnosov v gospodarstvu tako doma kot tudi na tujem in sicer z nenehnim povečanjem cen zaradi inflacije, ki je pogojena z določeno mero recesije.
Zaradi teh vzrokov seje predračunska vrednost osnovnih sredstev povečala za din 12,000.000 tako, da znaša na dan 30. 9. 1974 vrednost osnovnih
sredstev din 91;195.000.
Izvajalci del so bila naša ugledna podjetja in sicer:
Gradbena dela so bila poverjena SGP „GORICA“ iz Nove Gorice, instalacijsko montažna dela Industrijsko montažnemu podjetju d Ljubljane in Elektro Gorici iz Nove Gorice, domačo opremo pa so pr6" skrbela jugoslovanska strojna podjetja.
Pri uvoženi ‘opremi so zastopana
(Nadaljevanje na 5.strani)
. Po petnajstletnem delu je odšel v zasluženi pokoj Gezo Prosenjak, skladiščnik' Števcih.
Ker so parni kotU in plinski generatorji (amort. skup. 60) ter termoelektrarne in toplarne (amort. skup. 69) odpisani, je treba glede na povečane amortizacijske stopnje znižati dosedanji odpis in povečati poslovni sklad.
Odpisi se znižajo:
parni kotli in plinski generatorji — amort. skup. 60 za din 48.149,53 termoelektrarne in toplarne — amort. skup. 69 za din 25.652,62.
Delavski svet je odobril sklenitev pogodb s skladom Borisa Kidriča o sofinanciranju razvojnih nalog za leto 1974.
Ta vrednost predstavlja dotacijo, ki jo daje-sklad Borisa Kidriča našemu podjetju.
Naloge, ki jih omenjeni sklad sofinancira, so iz rednega razvojnega programa podjetja.
Delavski svet je obravnaval predlog
mogli delati. V kolikor ne bi hil° mogoče zagotoviti redne proizvodni6 na prosto soboto v mesecu decembru, se delovna sobota za Kozjansko prC' nese v naslednje leto.
Delavski svet je odobril prekvalu1' kacijo ih prenos sredstev iz Stan°' vanjske zadruge Iskra na sklad skupn6 porabe podjetja, in sicer >10.000 djn (9.500 neizkoriščenih sredstev za indj" vidualna posojila in 500 din iz sred' štev „Stražišče“).
Iz sklada skupne porabe naj 56 sredstva dodelijo sindikalni organih' ciji, ki jih bo po sklepu odbora z družbeni standard dodelila Merslovič6
za pristop v poslovno skupnost za ‘ " rlinc
gradnjo plinovodnega omrežja v SRS in v tej zvezi sklenil naslednje:
1)	Iskra Elektromehanika pristopa v poslovno skupnost za gradnjo plinovodnega omrežja v SR Sloveniji.
2)	Potrdi se predloženi samoupravni sporazum o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji.
Delavski svet je sklenil, da za pomoč Kozjanskemu delamo še eno prosto soboto.
V zvezi s tem je delavski svet pooblastil glavnega direktorja, da odredi, katero prosto Soboto bi glede na pomanjkanje obratovalnih sredstev
Francu iz tovarne Vega, kot pom0 družini zaradi požara v stanovanju.
Delavski svet je razpravljal o prtz blemu določenih članov delovu skupnosti, ki združujejo sredstva z' stanovanjsko gradnjo v občini Kranj,6 gradijo lastne stanovanjske hiše izv6 območja kranjske občine in zara<^ tega niso upoštevani pri razpisu, ki fr je samoupravna stanovanjska skupn°s občine Kranj — enota za graditev sprejela dne 28. 10. 1974.
Delavski svet je sklenil, da vsi pri^6. deti člani morajo biti upoštevani P0 tem razpisu, saj združujejo sredstva Z stanovanjsko gradnjo v občini KraAl-
Da se v prihodnje izognemo pod° nim situacijam, je treba to nepravl nost sistemsko rešiti. Zaradi tega se • sklep posreduje skupščini občiij Kranj, organom delavske kontr0* Elektromehanike in delegatom skuf ščine samoupravne stanovanjske skup nosti iz našega podjetja.
* » « « ^	^	^ o tr.	\wm	m mm*- & .	= & = »-a s r-b «
Kontrola kakovosti pri zahtevni sodobni tehnologiji čedalje pomembnejša
Obiskali smo našo tovarno telefonskih naprav na Laborah in se to pot pogovorili z vodjo tehnične kontrole Rudijem Turkom in vodjo skupine za tehnologijo kontroliranja in načrtovanja naprav za kontrolo Silvom Seražinom.
- f
)Z.
v
na
i zj
in-
re-
da
.ih
na
na
>dCakšno je vaše delo in kako poteka? “
»Čeprav smo tehnična kontrola, kakor jo imamo tudi v vseh drugih tovarnah, je naše delo malce druga-. °- To predvsem zato, ker pri nas izdelujemo naprave za profesionalno uporabo v manjšem številu enakih izvedb, za razliko od velikih serij izdelkov za široko potrošnjo v neka-terih drugih naših tovarnah.
Poudarim naj, da z našimi preskusi ugotavljamo, če je izdelek funkcijsko ustrezen in v primeru, da ni, tudi poskrbimo, da hibe odstranijo. V večmi primerov to opravimo kar sami.
Bistvo dela TK pri nas je funkcij-^ko usposabljanje izdelka, kar je po-ednja montažna operacija, poleg Preverjanja kakovosti. Naše delo se do oločene meje da normirati.
. nami in pred izročitvijo kupcu edijo še montažna dela na mestu Postavitve naprave.
I ?.m8a posebnost pa je pri tehno-°8til preskušanja. To predvsem po-tt^ni, da so naši poskusi obsežnejši in ato dolgotrajnejši. Na primer: naš Postopek šteje lahko več tisoč faz.“
Tu nam je tov. Seražin postregel z ^imivimi podatki, ki jih navajamo v Zgoščeni obliki.
»Pri našem delu imamo možnosti, ua preskušamo naprave po delih ali v celoti ter da to delo opravimo ,peš‘ ali Sl Pripravimo pripomočke - preskus-ne naprave.
Način dela, ki se je tekom leta Ustalil pri nas, se razlikuje od načina, ^ ga prakticirajo nekatera velika, nam porodna podjetja. Mi preskušamo po delih in $ posebnimi za ta namen ‘zdelanimi napravami. Kaj tak pristop Pomeni za nas, še nismo nikdar v ce-°ti ocenili, sigurno pa velike pri-nranke pri času preskušanja, pri potrebnem prostoru in zanesljivosti.“
»So vaši sodelavci z delom in po-®°j' pri delu zadovoljni? “
»Moram reči, da se z delom uspeš-n° Prebijamo skozi zadolžitve, nismo Pa vedno kos količinam. Treba je Vedeti, da delavec, ki dela po normi, e> da je dnevno zadolžitev opravil, za elavca v kontroli pa to ne velja. Pri em pa o OD še nismo nič rekli.
Kar pa se pogojev pri delu tiče, nas Vlrata predvsem hrup in prepih!“
»Kaj je v vašem sektoiju v tem 3811 najbolj aktualno? “
»Poleg prizadevanj, da čim več ‘>nsPevam° k doseganju planiranih adolžitev, smo vključeni tudi v pri-
zadevanja znotraj tehnične kontrole podjetja. Področje kvalitete z novimi sodelavci in novimi pristopi usmeija dopolnjevanje služb kvalitete po TOZD in področja samega tako, da bi naše službe, v skladu z ustavo, bile samostojne, kar pomeni tudi strokovno dorasle nalogam v svojem delokrogu. Področje samo pa se mora organizacijsko in kadrovsko prilagoditi nalogam, ki so v tako obsežnem podjetju (po izdelkih in po tehnologiji) vse zahtevnejše.
Pogosto se nahajamo v zapletenih situacijah zato, ker nimamo zadosti dobro urejene dokumentacije. Po našem mnenju sta temu vzrok pomanjkanje ustreznih delavcev in preskakovanje faz pri nastajanju novega izdelka. Preprosto nimamo časa, da bi določene konstrukcije zadosti preverili in nato uredili dokumentacijo.
Poudarim naj še žgočo potrebo po standardiziranju dognanih elementov in konstrukcij, kar naj bi poenostavilo dokumentacijo in potek pri realizira-nju sprememb.11
,,Kakšne so vaše izkušnje pri poslovanju med TOZD znotraj podjetja? “
„Z razdelitvijo branže telekomunikacij od nekdaj ene na več poslovno zaključenih enot (TOZD) imamo pri nas (ker smo finalisti) poslovanje, kije zahtevnejše od nekdanjega. Nekaj k temu prispeva tudi dislokacija TOZD. Omenim naj, da je čutiti pri proizvajalcih delov za telefonske naprave (ker so domači — torej naši), da imajo do kakovosti „premehko srce11 in se nekako zanašajo, češ, če bo kaj narobe, bodo pa še oni pri montaži pogledali.11
„Ali ste s kakovostjo vaših izdelkov zadovoljni?
