Obrtni
Stro1'
- A*^
v»«>	ovakrat,	in	sicer:
..»ega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno	.	.	48	K
polletno	.	.	24	»
četrtletno	.	.	12	»
posamezna številka	.	2	»
povzdigo in napredek slovenskega obrtništva.
Oflcijelno glasilo Jež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in Jveze južnoštajerskih obrtnih zadrug” s sedežem v Celju in slovenskih obrtnib društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Ponatis dovoljen le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Cene inseratom:
Pri	1X	objavi	>/i str. 1000	K
»	»	»	’/,	»	500	»
»	»	»	*/*	»	260	»
»	»	»V«	»	140	»
Vi.
75
Pri 12kratni objavi 5%, pri 24 kratni obj. 10»/0 popusta.
V Ljubljani, 2. maja 1921.
IV. letnik.
Štev. 9.
M. Malovič, Novomesto:
Naše vodne sile.
Vse premalo ocenjujemo naše prirodne sile iz gospodarskega stališča, ki bi se dale izrabiti le potom produktivnih zadružnih ali delniških podjetij. Nasprotno pa ocenjujejo preveč sedanji lastniki vrednost vodnih pravic, ne ozirajo se na to, da namišljena vrednost se ne rentira; v več slučajih jim te naprave uničujejo njih lastno blagostanje.
Ponašamo se z velikansko močjo teh prirodnih vodnih sil v naši ožji domovini ter cenimo njeno vrednost na miljarde kron, ne da bi se pobrigali te v lastno korist svojemu narodu pravilno izkoristiti. Poleg vodnih strug naših potokov in rek stoji na tisoče priprostih mlinov in žag, last posameznikov, kateri ne znajo te cenene sile sami izrabiti. Manjka jim pa tudi smisla zadružne ideje, da kar eden ne zmore, je to moč doseči potom zadruge ali društva.
Sebičnost posameznega tu gotovo ni nikakor na mestu. Stvarnik je ustvaril prirodne sile v korist celokupnemu človeštvu, ne pa v izkoriščanje posameznikov, tem manj pa ima pravico do tega oni, ki teh sil ne izrabi, ali pa jih izrabiti ne zna. Koliko vodnih sil je zgubljenih pri zapuščenih mlinih, oziroma pri mlinih, ki nimajo kaj mleti vsled konkurence, kakor tudi ob najmanjši suši ali povodnji, ker niso vodne struge pravilno izpeljane in pa naprave površno zgrajene. Človeka, kateri ima smisel za gospodarski napredek, mora zaboleti srce, ko na važnih krajih naše domovine opazuje, koliko prirodnih sil gre dan za dnem v zgubo. Tem več pa čuti oni, ki je navezan na umetno sestavljeno moč potom gonilnih sil, kakor lo-komobil motorjev, vetrovnih sil in dr., katere sile požrejo zdaten del dohodkov, ki bi se lahko porabili v druge prekoristne gospodarske namene.
V naši ustavi po členu 79 pripadejo vse prirodne sile voda, rud in drugih prirodnih sil v last države, katere postanejo državni monopol pod upravo finančnega ministrstva. Kako naj si to zadevo tolmačimo? Država ima s tem pravico si prisvojiti vse lastninske pravice do vodnih sil in po svoji volji ž njimi razpolagati, katere danes posedujejo posamezniki. Brez-dvomno pa si bode država lastila te pravice na ta način, da bode od že sedaj obstoječih obratov zahtevala’ nekaki monopolno^pridobninski davek, kateri bodej donažal njej ogromne dohodke. Enako pa tudi od onil
podjetij, ki se bodejo ustanovili v bodočnosti, da bodejo državi plačevali za izrabljanje vodnih sil nekaki monopolni davek. Sedanji lastniki s tem gotovo ne bodejo zadovoljni, ker se jim bodo navidezno kratile lastninske pravice. Vsekakor pa moramo pozdraviti ta ukrep s katerim se okoristi država na splošnost blagostanja vseh državljanov. Voda, kakor rude, so naravne sile, katere morajo biti na razpolago občemu blagostanju. To socijalno vprašanje se bode rešilo še s posebnim zakonom.