„Menima, da bi z ureditvijo že omenjenih neprijetnosti znatno omilili vpliv subjektov, na kakovost naših izdelkov med izdelavo. S tem bi bil čas preverjanj in popravil krajši.
Človek je zmotljiv.
Samo ena od naprav, ki pa smo jo kupili in jo uporabljamo zato, da odstranimo napake pri ožičenju stojal za M 10-C, nas je veljala pol milijarde S din. Kar se odziva trga na kakovost naših izdelkov tiče, moramo poudariti, da se naša OZD kot celota ni dokopala do zadovoljive oblike sprem-, Ijanja razpoloženja kupcev do naših izdelkov. K nam prispele vesti pa le potrjujejo, da tudi v kontroli delajo ljudje in da je stroj - preskusna naprava - zanesljivejši.
Nova tovarna malih zaganjalnikov
(nadaljevanje s 4. strani)
Podjetja ZR Nemčije s 73,79, %, Ita-N Z l.P’79 %, Avstrija z 9,85 % in DR s s 5,56 %. Potrebna finančna j. ‘jstva so zagotovljena s krediti jubljanske banke, podružnice v ^“bljani in podružnice v Novi Gorici ^ z lastnimi sredstvi, razen za ciai6?10’ ki je bila kupljena s komer-krediti tujih dobaviteljev, devizna sredstva za plačila anuitet 5” deviznih komercialnih kreditih so s ®?tovljena iz lastnih materialnih štev CV ^ režimskih deviznih sred-
Tovarna malih zaganjalnikov obse-itr ^/‘kližno 6300 kub. m proizvodnih j»^kladiščnih prostorov ter približno 00 kub. m pisarniških prostorov. V tJ^odmh prostorih, ki obsegajo 'bližno 5150 kv. m, je montirano 73 ojev in naprav različne velikosti in ednosti, medtem ko so skladiščni lip0St0r‘, obsega 1150 kv. m, oprem-■! n* s skladiščnimi regali za paličasto ‘ Paletizirano blago.
Dni redvidenih 4G0 delavcev bo v . ulem obratovanju izdelalo 600.000 sov zaganjalnikov na leto.
^ v naslednjem 1975. letu ne bo v^oče doseči predvidene proiz-lo^nie zaradi uvajanja novega tehno-n^kega postopka in drugih proble-v> ki spremljajo organizacijo novih
tovarn. Predvidena je proizvodnja 374.050 zaganjalnikov.
Zmogljivost nove tovarne bo še dolgo let presegala potrebe domačega tržišča. Za tako rešitev se je kolektiv Avtoelektrike opredelil zaradi najnižjih stroškov proizvodnje ob sočasni visoki kakovosti, ki jo te vrste tehnologija zagotavlja. Pred odločitvijo smo temeljito preučili možnosti dobav ter interes kupcev in ni bojazni glede prodaje.
S količinami, ki jih nova tovarna zmore, bo Avtoelek trika končno lahko zadovoljila tudi vse tiste kupce, ki jih je do danes zavračala, ker ni imela zmogljivosti.
Avtoelektrika bo nudila več tipov zaganjalnikov, povečala bo obseg prodaje CIMOSU, zmogla v zadostnih količinah dobavljati ZCZ in drugim finalistom za potrebe njihovih koope-racijsko-kompenzacijskih poslov.
Z odprtjem nove tovarne bomo naši Goriški, ki je v 25 letih fašistične aneksije poznala le potujčevanje, izseljevanje in izkoriščanje, dali 300 novih delovnih mest, dali nov pospešek razvoju sekundarnih dejavnosti, postali še bolj pomemben nosilec razvoja Vahod-ne Primorske, nepogrešljiv člen v gospodarskih tokovih naše domovine ter končno tudi pomemben proizvajalec naše panoge v mednarodnem merilu.
Sicer pa so naši izdelki na svetovni ravni in naša tehnika seveda tudi. Poudariti je treba, da elektronika in nove oblike stikalnih elementov (hermetični kontaktniki) pomenijo višjo kakovost, vključno z zanesljivostjo le, če vgrajujemo kvalitetne elemente. Teh pa je pri novi tehniki znatno več, zato je tudi več možnosti za okvare.
Pozornost delavcev kontrole na vhodu, med delom in ob zaključnih delih je sicer nenadomestljiva, vendar to’ ne more odtehtati potrebne skrbnosti pri delu in kakovosti vgrajevanih delov.11
Božo
Stro/ za nanašanje emajla v emajlimici celjske tovarne Iskra-EMO.
ŠE PRED ROJSTVOM OBSOJENI NA SMRT
»Zmaj« proti neracionalnim vlaganjem v še eno tovarno baterij v državi
V Beogradu je bil prejšnji teden sestanek grupacije proizvajalcev baterij pri Svetu za kovinsko in elektroindustrijo gospodarske zbornice Jugoslavije. Sestanka se je udeležil tudi direktor Zmaja Milan Slemnik, ki smo ga zaprosili za kratek pogovor o tem srečanju.
V Beogradu so se sešli predstavniki ljubljanskega Zmaja, zagrebške Cro-atie, Tesle iz Gospiča in Lumine iz Zemuna. Namen sestanka je bil v tem, da bi se s predstavniki Trepče dogovorili o umestnosti, točneje neumestnosti nameravane investicije v še eno tovarno baterij ter o motivih, ki vodijo kombinat Trepča v takšno investicijo.
Že sedanje štiri tovarne baterij poslujejo le s približno polovično močjo, nekatere celo z nižjo, Lumina iz Zemuna pa je sploh pred razsulom. Na sestanku so poudarili, da nobena evropska država nima štirih tovarn baterij kot je to zdaj pri nas, hkrati pa hočemo zgraditi še peto. Zato ni čudno, da na zelo omejenem trgu nimajo tovarne dovolj dela, njihovo izkoriščenost pa je v povprečju le 38-odstotna.
Obstoječi štiri proizvajalci baterij so se pripravljeni dogovarjati s Trepčo o poslovno-tehničnem sodelovanju pri aktiviranju potrebnih surovin za-bate-rijsko proizvodnjo. To pomeni, da bi od kombinata kupovali surovine in polizdelke, seveda v kolikor jih je Trepča sposobna in pripravljena izdelovati oziroma prodajati in v kolikor ni vse skupaj zgolj pretveza za neosno-vano investicijo.
Sestanek v Beogradu ni povsem uspel, ker se ga niso udeležili niti predstavniki Trepče niti predstavniki gospodarske zbornice Kosova. Poleg baterijašev pa so na sestanek prišli predstavniki Gospodarskih zbornic Slovenije, Hrvatske in Srbije, to je republik, v katerih delujejo obstoječe štiri tovarne, prišli pa so tudi člani ustreznih sekretariatov zvezne Gospodarske zbornice.
Sklenili so, da bodo o nepremišljenem ravnanju in indolentnosti vodilnih ljudi kombinata Trepča in tamkajšnje pokrajinske • Gospodarske zbornice obvestili zvezno Gospodarsko zbornico z zahtevo, da se prihodnjega sestanka, ki bo v roku dveh tednov, udeležijo tudi ti ljudje. Zanimivo je, da je bila prav Gospodarska zbornica Kosova izredno agilna pred časom, ko so skušali v Gorenju
Obstoječi proizvajalci so tudi poudarili, da bodo delavci sedanjih štirih tovarn baterij neposredno zahtevah odgovor od delavcev kombinata Trepča, če se zavedajo umestnost graditve nove tovarne baterij, predvsem s stališča solidarnosti in ekonomskega stališča.
V Zmaju, s tem pa tudi v celotnem Združenem podjetju Iskra smo prepričani, da bodo pristojni organi preprečili graditev tovarne v okviru
kombinata Trepča, in to ne samo zaradi zgubljenega denarja, pač pa tudi zaradi „odžiranja“ kruha drugih delavcem in ne nazadnje tudi zaradi tega, ker nova tovarna gotovo ne bi mogla rentabilno poslovati.
Baterijaši pa medtem tudi upajo, da pristojni organi ne bodo zamižali pred dejstvom, da četrta tovarna, to je Lumina iz Zemuna, ki deluje v okviru El iz Niša, že dve leti posluje z izgubo. Večina delavcev so premestili v druge tovarne, neizplačanih investicij pa nimajo pokritih.
Ali se bo zdaj zgodil podoben primer, kot se je pred leti, ko so Zmaj, Croatia in Tesla opozarjale na neumestnost graditve Lumine?
Lado Drobež
Delavec, ki se je v času poizkusne
Po Vijugali V G d" dobe navadil delati sedem operacij,
renje in Velenje
Zadal sem si težko nalogo in opravičujem se, če bo v sestavku kaj manjkalo. Temu pa tudi nisem kriv sam, ampak pomanjkanje podatkov o samem kolektivu Gorenje, ki ga želim opisati v tem sestavku.
V	petek, 22. novembra, sem se udeležil kot štipendist izleta v Gorenje. Zasedba je bila polna in vsi smo si želeli uspeha ekskurzije.
Spominjam se tovarne še iz let, ko je pričela napredovati in nevzdržno rasti. Predstavljal sem si tovarno, kije popolna v organizaciji dela in poteku proizvodnje. Mnogo je bilo takih, ki so govorili o popolnem zahodnem sistemu dela. Pričakoval sem, da bom ob vstopu v obrate mislil, da sem daleč, nekje na zahodu, kjer so napake posledice naključja.
Sprejem je bil podoben našim in me je malo presenetil. Vodil nas je tovariš Kranjc. Opravičilo pomanjkljivosti je bilo dejstvo, da imajo vsak dan sedem ali celo več ekskurzij. Prav tako pomeni vsaka ekskurzija izgubo za podjetje, saj je treba človeka, ki bo vodil skupino. Sprehodi med trakovi pa motijo delavce pri delu.
V	uvodu izvemo želje in načrte podjetja. Usmerjeni so tja, kjer pričakujejo dobiček. Do 1. 1976 pa nameravajo izdelati vrsto izdelkov, da bodo nudjli vse za opremo stanovanja. Poudaril je predvsem to, da dolgoročnih kreditov
svojimi sredst i. Po besedah tovariša
stvar precej bolj kočljiva, pa ti ljudje molčijo.
ZAHVALA
S tem, ko prevzemam novo delovno zadolžitev v CIMOS, bi se rad tudi na ta način zahvalil vsem, s katerimi sem v ISKRI sodeloval, ki so prispevali svoj delež, da šmo izpeljali marsikatero pomembno in težavno nalogo. Žal mi je le, da nam je zaradi mojega odhoda zmanjkalo časa za realizacijo še drugih koristnih in zanimivih ciljev.
Ker je CIMOS v krvnem sorodstvu z ISKRO in zaradi skupne strehe, se mi zdi, kot da sem še zmeraj v istem kolektivu, in sem prepričan, da bomo tako sam, kot moji novi sodelavci, z Avtoelek triko živeli v dobrih odnosih in si med seboj pomagali.
VUGA LUCIJAN, dipl', ing.
Kranjca izvažajo 75 % celotne proizvodnje. Ob vlaganju pa je posebej poudaril, da vlagajo predvsem v tovarne in stroje in menil, da je za dobre poslovne prostore še čas.
Delavci so navajeni na vestnost in disciplino. Večkratno zamujanje ali odsotnost med delovnim časom se konča z odpustom delavca. Vendar pa takih primerov skoraj ni. Prav tako je prepovedano uživanje alkoholnih pijač razen piva. V Gorenju v Velenju dela 6.000 delavcev in njihov poprečni dohodek je 230 tisoč starih dinarjev. Dnevna vrednost proizvodnje je stara milijarda. Pod vtisom teh številk smo se odpravili po hali. Malo časa smo imeli in si zato ogledali le izdelavo štedilnikov, hladilnikov in pralnih strojev. Ob vstopu v proizvodno dvorano nam je v ušesa udaril ropot. Prestrašil sem se ob razsvetljavi, ki deluje nekam mučno kajti zdi se mi, da je prešibka. Delo poteka v hitrem tempu, a je videti prav vse v najlepšem redu.
sedaj uspešno dela ob tekočem traku. Po besedah tovariša Kranjca ima možnost čez nekaj časa delo zamenjati in delati na drugem mestu tekočega traku.
Proizvodnja je obdelana do posameznih gibov. Delavke v glavnem vedo, kakšna je njihova norma. Prav tako so orodjarji takoj pri stroju, ko je kaj narobe. Pod stiskalnico, kiji bodo zamenjali orodje, se vrti nekaj mladeničev. Viličar prenaša težka bremena in se izogiba oviram. Stroj bo kmalu nared in prav nič čudnega ni, da orodjarji hitijo za delavce na traku.
Mimo pridrvi težak viličar, ki ga poganja hrupen diesel motor. Težki plini se zarežejo po dvorani. Delavci delajo mirno naprej in samo mi po-kašlj ujemo in sovražimo ta naftni vonj. Na tekočem traku, kjer izdelujejo štedilnike, imam možnost govoriti z delavcem, ki dela na električni kontroli. Težave lahko premostijo zelo hitro, saj sama proizvodnja ne zahteva velikih tehničnih naporov. Prav tako je poudaril, da veliko delajo za tujino, vendar pa so ti izdelki mnogo bolje pregledani in podvrženi strožji kontroli.
Po končanem ogledu je zanimanje za nekatere podrobnosti v kolektivu študente privedlo do vprašanj, na katera pa večkrat ni bilo ustreznega odgovora.
Prosili smo za ogled izdelave in montaže televizorjev, a žal si tega nismo mogli ogledati. Tovariš Kranjc se je opravičeval češ, da ni mnogo prostora. Želeli smo, da bi vsaj manjšemu številu študentov s fakultete za elektrotehniko bil mogoč ogled. Ob tem moram žal ugotoviti, da nismo mogli videti proizvodnje tistih izdelkov, ki se prekrivajo s proizvodnjo ZP Iskra tako, da proizvodnje in načina dela ni mogoče primerjati.
Temu je sledil še ogled Velenja in gradu, ki hrani v svojih prostorih zbirko kultur Afrike, Rudarski muzej in pretresljivo zgodovino teh krajev v času NOV.
Mešani občutki so me obhajali po ogledu proizvodnje in prav zato se opravičujem, če sestavek ni najbolj tekoč, ali dovolj informativen. s. G.
Reševanje ponesrečenca s helikopterjem na nedavnem tečaju v Lescah.
TUDI ISKRAŠI ,NA TEČAJU O REŠEVANJU S HELIKOPTERJEM
Helikopter rešitelj
Pred dnevi se je na letališču v Lescah končal 10-dnevni tečaj, na katerem so se udeleženci teoretično in praktično seznanili z vsemi prednostni
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA
Avtomati in mi
Z udarci nad avtomat za cigarete pijače — Kdo so tisti, „
Povsod po industrijsko razvitih državah se na javnih mestih pa tudi v poslovnih prostorih uveljavljajo avtomati za prodajo cigartt, toplih in hladnih napitkov in slaščic. Avtomati imajo nafnen postreči človeka ob vsakem času poceni, na hiter način, brez človeške pomoči. V Elektrome-haniki smo postavili skupaj s Tobačno tovarno Ljubljana prve prodajne avtomate za cigarete. Kadilci so bili zadovoljni, toda samo nekaj časa. Našli so se posamezniki, ki so hoteli cigarete dobiti brez denarja, z vso silo so vlekli predale, tolkli po avtomatih in počenjali vse mogoče, če se je slučajno zgodilo, da je v avtomatu ostal njihov denar.
Avtomati ne delajo več, niso prenesli naše grobosti, niso vzdržali toliko kot npr. vzdrži človek za prodajnim pultom.
Prvi neuspeh nas ni prestrašil, v tovarni telekomunikacij smo postavili dva avtomata za tople napitke. Avtomata sta vsem na očeh in po njih ne upajo razbijati pa tudi napitki bi se razlivali. Vendar ljudje so iznajdljivi, če morejo napraviti telefonsko centralo, potem morejo napraviti tudi košček pločevine, ki je enak dinarju, in izdelali so ga. Sedaj pijejo kavo (ali pa kakao) za navadne pločevinaste odkovke. Če bo tako delala večina, potem bo potrebno napraviti dvoje: ali avtomate zapreti ali pa zraven postaviti človeka, ki bo gledal, kaj kdo vrže v avtomat. NSpravili pa smo "že tretji ukrep: žetone smo dali na pregled prstnih odtisov in kmalu bodo znani tisti, ki so jih imeli v rokah. Posledica bo huda, ponarejanje denarja se kaznuje zelo strogo in prav je tako. Ne moremo dovoliti, da ostane nekaj tisoč ljudi prikrajšanih zaradi nekaterih nepridipravov.	- lin
Xa ekipa je ob sodelovanju in pomoči republiškega sekretariata za notranje zadeve in Uprave javne varnosti Kranj orala ledino na področju reševanja s helikopterji,, njihovo 17-letno delo pa je bilo poplačano z nedavnim tečajem.
Trajal je od 6. do 16. novembra, po ocenah vseh pa je izredno uspel, saj so se nanj dobro pripravili, tečajniki pa
so postali strokovnjaki na vseh področjih reševanja s helikopterjem. Vseh 20 tečajnikov je uspešno opravilo izpite iz letalskega reševanja.
Poleg teorije o aeronavtiki, mete-reologiji, prvi pomoči in letalskih državnih predpisih so med praktičnimi vajami namenili največ pozornosti orientaciji na terenu, še posebej v gorah, pripravi terena za varen pristanek in poznejši vzlet, skokom iz helikopterja, odmetavanju tovora, predvsem pa prenosu ponesrečencev v helikopter in poznejšemu transportu v bolnišnice.
Naši reševalci so se na osnovi izkušenj odločili za švicarski način reševanja.
Tečajniki so uporabljali 2 helikopterja republiškega sekretariata za notranje zadeve, v kratkem pa bodo dobili še tretjega. Vsi so izdelani v italijanski tovarni BELL AUGUSTA po ameriški licenci. S tem, ko bodo dobili še en helikopter, bodo fantje iz Gorske reševalne službe lahko še bolj uspešno priskočili na pomoč ponesrečenim ljubiteljem gora, seveda pa ne samo njim, temveč so se izurili z reševanjem tudi na moiju, v gozdovih in na ravninah, itd.