Koliko vodnih sil je danes še neizrabljenih, ki se tudi ne morejo izrabiti, ker so v lasti bregovi vodnih strug sebičnih posestnikov, kateri za drag denar nočejo prodati iz sebičnih in drugih ozirov, večkrat pa tudi iz nevoščljivosti, dasi sami ne morejo teh prirodnih sil izrabiti. En sam slučaj zadostuje v dokaz, in sicer ako vzamemo vodno moč Krke od njfe izvira do izliva v Savo pri Brežicah. Nje struga od izvira je po naravi ustvarjena, ne da bi se mogli dati napraviti umetni jezovi, s katerimi bi se dobilo nebroj konjskih sil. Ob vsej vodni strugi pelje deželna cesta, kar bi lahko služilo vsaki industriji v prometnem oziru.
2e pred več leti je bila v Zagradcu tvornica za toplenje železne rude. V Žužemberku papirnica, na Dvoru pa poleg topilnice tovarna železne industrije v lasti kneza Auersperga. Danes je vse v grobljah. Stoji ob celi strugi nekaj starih mlinov in primitivnih žag, razun par modernejših na Jami poleg Dvora in v Soteski. Krasni slapovi v Zagradcu, Žužemberku, posebno pa na Dvoru se ne dajo izrabiti vsled opisanih vzrokov. Od Soteske naprej teče Krka po ravnini, kljub temu obstoji do nje izliva v Savo 10 jezov v višini nad 1 m, najmanj toliko bi se jih dalo še zgraditi. Je pa že teh preveč, ker starokopitnih mlinov je itak preveč. Jeden sam valjčni mlin, last g. Germa v Mačkovcu, izvrši svojo nalogo izdatnejše nego vsi drugi (najmanj 20 po številu), od izvira do izliva v Savo. Lahko se trdi, da bi bili vsi lahko kos opisanemu, kar naj bode v dokaz, koliko narodnega premoženja se izgubi, ker ne znamo izrabiti te prirodne sile. Zadnji čas je, da se prične misliti na to, da se domač kapital vloži v dobičkanosna podjetja z vporabo vodne sile. Kako potrebujemo električnih central za razsvetljavo in obrat male obfti ali domače industrije in v druge ^gospodarske svrhe? Tujec se zanima za te prirodne Isile, med tem ko domačini spe! Če se pa najde doma-(čin, ki bi vpeljal kako potrebno industrijo, se mu pa ielajo vse ovir# na vse strani in s pretiranimi cena-
66  ^
mi. Poznam lastnika, ki je pred leti kupil dva mlina, oba skupaj ga nista stala čez 30 tisoč kron, dasi sta bila v najboljšem stanju. Danes, ko je vse v razvalinah, pa zahteva par milijonov kron zanj. -Zadovoljuje se raje s tem, da plačuje davek od razvalin, in da vloženi kapital mrtev leži, nego da bi videl krasno razvijajočo se obrt, poleg miljonskega dobička v žepu.
Trgovska obrtna zbornica, urad za pospeševanje obrti, državne obrtne šole institucija v Sloveniji se trudijo dvigniti industrijo in malo obrt potom produktivnih zadrug, a pravega uspeha se ne da doseči, ker prvič nima mala obrt smisla za zadružne ideje, drugič ker ni na razpolago cenenih gonilnih sil. Na mineralno olje je mnogo obratov navezanih, vsled neza-slišno visoke cene bencina in surovega olja (nafte).ni mogoče dartes tega vporabljati. Pred vojno je stal bencin za motorje monopolne takse prost, 15—‘20 vin. za kg, danes stane kg 30—45 kron. Če vzamemo srednji motor 10 konj. sil, pri dnevnem obratu 8 ur po 3 kg najmanj na uro, stane na dan do 1000 kron gonilna sila, ne upoštevši olja in dr.Kako zamore potem tekmovati z lastnikom vodne sile, ki ga popolno-
ma nič ne stane. Ce bi obrat z bencin-motorjem deloval v letu 300 dni, bi stal bencin za to dobo 300.000 K. Kdo naj premaga to svoto, za katero se izdelki za toliko podraže, ali pa ta materijal požre ves dohodek. Ce ima tekmec enak obrat na vodni sili, bode spravil ves ta dohodek v žep, ali pa za toliko ceneje proizvajal svoje izdelke.	(Konec	prih.)
Eng. Franchetti:
Vodstvo in uprava obrtnih zadrug.
(Nadaljevanje).
Preden sestavimo računski zaključek, moramo doznati, koliko dolgujejo zadružni člani na zaostali zadružni dokladi ali globi in kazni, to so terjatve, katere zadružno načelstvo lahko izterja potom obrtne oblasti. Nobeden zadružni član se ne more odtegniti plačilu zadružne doklade, če je bila ista na občnem zboru pravilno sprejeta.
ll.