Tečaj je vodil inšpektor milice Jaka Jeran, med tečajniki pa sta bila dva Iskraša Tone Langerholc iz Elektro-mehanike in Franc Ekar iz Iskra Commerce.	jacj
»Slovenska mat' me
je rodila...«
IZLET MLADINCEV ELEKTROME-HANIKE NA KOROŠKO
Pred hotelom „Creina“ in pred avtobusom iste delovne organizacije, lesketajočim se od pravkaršnjega pranja, se je 16. t. m. zbrala četica dvainštiridesetih čisto pravih in malo starejših mladincev. Skupna naloga: izlet, cilj: Globasnica, namen: obiskati bratske Slovence na avstrijskem Koroškem.
Kar hitro smo morali vzeti pot pod kolesa, kajti bila je sobota (žal delovna), ura pa je bila že 15. Že tako smo računali na „Dan, ki ga zamenjala bo noč ..
V avtobusu je vladalo prijetno vzdušje, za kar smo poskrbeli malo sami, malo pa Rado s harmoniko in Dušan s tekočo problematiko. „Izvoz" smo uprizorili na mejnem prehodu na Ljubelju. Na drugi strani (pri Malleju seveda) smo avtobusu privoščili malce „dopusta“, mi pa smo jo ubrali v trgovino po obrambo proti dolgočasju zimskih večerov tarok karte. Malle jih je prodal toliko, da jih je hotel dajati kar s popustom.
Zastrupljanje vodnega okolja
reševanja ponesrečencev s helikopterji. Na tečaju je bilo 20 udeležencev članov Gorske reševalne službe in delavcev milice.
Prvi koraki na področju reševanja s helikopterji so bili storjeni šele po letu 1957, ko je republiški sekretariat za notranje zadeve kupil prvi helikopter. V minulih 17 letih, predvsem pa v zadnjih dveh, ko so opravili 100 intervencij, je vsem reševalcem postalo jasno, da si učinkovitega reševanja, pa naj bo v gorah, ali kje drugje ne moremo zamisliti brez helikopterja.
To prepričanje so še bolj vzpodbudili in vcepili gorski reševalci piloti in letalci Andrej Andolšek - pilot helikopterja, Franc Gašperlin — reševalec, letalec pomočnik pilota, Emil Herlec in Franc Ekar. Morda naslednji zapis ne bi bil tako zanimiv v našem glasilu, če ne bi bila prav Franc Gašperlin in Franc Ekar zaposlena v Iskri.
Zasledovanje razširjenosti in vsebnosti težkih kovin in še nekaterih drugih elementov, ki se v vse večji meri pojavljajo kot faktorji povečanega onesnaževanja okolja, je dalo pri ribah zanimive rezultate. Raziskave so zajele več področij v Sloveniji, z različnimi viri zastrupljanja vodnega okolja.
Na idrijskem področju smo nadaljevali z meritvami živega srebra v organih rib v rekah Idrijci, Soči in Bači. Skupaj z živim srebrom smo merili že množine selena, v združenih vzorcih jeter istih vrst rib pa še baker, cink, mangan in arzen. Rezultati so v glavnem potrdili našo domnevo, da se odvija spreminjanje anorganskega živega srebra v metilno živo srebro vzdolž po toku reke Idrijce. Pri izlivu Idrijce v Sočo, je vse živo srebro v mnogo bolj nevarni metilni obliki. Zanimivo je, da so vsebnosti živega srebra v mišicah rib iz spodnjega toka Soče izredno visoke. Vrednosti so 3 do 4-krat večje od največje dovoljene koncentracije živega srebra v ribjem mesu, kažejo pa na premikanje sedimentov z visoko vsebnostjo živega srebra iz Idrijce v Sočo in po njej navzdol.
Istočasno smo merili selen, ki pri nekaterih kopenskih živalih in tudi pri človeku spremlja živo srebro. Pri nekaterih vzorcih smo našli zelo visoke koncentracije selena, kar kaže na možnost zastrupitve reke Idrijce oz. njenih pritokov s selenom.
Baker, cink in mangan spadajo med elemente, ki so pri ribah nujno potrebni za uspešen razvoj, seveda le, če so v vodnem okolju prisotni v normalnih koncentracijah. Vsako povišanje pa lahko deluje toksično, in to neposredno na ribe ter na vodno favno in floro, s katerima se ribe hranijo.
Kruh
Naš vsakdanji kruh, kako te premalo cenimo! Brez zasluženega spoštovanja te jemljemo v roke in brez posebne zahvale jemo, pa zraven ne doumemo, da si naš glavni vir prehrane in da si nam tako kot sonce in voda glavni vir življenja.
Bral sem v neki knjigi, kako so se hranili delavci, ki so gradili piramide egiptovskih faraonov. Kruh in čebula sta jim bila glavna hrana. Tudi po trideset let so vzdržali in težko delali. Zato so takrat dajali kruhu vse spoštovanje, drugačno, kot ga mu dajemo danes mi.
Od zrnja do kruha je dolga pot. Polna je znoja in žuljev. To vedo tisti, ki se s tem ukvarjajo, vemo pa tudi tisti, ki nismo zrasli ob belem kruhu m izobilju. Najbolj pa vedo to naši očetje, ki so poznali bel kruh - potico lef ob praznikih - nekajkrat na leto.
Zaradi pomanjkanja kruha so umirali milijoni ljudi. Tudi danes umirajo. Prav te dni je v Rimu konferenca o prehrani človeštva. Razpravljajo o kruhu. Vem, da skoraj pol milijarde ljudi strada, da stotisoči od lakote ' umirajo.
Ne morem razumeti razkošja bogatih dežel, ki nimajo čuta do sočlove-ka. Tudi ne morem razumeti, zakaj kapitalistične dežele žito - kruh rajši uničujejo, kakor pa da bi ga pod ceno dale ubožnejšim ljudem. Mislim, da ]e to največja sramota za današnjega človeka, ki pravi, da je civiliziran.
Ob kruhu smo zrasli. Kdor je imel skromno shrambo, ga zna ceniti. Tudi kmetovalec, ki se z njim trudi, da ga pridela, ve, kaj je kruh. Spoštujmo ga tako, kot so nas učili naši očetje. Tudi naša domovina ne živi v izobilju, zato moramo bolj ceniti svoj KRUH.
ZANIMIVOST
Precizijski tokovni napajalnik
Tokovni napajalnik J 42 je šestmestni napajalnik za izhodne toke od 0,1 mA do 100 mA, 10 V. Pogrešek je manjši od 5. lO""*'* Napajalnik je vgrajen v zaščitni klop. Primeren je v splošnem za hitro umerjanje in kontrolo merilnih instrumentov, za simulacijo želenih vrednosti v merilnih in regulacijskih napravah, za snemanje karakteristik tokovno krmiljenih pretvornikov, za določanje pritegnitve in spustive pri relejih in za merjenje funkcij nelinearnih uporov in polprevodnikov. Napajalnik tvori z amper-metrom dobavitelja tokovni kompen-zator najmanjših izmer.
Naš največji sovražnik — čas pa nas je neusmiljeno preganjal in morali smo naprej. Spotoma smo se ustavili še v Celovcu, kjer smo naložili vpdiča Hudlovega Jožeta. Pod njegovo „komando“ smo prispeli do Knežjega prestola na Gosposvetskem ppjjH ® nato v gostilno njegovih sorodnjkov’, Tam nas je že čakala večerja. Za dober tek so nam bratje Zupan ■ f.apeli nekaj pesmi, vendar manj, kqt sm9 želeli. Svoje dragocene glasove 5° morali namreč hraniti za nastop v Globasnici.	i. ,a
Po »Novicah", glasilu Instituta ,Jožef Stefan", povzemamo sestavek P. Stegnarja o zastrupljanju vodnega okolja v nekaterih predelih Slovenije.
posredno pa na človeka, ki take ribe uživa. Izgleda, da med posameznimi vrstami prav postrvi kopičijo največ bakra, medtem ko so pri drugih vrstah rib koncentracije bakra precej nižje. Vsebnosti cinka močno nihajo in so bile pri večini analiziranih vzorcev v mejah normale, kar lahko rečemo tudi za mangan in arzen.'
Podobno sliko kot v Idrijci nam kažejo tudi analize rib iz spodnjega toka Sore (od Škofje Loke navzdol) in Save. Zelo visoke vrednosti za živo srebro najdemo v mišicah rib iz Sore pod Goričanami, kjer tovarna papirja in celuloze še vedno spušča v reko večino svojih odplak in s tem povzroča veliko škodo za celotno vodno življenje v tem delu reke. Podobno je tudi s „Colorjem“ in »Donitom" iz Medvod, da ne govorimo o onesnaženosti Save, ki je svoj višek dosegla ob nedavni izpraznitvi akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste pri Žirovnici. Ne samo, da so s praktično popolnim genocidom rib v Savi od Žirovnice do Zbiljskega jezera napravili ogromno gospodarsko škodo, ampak so s sprostitvijo strupov, ki so se v sedimentih akumulacijskega jezera nabirali več kot 10 let, povzročili tudi neprecenljivo potencialno škodo. Popolnoma so namreč porušili ekološko ravnotežje med vodno favno in floro.
V poginulih ribah smo našli močno povišane vsebnosti bakra, pa tudi koncentracije cinka in arzena so se v več primerih gibale okoli zgornje meje normalne vrednosti.
Ob vsem tem se lahko vprašamo, kaj bo s človekom, kot glavnim krivcem in obenem rtosilcem vseh posledic vse bolj naraščajočega onesnaževanja okolja, če ne bomo takoj ustrezno ukrepali.	v	P. Stegnar
Spet smo vzeli pot pod kolesa i« končno prispeli v Globasnico. Pričakovali smo prijazen sprejem - toda moja pričakovanja so bila preskromna. Naši rojaki so nas pričakali enkratno! V Kulturnem domu nas je pozdravilo veliko mladih deklet in fantov slovenske krvi. Samo tam jih je bilo skoraj toliko, kot bi jih pri preštevanju radi »našteli" heimatdienstovd
V našem imenu sta imela tovariše Žakelj in Draksler kratka nagovora. Slednji je v imenu vseh mladih iz Iskre - Elektromehanike izročil njihovemu predstavniku darilo - telefon. (Kak® cenjen - čeprav ne cenen - je h"! pove dejstvo, da so ga potem na šaljivl licitaciji »prodali" za prek tisoč šilingov. D»enar pa je ostal v društveni blagajni).
Tudi bratje Zupan so prispevali s zbližanju enega naroda dveh držav-Zapeli so tako ubrano in lepo, da ju1 ne bomo kmalu pozabili (vsaj jaz ne)
Sledila je zabava s petjem in p k' som. Tu pa smo se mladi zbližali nekoliko manj formalno. Plesali sm° pozno v noč (beri: jutro!) K31 prekmalu je bila ura tri, ko smo se morali posloviti.
Ne da bi s kom o tem govoril, sem prepričan in si upam trditi, daje izlet ostal vsem v lepem spominu. Prnv tako menim, da to srečanje ni bilo niti edino, niti poslednje.
P. S. Slike, ki jih je Dušan tako vneto in s srcem posnel, bodo objavljene v eni naslednjih številk.
Jože Perko
Pi
d<
ak
vc
ni
ba

Proizvajalec; Knick
•Elektro Anzeiger, (1974) 5, J.J.
Janezu
Špendetu v spomin
Neizprosna dolgotrajna in mučna bolezen je pred dnevi iz delovnega kolektiva tovarne elektronskih naprav iztrgale Janeza Špendeta.
Kot je bil sam še zelo mlad> je bilo tudi njegovo življenje posvečeno mladim. Svoje znanje, ki si ga je pridobil na fakulteti, je posredoval učencern Poklicne šole ZP Iskra, kjer je bil zaposlen 9 let. Po ukinitvi šole pa se je zaposlil v tovarni elektronskih naprav, kjer /f delal kot referent za standardizacijo in tipizacijo. Bil pa /f tudi član komisije za standardizacijo pri ZP Iskra.
Toda svojih idej na novem delovnem mestu ni mogel uresničiti, saj mu težka bolezen tega ni dovoljevala.
V več kot desetletnem dela v Iskri, pri katerem je bil vselej marljiv in predan, si je pridobi1 mnogo prijateljev, ki bomo & bolj občutili njegovo prež god' njo izgubo.	•	...
S smrtjo Janeza smo izguba1 zvestega sodelavca in dobrega tovariša.
Takega se bomo vsi sodelavci vedno spominjali.

V,
IS
P
fi' J3 'O 9-0 6=-O
Sklepi 12. seje PO Elektromehanike
ias no : v iča
IVO
:ga in j
3V.
lo-
ieti
np
so
v
in
ča-
ida
m-
at-
je
m
j*
te-
ci.
iša
ra.
ae
nu
ko
)il,
iivi
oč
;ni
Poslovni odbor je obravnaval poročilo o poslovanju podjetja v 9 mesecih letošnjega leta, iz katerega je razvidno, da je bil v tem obdobju plan proizvodnje dosežen z 94,3 % in da ima podjetje izgubo v višini 40,459.858 din.
Ugotovljena izguba v 9-mesečnem poslovanju podjetja je posledica splošne nelikvidnosti gospodarstva. Ta je onemogočala pravočasno in redno preskrbo z reprodukcijskim materi-aiom, kar je imelo za posledico neizpolnjevanje proizvodnega plana, kije on za letošnje leto tudi zelo visoko Postavljen; nadalje zaradi slabih cen ^ntral M 10-C, in nedoseganje cen v •zvozu zaradi inflacije.
. Za izboljšanje poslovnega rezultata ukr	P° d vzeti naslednje
1)	Vložiti vse napore, da se plan Proizvodnje v vseh tovarnah čim bolje
oseže in prvenstveno realizirati ^umulativno in konjunkturno proiz-
2)	Do nadaljnjega zaustaviti zapo-ovtiije novih delavcev.
3)	Omejiti porabo stroškov, ki niso nuJno potrebni.
4)	Uskladiti prodajne cene s sploš-•m povečanjem cen materiala in gibanjem OD.
, Izboljšati likvidnost z dodatnimi editi, boljšo izterjavo in avansi.
Poslovni odbor predlaga 9-mesečno Poročilo o poslovanju podjetja delav-emu svetu podjetja v dokončno Potrditev.
... Poslovni odbor je obravnaval poro-
no tovarne STIKAL in ugotovil, da nost odobravanja potovanj
je poslovanje v 9 mesecih letošnjega leta uspešno in v skladu s predvidenimi nalogami, kljub težavam, ki so bile prisotne, tako znotraj tovarne kot v okviru podjetja.
Poslovni odbor je obravnaval predlog za pristop v poslovno skupnost za gradnjo plinovodnega omrežja v SR Sloveniji in predlaga delavskemu svetu podjetja, da Elektromehanika pristopi v poslovno skupnost za gradnjo plinovodnega omrežja v SR Sloveniji.
Elektromehanika bo uporabljala plin za ogrevanje in tehnološko toploto na lokaciji v Savski Loki in na Laborah. Plinovod bo po predvidevanjih zgrajen v letu 1979 in bi porabniki dobivali plin v letu 1980.
Poslovni odbor je potrdil pristop k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi območne vodne skupnosti Gorenjske za del vodnega območja Save.
Poslovni odbor predlaga delavskemu svetu podjetja, da odobri sklenitev pogodb s skladom Borisa Kidriča o sofinanciranju razvojnih nalog v skupnem znesku 1,525.002 din zal. 1974. Ta vrednost predstavlja dotacijo, ki jo daje sklad Borisa Kidriča našemu podjetju.
V zvezi z nastalim finančnim položajem v podjetju je nujno potrebno omejiti službena potovanja v inozemstvo na res nujna, oz. tista, ki so vezana na sedanje poslovanje. Zaradi tega bo poslovni odbor pri obravnavanju predlogov za inozemska potovanja še posebno pozoren, kar naroča tudi glavnemu direktorju, ki ima pristoj-
dni.
Prostovoljci iz tovarne polprevodnikov pred pogoriščem koče.
,SKRA - POLPREVODNIKI
Planinska pomoč
tru^kkli petek, 8. t. m., so se člani Veljske sekcije PD Iskra, člani
Spored
Prešernovega
Gledališča
Repertoar Prešernovega ?LEDALIŠCA KRANJ do 7. decembra 1974
TOREK, 3. 12. 1974 ob 19,30 -
red; premierski
L Cankar: „HLAPEC JERNEJ" da,£stuje Primorsko dramsko gle-^Če Nova Gorica
r,HS^EDA' 4- 12- 1974,06 19,30 -
d- kolektivi - sreda
E Cankar: „HLAPEC JERNEJ" „i . °stuje Primorsko dramsko 8*e<iališče Nova Gorica
l9iETRTEK, 5. 12. 1974, ob
^TRteV6* KOLEKTIVI
L Cankar: „HLAPEC JERNEJ" el»M?stuie Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
rc/^C 6- 12. 1974,06 19,30 -
d- kolektivi - petek
L Cankar: ..HLAPEC JERNEJ" daii£?Stuie Primorsko dramsko gle-, Nova Gorica
~ izvenTA’ 7'I2'1974,ob 16'
Euripides: ..BAKHANTKE" ladjo Akademija za gledališče,
sindikata in tovarniške mladinske organizacije samoiniciativno ponudili PD Zagorju, da jim pomagajo pri obnovi pred nedavnim pogorele planinske koče na Zasavski gori.
To so zvečine sami stari znanci s športnih iger Iskre: Tanšek Milan, Šarlah Alojz, Livk Vili, Škvarča Jani, Selevšek Ivo, Godec Stane, Plevni Iztok, Roštohar Franc-Berti, Umek Peter, Kapi Peter, Kuhar Franc.