Računski zaključek za leto 1920.
Izdatki.
Tek.
štev.
1
2
Predmet
Gotovina 1. januarja 1920
Sprejemnina članov	.	.
» vajencev Oprostnina vajencev	.	.
Zadružna doklada .	.	.
Tarifa......................
Dvignen denar ....
Znesek
28 40
500
80
120
600
300
1500:-
Skupaj
K
28 40
1300
300
1500
i
3128 40
Tek.
štev.
Predmet
Upravni stroški:
a) Tisek vabil in pravil .
b) Poštnina..................
c) Pisalne potrebščine
d) Nagrada načelniku .	.
e) » blag. in tajniku
Knjige in časopisi .....
Prispevek deželni zvezi .	.
Potovalni stroški ....
Svota izdatkov..................
Gotovina 31. decembra .	.
Znesek
Skupaj
K [v
600
180
60
200
450
250 —
100«
150
164®
250
1000-H 150
3040
18
3128
V Ljubljani, 31. decembra 1*20.
Anton Erjavec,	franc	Godec,	Ivan	Mrvar,	Avgust	Jovan,
načelnik.	blagajnik.	računska	preglednika.
Kakor vidimo iz računskega zaključka, je med dohodki prva postavka označena gotovina, ki smo jo imeli v blagajni prvega januarja in med izdatki zadnja postavka gotovina, ki jo imamo, ko zaključimo knjige, to je 31. decembra tekočega leta.
Dohodke, s katerimi nismo imeli med letom nič opravila, kakor narasle obresti glavnice, če jih nismo dvignili, ne spadajo med računski zaključek, ampak te se označi pri izkazu zadružnega premoženja, torej v posebni postavki med aktiva.
Treba je povdarjati, da naj ima blagajnik zadružno blagajno vedno strogo ločeno od lastnega, osebnega premoženja. Ako sprejme blagajnik za zadrugo namenjeno svoto izven zadružne pisarne, zavije jo naj v poseben papir in napiše takoj znesek in namenja se pri vknjiževanju lahko na to spomni.
Držimo se tega načela v vsakem slučaju. S tem si prihranimo čas in neprijetnost. Ako blagajniška knjiga ne soglaša z gotovino, tedaj je to znak, da smo kako postavko pogrešno vknjižili ali jo izpustili.
Važno je tudi, da vsako leto sestavljamo bilanco ali račun izravnave, kakor je običajno.
Aktiva in pasiva, ali imetja in dolgovi, v katerih vidimo poedine postavke premoženja in dolgov v računski obliki druga proti drugi tako postavljene, da nam jasno kažejo ne le uspeh poslovnega leta, temveč nam tudi pove, v čem obstoji premoženje ali dolg in koliko sta vredna.
Iz bilance vidimo, da znaša zadružno premoženje v resnici samo 12.221 K 70 v, ne pa kakor kažejo Številke 12.871 K 70 v, to pa radi tega, ker »mo mod pa-
Aktiva.	Za	latO	1920.	Pasiva.
Tek. štev.	Predmet	Znesek j		Tek. štev.	Predmet	Znesek	
		K	V l			K	v
*" * It • A	Gotovina v blagajni		88	40	1	Dolg načelniku za nagrado . .	200	—
2	Inventar		5490	80	I -2	Neplačana najemnina pisarne . .	200	—
3	Vloga v Mestni hranilnici . . .	6842	50	3	Tvrdki Bonač za pisalne potrebščine	250	—
4	Zaostala zadružna doklada , . .	450	—	: 4	Zadružno premoženje znaša . .	12221	70
		12871	70			12871	70
							
V Ljubljani, dne 31. decembra 1920.
Anton Erjavec,	Tranjo	Godec,	Ivan	Mrvar,	Avgust	Jovan,
načelnik.	blagajnik.	računska	preglednika.
sivo izkazali 650 K dolga, ki ga zadruga dolguje. Med	jati. Ker smo vpoštevali naš dolg in naše terjatve smo
aktivo smo tudi izkazali svoto 450 K zaostale zadružne pri tem na cistern, koliko /maša v resnici zadružno doklade, ki jih moramo še od zadružnih članov izter- premoženje.	(Dalje	prih.)
Zadružna naznanila.
Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 17. aprila se je vršil v Zagorju ob Savi sestanek čevljarskih mojstrov sodnega okrilja Litija v svrho ustanovitve strokovne zadruge za omenjeni sodni okraj. Tovariš Franc Kren-čič je pozdravil navzoče tovariše in otvoril posvetovanje ob 2. uri popoldan. Na to je pojasnil zvezni načelnik Franchetti namen in pomen ustanovitev oziroma preosnovitev sedaj obstoječih kolektivnih zadrug v razne strokovne zadruge in izrazil veselje, da se je našlo toliko zavednih čevljarskih obrtnikov sodnega okraja Litija, kar priča, da je večina zato, da se ustanovi samostojna strokovna zadruga čevljarjev. Na to je poročal o sestavi pravil ter se je sklenilo v § 2. izpustiti besedo »ali kot zakupniki« . V § 11. se je določila učna doba na 4 leta. Sprejemnina vajencev se je določila na 10 in oprostnina na 20 K. Članom, ki navadno ne delajo s pomočniki ni dovoljeno imeti več nego k večjemu dva vajenca, ki delajo s pomočniki pa na vsakega pomočnika enega vajenca več. Zadružna sprejemnina se je določila na 100 K in ako na novo pri-stopivši član ne dobi obrtne pravice, mu zadruga vrne samo polovico plačane pristojbine. Za sklepčnost zadružnega zbora je potrebna navzočnost ene petine članov. Zadružno načelstvo obstoji iz zadružnega načelnika, njegovega namestnika, šest odbornikov in treh namestnikov. Poslovna doba članov zadružnega načelstva traja tri leta. Za veljavnost sklepanja zadružnega načelstva je potrebno, da so navzoči vsaj trije odborniki, načelnik ali njega namestnik. V § 24. se je določilo, da se volitve vrše po glasovnicah, če zadružni zbor od slučaja do slučaja ne sklene, da se glasuje ustno. Pripravljalni odbor, ki je bil soglasno izvoljen za načelnika Karl Flisek, za podnačelnika Gregor Pungertnik in za odbornike: Franc Krončič, Ivan Kos, Franc Cerar, Franc in Ivan Demovšek, Josip Narad iz Zagorja, Martin Volk in Andrej Gorenc iz Litije se je pooblastil, da v slučaju potrebe even-tuelne spremembe ali izpopolnitve vloženih pravil sami sklepajo, ne da bi bilo zato potrebno sklicevati ponovnega sestanka bodočih v članov. Po dokončanem dnevnem redu se tovariš Flisek zahvali vsem udele-
žencem, zlasti zveznemu načelniku in ga naprosi, da naj stori primerne korake, da bodo predložena pravila kar najhitreje rešena in zaključi ob 4. uri lepo uspeli sestanek.
Organizacija krojaških mojstrov in samostojnih šivilj za Slovenijo v Celju si usoja naznaniti vsem čla-in interesentom, da je pravilnik od oblasti potrjen in se vrši ustanovni občni zbor dne 8. maja t. I. v Celju, Narodni dom ob 9. uri dopoldan. Dnevni red: 1 Poročilo pripravljalnega odbora in čitanje pravilnika.
2.	Volitev odbora. 3. Raznoterosti. Vabljeni so tem potom krojaški mojstri kakor mojstrovke iz cele Slovenije, da se tega važnega zbora polnoštevilno udeleže. Sklicatelj: Ivan Bizjak, predsednik pripravljal, odbora.
Zveza južno-štajerskih obrtnih zadrug. V odboro-vi seji dne 15. marca 1921 se je končno konstituiral odbor Zveze, ki je bil izvoljen na občnem zboru dne 9. novembra 1919. Predsednikom se je izvolil g. Ivan Rebek, tajnikom g. Franc Strupi, oba iz Celja, blagajničarjem g. Anton Selišek iz celjske okolice. Ostali člani odbora so gospodje Holy iz Brežic, Janko Horvat iz Ljutomera, Dragotin Stupan iz Slovenske Bistrice, Jakob Volk iz Šoštanja, Jakob Zadravec iz Središča in Blaž Zupanc iz Laškega, namestniki gospodje Franjo Korošec iz Gornje Radgone, Fran Nerad iz Gaberja, Josip Veselko iz Središča in Ignac Zalokar iz Brežic. Zveznim delegatom v odboru za prireditev ljubljanskega velikega semnja 1921 je izvoljen g. Jakob Volk. Občni zbor Zveze bo sklican meseca majnika t. 1. v Slovensko Bistrico, da se da posameznim obrtnim zadrugam še prilika do. tega časa prijaviti svoj pristop zadrugi, katera šteje sedaj samo 24 članic, ki pa tudi svojih obveznosti napram Zvezj ne izpolnjujejo. Prav iskreno želimo novim funkcijonarjem uspešnega dela v tej velevažni obrtniški korporaciji.