Brez večje propagande so pod imenom PD Iskra - sekcija tovarna polprevodnikov Trbovlje, formirali delovno skupino in odšli na Zasavsko goro, kjer so pomagali pri odstranjevanju ožganih ostankov in v nebo štrlečih zidov. Tu so se izkazali člani specializiranega kvarteta BMW (Brzo Malo Vinjaka) — da ne bi kdo pomislil na zvezo s hitrimi in močnimi vozili BMW, ki so z navajeno roko odstranih in porušili, kar ni uspelo ognju.
Udeleženci te akcije so naleteli na polno razumevanje in podporo v tovarni in so bili prvi iz Zasavja, ki so priskočili na pomoč zagorskemu planinskemu društvu. V naslednjih dneh so se odzvali vabilu na pomoč tudi ostali občani zasavskih Črnih revirjev tako, da bo verjetno ta priljubljena planinska postojanka že za novo leto.pod streho in spet pripravljena na obisk. Slišati je, da so Trboveljčani tudi na športnem področju zelo marljivi, s precejšnjimi uspehi, vendar trde, daje laže tekmovati, kot pa se vsesti in napisati članek. Tako ostajajo skromni in tihi športniki, ki pa nikakor ne počivajo na doseženem.
KUPUJMO
OBVEZNICE
FEDERACIJE
Polnilci hitro pošli
V 41. številki „Iskre“ smo na prošnjo novomeške tovarne napajalnih naprav objavili obvestilo vsem avtomobilistom, da si s popustom lahko nabavijo akumulatorske polnilce Pobi, da ne bodo imeli težav z vžiga-njem svojih vozil. Šlo je za polnilce z drobnimi lepotnimi napakami.
Objava je vsekakor rodila zaželen uspeh, kajti celotna količina polnilcev Pobi z lepotnimi napakami, sicer pa brezhibnih po svojih električnih lastnostih, je pošla v pičlih dveh dneh.
Iz tovarne v Novem mestu sporočajo, da sprejemajo pri-ive interesentov za polnilce, za itere se bo izkazalo, da so bili izdelani z malenkostnimi lepotnimi napakami.
ZANIMIVOST -
Povpraševanje po stikalnih aparatih raste skladno z i nvesticijami v elektro energetiki
Obseg proizvodnje visokonapetost nih in nizkonapetostnih aparatov in stikalnih naprav se je v letu 1973 dvignil v Zahodni Nemčiji na okoli >4,7 milijarde nemških mark (DM). S tem znaša delež te veje elektroindustrije okoli 8 % celotne elektroproizvodnje. Te številke kažejo na gospodarsko pomembnost industrije stikalnih aparatov in naprav. Jasno je, da je v času podražitve kurilnega olja večja zahteva po dobavi električne energije, kar pa ni dosegljivq brez ustreznih prenosnih in stikalnih naprav najvišjih napetosti.
Napredek je očiten tudi v nizkonapetostnem območju. V glavnem gre za povečanje stikalne moči pri hkratnem zmanjšanju dimenzij. Nizkonapetostni aparati in naprave so izkazale v letu 1973 porast proizvodnje za okoli 13,5%.
Za leto 1974 so podane le previdne ocene. Vsekakor se pričakuje* da bo nagnjenost k investiranju v industriji rasla. Oskrbovanje s surovinami je ocenjeno kot težavno. Naraščanje cen surovin je tesno povezano z naraščanjem cen izdelkom. Tako je pričakovati povišanje cen umetnih mas, tudi baker, srebro in jeklo so dražji. Računati je treba s povečanjem cen materiala za 15-25 %.
Cene stikalnih aparatov so že zdaj v porastu za okoli 7-10 % in tudi v letu 1974 se stanje ne bo umirilo.
Elektro Anzeiger, (1974) 5, J.J.
Nekaterih članov danes nismo uspeli objaviti. To bomo storili prihodnjič. Avtorje prosimo za razumevanje.
lillliii llillllllll
Izletniki iz tovarne elektronskih naprav pred Iskro - EMO v Celju. ISKRA - NAPRAVE LJUBLJANA
Tudi letos združili prijetno s koristnim
V	izvajanju programa pod geslom: »Spoznavajmo nove delovne kolektive in njihovo delo“, ki si ga je zastavila komisija za rekreacijo pri naši sindikalni organizaciji, je organizirala izlet v Iskra-EMO, Celje, ki je letos praznovala 80-letnico svojega obstoja.
V	soboto, 19. oktobra, smo se zbrali pred tovarno in se z dvema avtobusoma odpeljali proti Celju. Dobre volje nam ni manjkalo, poleg tega pa se nam je kljub dolgotrajnemu deževju obetal lep dan.
V	Celju nas je prijazno sprejel tov. Carta, tajnik sindikalne organizacije EMO. Na spomenik v NOV padlih članov EMO pred vhodom v tovarno, smo položili venec, nato pa smo si po skupinah ogledali tovarno. Spoznati smo, kako nastane najrazličnejša emajlirana, pocinkana in druga posoda razne sobne peči, sanitarni izdelki in naprave za gretje, kijih izdelujejo.
Po ogledu tovarne so nas predstavniki EMO seznaniti z zgodovino in razvojem rasti, s sedanjimi gospodarskimi rezultati in s svojimi težavami, kijih uspešno premagujejo.
Vse to je na nas naredilo poseben vtis, ker smo člani kolektiva maloserijske lahke elektronske industrije, tu pa smo spoznali za nas povsem novo tehnološko in proizvodno dej"avnost, za kar menimo, da je tudi globokega pomena pri splošnem pridobivanju znanja. Spoznali smo, kaj vse je potrebno storiti, da lahko postavimo lonec na štedilnik.
Predsednik naše sindikalne organizacije se je zahvalil predstavnikom sindikalne organizacije in vodstvu tovarne, da so nam omogočili ogled proizvodnega in tehnološkega procesa in jim zaželel še mnogo delovnih uspehov na področju dviga družbenega, kakor tudi osebnega standarda delavcev.
Ogledali smo si tudi narodni muzej, kjer smo se seznaniti z zgodovino, umetninami, freskami, slikarstvom in izkopaninami srednjeveških vladaijev, in o vzponu in propadu celjskih grofov, ki so bili edini grofje slovenskega porekla pri nas.
roClTNIŠKA REKREACIJA OTROK V LJUBLJANI
Počitnice za otroka niso majhna stvar, saj jih pričakuje, se jih veseli in kuje načrte zanje polnih deset mesecev v letu. Kako jih bo pa resnično preživel, ali se bodo izpolnila njegova pričakovanja, ati se bo res sprosti, spočil in razvedril — to ve, da ni odvisno samo od njegovih hotenj in želja, temveč od načrtov in možnosti njegove družine in možnosti, ki jih tem družinam nudi tudi širša družba in njene organizacije: krajevna skupnost, društva prijateljev mladine, društva Partizan, taborniki, druge predvsem športne rekreacijske telesno-kultume organizacije in ne nazadnje delovne organizacije, v katerih delajo njegovi starši. Marsikdaj so otroci razočarani, ker jim v fantazijski svet njihovih načrtovanj vdirajo zapreke materialnih, disciplinskih vsklajevalnih in drugih posegov odraslih, Ki nikakor ne morejo ali nočejo razumeti otroških sanjarjenj o resničnih počitnicah. No, marsikdaj pa je tudi obratno, da otroci podrejo vse dobronamerno in skrbno načrtovano in izoblikovano delo odraslih, s katerim so želeli otrokorn pripraviti srečne, zabavne, prijetne in tudi koristne počitniSce dneve. Cesto torej prinesejo počitnice obojestransko razočaranje, vsa hotenja in delo so brez pravega učinka, počitnice so mimo in sprašujemo se, kje in s čim so bile storjene napake, zakaj je bilo delo jalovo, kaj storiti v bodoče.
Zveza prijateljev mladine Ljubljana je hotela prodreti v nekatera teh vprašanj s pomočjo pregleda rezultatov lanskoletne počitniške akcije za počitniško rekreacijo otrok v času, ko niso na počitnicah izven Ljubljane, oziroma za tistih verjetno 60 % otrok, ki so vse počitnice preživeli v Ljubljani.
Priprave za počitniSto rekreacijo otrok so stekle že v pomladanskih mesecih. Iniciativo in organizacijo so prevzele občinske zveze prijateljev mladine, dočim je finančne izdatke prevzela v svoje breme Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana, ker je smatrala, da taka organizirana počitniška dejavnost z otroki deloma pokriva potrebo po otroškem varstvu v počitnicah in prispeva k vzgoji, izobraževanju in zdravju predšolskih in šoloobveznih otrok.
Zveze prijateljev mladine so kot odgovorni organizatorji pritegnili k sodelovanju občinske zveze za telesno kulturo, društva Partizan, taborniške planinske organizacije, kakor tudi vodstva šol in vzgojno varstvenih zavodov.
Po kosilu v samopostrežbi blizu tovarne smo spet sedli v avtobusa in se odpeljali čez del Kozjanskega z namenom, da bi si ogledati Podčetrtek (atomske toplice) in slovito zdravilišče Rogaško Slatino. Toda čas nam ni dopuščal izvesti programa v celoti, zato smo si ogledali le zdravilišče Rogaško Slatino.
Na poti proti Ljubljani smo se ustavili še na Vranskem, kjer so si nekateri udeleženci izleta ponovno založiti svoje, od vožnje pretresene želodce in potešili žejo. Približno ob 20. uri pa smo se zadovoljni nad uspešnim izletom na Štajersko vrnili v Ljubljano.
Helena Golob
Prispevek v maliganih
Kačji dol je majhna vas blizu industrijskega mesta. Vas, kot toliko enakih, in prav v tej vasi se je raznesla vest, da je Janez prispeval polovico svoje plače za športno društvo. Ta vest je bila skoraj neresnična za veliko večino prebivalcev, ki Janeza poznajo, in tudi vi, bralci, se boste začudili, če vam povemo, da Janez večino prostega časa presedi v gostilnah in bifejih, da se za šport ne zanima, celo svojim otrokom brani, da bi s tem „nebodiga-treba" uničevali obleko in obutev, ker Janez še za vsakdanjo merico šnopčka nima denarja. Tudi s športom se Janez ni nikdar ukvarjal, kot fant je sicer skoraj postavil vaški rekord v teku na srednjo progo, ko je od Kozjega vrha do Kačjega dola pritekel vtiake pol ure, vmes pa preskočil štirikrat planke in dvakrat graben. No, samo pri tem teku čez dm in stm je imel za sabo trop sovražno razpoloženih fantov, ki jim je hodil v zelje.
Zgodba se je pričela in končala takole:
V Kačjem dolu so ustanovili športno društvo, ker so imeli dovolj nadebudnih talentov, ki so .brcali žogo v divji ligi, kolesarili, smučali in šahirali. Kader je bil tu, denarja pa od nikjer. Na samoprispevek v klasični obliki ni bilo misliti, občani so že prispevali za šolo, za cerkev, za ceste in še in še. Šport brez denarja pa ne more biti šport. Pa so se znašh pametni fantje, ki vodijo krajevno politiko, in ideja je padb: Organizirali so veselico, priredili srečelov, kegljanje za .jarca", igrali $o ..Potepuhi" in še in še. VeselicaNje trajala dva dni.
Člani društva so delali zastonj, cene pijače in hrane pa so navili dvojno. No, in na tej veselici je bil Janez glavni. Zapravil je vso plačo, tako je polovico popil in pojedel, druga polovica pa je bib prispevek društvu, tri dni pa je zdravil mačka na stroške kolektiva.
Ampak nehvaležnost ne pozna meja, Janez ni postal častni član društva, še celo za primer nešportnega vedenja ga dajejo, mladina, ki se ukvarja s športom, ne bo taka.
Vendar, tovariši, to ni boj proti alkoholizmu, če s prodajo alkohola zbiramo sredstva za šport, humanitarne namene in tudi za boj proti alkoholu. Zaradi tega tudi ne uspe prepoved točenja alkoholnih pijač do 7. ure zjutraj, ker denar, ki ga dobimo kot davek od tega alkohola, nujno potrebujemo za zdravljenje alkoholikov in socialno pomoč družinam alkoholikov.
Iznašli smo ..perpetum -mobile", ki se vrti sam od sebe, vrti se vedno hitreje in vedno bolj v našo škodo.
N. Pavlin
V Kranju že 75 let organiziranega planinstva
Kranjski planinci so pred. dnevi slavili lep jubilej 75. obletnico organiziranega planinstva. Ta jubilej je vsekakor pomemben tudi za Iskro, saj je v kranjsko planinsko društvo včlanjenih skoraj dve tretjini delavcev našega podjetja, hkrati pa imamo v Iskri tudi močno samostojno planinsko društvo.
Slovesnosti ob tej lepi obletnici se je v Kranju udeležilo preko 600 obiskovalcev. Med drugimi so bili na akademiji tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj, član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, predsednik Planinskega dništva Kranj Franc Ekar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Bučar in seveda številni Iskraši.
V	kranjsko planinsko društvo je včlanjenih 2.500 ljubiteljev gora. V okviru društva deluje 14 sekcij na osnovnih šolah in tri sekcije — v Iskrini Elektromehaniki, ki je ena najbolj aktivnih, ter v Savi in krajevni skupnosti Naklo.
V	kulturnem programu akademije je sodeloval Slovenski oktet ter recitatorja .Štefka Drolčeva in Janez Rohaček. Slavnostni govor je imel predsednik Planinskega društva Kranj Franc Ekar. Ob tem se lahko pohvalimo, da je Franc Ekar zaposlen pri Iskra Commerce kot organizator v direkciji uvoza.
Boj proti vsesplošni germanizaciji je bilo glavno vodilo slovenskih domoljubov, ki so se združevali v planinsko organizacijo, da bi varovali in branili, kar je našega.
Da smo Slovenci dosegli zmago nad takratnim Alpenvereinom, ki sc je bohotil po našem alpskem svetu, je moralo preteči veliko znoja, preživeti je bilo treba veliko naporov, ponižanj in zaničevanj. Toda Iju-
organizacijo, vedno odporno v kljubovanju viharjem vseh vrst. Zadnja vojna je le za 4 leta pretrgala organizirano planinsko povezanost. Rodila pa je na tisoče novih idej, želja, ciljev in hrepenenj, ki se uresničujejo v svobodi, v družbi, ki teži k brezrazrednosti in nam nudi vse pogoje za nenehen razvoj. Planinstvo je v osvobodilnem boju utrpelo veliko človeških izgub in nenadomestljivih žrtev. Vrsta gornikov se je odzvala klicu Partije in odšla v boj za popolno osvoboditev in novo socialistično ureditev.
Planinci smo ostali čuvarji s krvjo osvobojenega sveta. Številna spominska obeležja na gorskih poteh, v stenah, na senožetih, sredi gozdov, na temeljih nekdanjih koč srečujejo naši planinci na svojih izletih in se ob njih zavedajo veličine ogromnih žrtev in
Zaslužena zmaga ekipe iz Aparatov
„Pavliha“ je organizator zanimivih tekmovanj v vlečenju vrvi v odmorih prvoligaških nogometnih tekem na stadionu za Bežigradom. To tekmovanje je bilo v nedeljo, 24. t. m., že četrtič in vsako izmed njih je dalo po enega četrtfinalista.
To pot sta na stadionu nastopili ekipi Javnih skladišč in Iskre — Aparati, slednja v tile postavi: Maijan Zemljič, Miha Drobnič, Jože Kamnikar, Jože Trpine, Milan Brezovec, Miro Zupet, Rafael Potočnik, Brane Balažič, Jože Trančar, Srečko Teropčič. Teže posameznih članov ekipe ne bom navajal, skupno pa. so tehtali Iskraši 927 kg, medtem ko so člani Javnih skladišč za dobrih 150 kg presegli tono skupne teže. Pri vlečenju ima namreč poleg moči in tehnike vlečenja tudi teža tekmovalcev svojo sovlogo, vendar pa je v tem primeru kljub vsemu zmaga pripadla ekipi Aparatov, pa čeprav je bila precej lažja od nasprotnika.
Ko se je po končanem prvem polčasu prvoligaške tekme med Olimpijo in splitskim Hajdukom polegel neznanski trušč,
Glavni sodnik Voje Šerbec-Daba i£ potem, ko je vrsta Iskre potegni zastavico čez mejno črto na borišču,$ piščalko oznanil zasluženo zmag0 fantov iz Aparatov.
ki so ga ..proizvajali razvneti gledalci — menda jih je bilo okrog 18.000 - sta iz slačilnice p1^1'
Z akademije ob 75-letnici planinstva v Kranju. Z desne proti levi: predsednik PZS dr. Miha Potočnik, predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, predsednik PD Kranj Franc Ekar, član predsedstva SRS Tone Bole, podpredsednik PZS Tone Bučar.
GOVOR F. EKARJA NA AKADEMIJI
Zaključujemo tričetrtstoletno strmo pot planinske organizirane dejavnosti v Kranjski občini. Temelj sedanjega planinskega društva Kranj in vseh bližnjih planinskih društev je ustanovitev kranjske podružnice slovenskega planinskega društva v zadnjem letu prejšnjega stoletja.
Ustanavljanja slovenskih planinskih sekcij so se začela v najtežjih pogojih, to je bilo v času močnega narodnostnega boja proti prisvajanju našega gorskega sveta, proti ponemčevanju, zatiranju in prilaščanju slovenske zemlje ter njenih ljudi.
bežen do domovine in neomajna narodna zavest sta v tem boju zmagali. Nastalo je veliko planinskih trdnjav, ki jih nemška nadoblast ni mogla več uničiti, ali zanikati.
Slovensko planinsko društvo s svojimi podružnicami je postavila neizbrisne temelje v zgodovini našega narodnostnega in političnega boja.
Prve planinske akcije so bile: gradnja poti, postojank, osvajanje sten, širjenje in poglabljanje organiziranega planinstva. Presenečajo nas spisi v starih planinskih vestnikih, ki izražajo izredno visoko kulturno stopnjo takratnih planincev ob doživljanju in boju za narodnostno ohranitev. Tu so izražali svojo rast naši najboljši planinci - narodnjaki. Prižigali so luči, ob katerih so se ogrevali novi entuzijasti, ob njih so rasle nove podružnice un se dalje razvijale do današnjih društev. Pionirji planinstva so polagali sidra, ki so utrjevala
sedanjih vrednot, ki jih uživamo. Izročila, tradicije NOB, dediščina težkega in grenkega dela nas zadolžujejo, da še bolj zavestno vzljubimo in negujemo naše gore, naš svet, ‘da skrbimo za pravilno vzgojo in da s še večjim zaletom pristopimo k delu, ki so ga začeli naši zavedni Kranjčani pred 75 leti.
V gorah se plemenitijo značaji, vrhovi in stene nas nagovarjajo k tovarištvom in spoštovanju. Gorski svet je svet sreče in zadovoljstva, kdor ga spozna, ga vzljubi, ljubi vso domovino in njene napredne sile.
Prvi začetki našega planinstva niso imeli izrazitih političnih ciljev. Težili so k slovenstvu in vseslovanstvu. Današnje planinstvo pa ne more mimo družbenih dogajanj, dolžnosti in nalog, ki so tesno povezane s programi družbenopolitičnih organizacij: ZK, SZDL in novo ustavo.
Kapetana obeh ekip si izmenjujeta spominska darila.
Delavna foto-kino sekcija
Dejavnost Foto-kino sekcije kluba „Janeza Puhaija11 iz Kranja, id deluje v Elektromehaniki od aprila 1. 1973, je dokaj razvejana. Sekcija šteje 70 aktivnih foto in kinoamateijev. Vsak torek se zberejo v fotoklubu „Janeza Puharja", vsak prvi četrtek v mesecu pa se sestanejo pri predvajanju in interni kritiki filmov. Udeležujejo se tudi fotografskih razstav.
Klub in njegova sekcija v Elektromehaniki sta na zadnji zvezni razstavi v Mariboru zasedla 3. mesto v okviru SFRJ.
Organizirata pa tudi tečaja iz osnov fotografije in Rimanja. Zanimanje za oba je precejšnje. Začela se bosta ob koncu novembra po najnovejših audiovizuelnih metodah, končala pa februarja prihodnje leto. Tako se bodo lahko tečajniki udeležili razstave „Naš delovni človek" za 1. maj. Do takrat bodo predvidoma nabavljeni tudi lastni razstavni panoji ter drug najpotrebnejši materid za reportažna in laboratorijska dela.
Na objavljeni razpis za razstavo fotografij na temo „Naš delovni človek" se je javilo iz Elektromehanike 16 avtorjev s 115 deli, iz celotnega ZP Iskra pa komaj eden s 6 deli. Zato bo rok za prijavo fotografij za omenjeno razstavo podaljšan do začetka aprila, razstavo pa bodo organizirali za praznik dela-
V bodočnosti nameravajo foto-amaterjiprirediti še več razstav z zani-mrvo tematiko. Razmišljajo o temah: ..Kulturni in zgodovinski spomeniki", ..Kozolci" in ..Gradovi na Sloven-skem".	V.B.R.
Šahisti Iskre
Naši šahisti letos prav gotovo ne lenarijo. Kar naprej se ob šahovnicah srečujejo z različnimi nasprotniki, ali med seboj in pri tem dosegajo lepe uspehe.
Znova so 16. in 17. novembra sodelovali na odprtem sindikalnem hitropoteznem prvenstvu Slovenije v Rogaški Slatini. Med skupno 163 šahisti iz številnih organizacij iz vse Slovenije jih je bilo osem iz Iskre in sicer štirje iz Aparatov, trije iz Elektromehanike in eden iz tovarne industrijske opreme v Lescah.
V dvodnevnem napornem tekmovanju so se šahisti Iskre uvrstili na naslednja mesta: najboljši izmed njih in hkrati tudi najmlajši - Brane Deželak iz Elektromehanike si je delil 28. in 29. mesto, ostali pa so se zvrstili
takole: ..... 52. Bogdan Brezigar
(Aparati), 56. Martin Brce (Elektro-mehanika),	61,—63. Miha Šmid
(Elektromehanika), 75. Vojin Perovič (Industrijska oprema), 81.-83. Dane Črne (Aparati), 153. Stane Cimperman (Aparati), Pavle Sešek (Aparati) pa je zaradi obolelosti po prvem dnevu tekmovanj odstopil. B. Brezigar
Zmagovalna ekipa Iskra-Aparati.
Premagana ekipa Javnih skladišč.
Izlet na Ratitovec
Planinska sekcija Elektromehanika obvešča člane kolektiva, da bo zadnji planinski izlet iz programa „Občani Kranja hodijo v gore", v soboto, 30. novembra, ob 7,15 izpred Kina Center.
S to turo bo letošnja aktivna planinska dejavnost matičnega PD zaključena. Za dolge jesenske in zimske večere pa bodo sledila planinska predavanja z diapozitivi ali filmi.
Če torej nimate kam, vam svetujemo na Ratitovec. Prijave niso potrebne, prevoz je brezplačen, s seboj vzemite le nekaj hrane in primerno obleko in obutev.
Pridite, ne bo vam žal.
ekipi Javnih skladišč, v lepih rumen" kastih trenirkah z emblemom, za njimi pa žal precej manj reprezenta-tivno oblečena ekipa Iskre — Aparati; Po atletski stezi stadiona sta odšl1 izpod tribune na južni del stadiona, kjer sta se ob tekališču predstavil1 glavnemu sodniku Vojetu Šerbcu Dabi, nato pa sta si kapetana ekip izmenjala spominska darila.
Brž nato so roke dvajsetih tekmo-valcev zgrabile zajetno vrv, sredi katere je plapolala zastavica. Ko so le'tc spravili na črto sredi borišča, je sod-nikova piščalka oznanila začete«1 borbe.
Ekipa Iskra — Aparati se je dobesedno vkopala v sicer dokaj spolzki tla in si tako že v prvih sekundah borbe zagotovila rahlo prednost. Toda ekipa Javnih skladišč se ni dala kar tako ugnati. Njeni plečati člani s° napenjali vse sile in zastavico privlek nekajkrat že nevarno blizu mejne črte’ toda tedaj so Iskraši dali vse od sebe , zastavica je zaplapolala po dobč minuti ostre borbe čez središče, d® mejno črto in zmaga je bila tu! Tiso® gledalcev so zaploskali našim, ki ^ zaslužili zmago, čeprav so Pre tekmovanjem kar nekam boječe P®! gledovali po nasprotnikih, precej bo1) „krojaško“ razvitih.
Obe ekipi z vrvjo v rokah sta na1 obšli stadion in poželi zaslužen aplavZ nato pa so spet zapokale petarde v zarezgetale sirene in Olimpija je slav h solidno in prepotrebno zmago na Hajdukom!	:
Podjetje „Emona“ je zmagovati1 ekipi v vlečenju vrvi poklonilo dob( šen venec kranjskih klobas, premaga nim pa pivovarna Union sodček piva a ker po tekmi med nasprotniki na vadno spet zavlada mir, sta obe ekip1, ob številnih navijačih seveda, skup3-„dokončali“ obe nagradi in se nato P” veselem razpravljanju o tekmi sp®, razšli.	J-
JESENSKI PRVAKI
idikaln«?!
Jesenski del letošnjega sinancau*«^ prvenstva Ljubljane v nogometu L končan. Sproti smo v našem l)5,.
poročali, kako se na prvenstvu -ekipa naše tovarne električnih apaC
tov, edina predstavnica.Iskre in hkr3*1
lanska zmagovalka prvenstva. ^ ^
Po lepih uspehih v začetnih letošnjega prvenstva in po dveh sp® drsljajih je ekipa Aparati v zadm tekmi z i ekipo, Saturnusa iztržila eh točko. Tekma se je končala z rez^ tatom 2 : 2, kar pa je zadostovalo, se je v močnejši skupini moštev uvrs la na mesto jesenskega prvaka.
Bilanca nogometašev tovarne AP rati je naslenja: v jesenskem ^ ^ prvenstva so šestkrat" zmagali, utrp®
Hx/'i	in pnlfrat ioruli nfiO^ .
dva poraza in enkrat igrali neO0' čeno. V devetih tekmah so dali J
n3J
prejeli pa 13 golov. Pri tem v povemo, da je njihov uspeh tud1 j da so v zadnji jesenski tek
tem.
uspeli zabiti dva gola vratarju Sa1^
Opravičeno veselje v ekipi Iskra-Aparati po zmagi.
nusa - Žabjaku, ki je še pred 3 . . branil vrata ljubljanske prve Olimpije.	s|
Naši nogometaši so svojo kakov° v jesenskem delu sindikalnega prV.e.[11 stva Ljubljane znova potrdili, zat° J1' od srca želimo, da bi se enako , držali tudi v drugem delu in pono svoj lanski, največji uspeh. A Kaste*'C