Naši shodi in zborovanja.
Zborovanje Pokrajinske zadruge dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani. — Neznosen položaj privel je dimnikarje do energičnega nastopa. V soboto 23. t. m. se je podala deputacija obstoječa iz 22 članov do de-
želnega predsednika. Zahtevala je, da se takoj uveljavi nov, enoten požarno-policijski zakon za celo Slovenijo, kajti danes obstoječi stari zakoni veljavni za bivšo Kranjsko, Koroško, Štajersko in Prekmurje ne odgovarjajo več duhu časa. Vladni zastopnik je obljubil storiti vse, da se opravičene zahteve dimnikarjev povoljno rešijo. Deputacija se je podala nato k načelniku oddelka ministrstva za trgovino in industrijo dr. Marnu. Deputacija, kojo so vladni organi na-zvali »demonstracijo«, je imela uspeh v toliko, da je obrtništvu dobro znani njega zagovornik dr. Marn obljubil, da bo nemudoma in povoljno rešil vse dimnikarske vloge. Popoldanske konference se je udeležilo 24 zavednih članov. Deputaciji so se priključili člani udruženja Hrv.-Slav. dimjačara po svojem predsedniku Gensbergerju in Jakovacu, ki sta dajala dragocena pojasnila obrtnih razmer v sosednih pokrajinah. Na konferenci je referiral tovariš Gensbergfer v dolgo trajajočem, temeljitem govoru o korakih, katere mora zadruga storiti, ako hoče rešiti dimnikarstvo propasti. Edina rešitev je v zasnutku novega požarno-policijskega reda oziroma dimnikarskega štatuta. Po dolgem razmotrivanju so se določile smernice predlogov za občni zbor. Po konferenci se je vršil prijatelj-
Zadruga kovinarskih in stavbenih obrtov v Celju jo imela svoj redni občni zbor dne 20. marca dopoldne v zadružnih prostorih. Udeležba povoljna. Število zadružnikov je naraslo tekom leta 1920 od 100 na 114, število pomočnikov na 101, vajencev je bilo prijavljenih koncem leta 140, tekom leta oproščenih 26. Dohodki so znašali K 6411.30, izdatki K 8610.20, prebitek K 2801.10. Zadružna imovina koncem leta brez ozira na inventar je znašala K 3735.58. Odborovih sej se je vršilo 5. Zadruga je naznanila obrtnim oblastem 15 oseb zaradi fušarije. Odbor se je izpopolnil z izvolitvijo g. Franceta Mahen odbornikom in g. Mihorka namestnikom. Za predsednika preizkuševalne komisije se je izvolil g. Skaberne. Za obrtno-nadaljevalno šolo je zadruga prispevala 500 K. Obširnejše je predaval na zboru načelnik g. Rebek o obrtniških pritožbah glede sedanjih poslovalnic bolniških blagajn, o zanemarjanju štajerskega obrtništva s strani trgovske in obrtniške zbornice in o delu Gospodarskega sveta v Beogradu. Glede bolniških blagajn se je storil ftklep, zahtevati takojšnjo volitev odbora in posredovati pri vladi ,da še mojstri odvežejo odgovornosti za prijavo in odjavo vajencev in pomočnikov, ker se te prijave vršijo le v interesu delavca samega in naj bo torej
ski sestanek v >Hotelu Triglav«, katerega se je ude-«|zanje tudi le delavec odgovoren, in končno zahtevati, ležilo nad 30 oseb. —*■ V nedeljo 24. aprila ob 10. uri tjjjda se zoper obrtnike zaradi prestopkov izrečene de-
rw	tn	n	«	/\	t r	H v T/\Mn V« ■	NK L—J /\*/\ 1	 —	 ,_^	 1	„	L	-	M	I	'_»	_	_	_	_	.	1_*	.	1	1	_	1	_ *	V	1	_	*	1	-	I,	1	A	^	a	•	h
se je vršilo zadružno zborovanje v dvorani »Hotela Triglav« ob udeležbi 53 članov, med njimi g. predsednik Gensberger in odbornik g. Jakovac. Načelnik je otvoril zborovanje ter jih pozdravil in zbor jima je zaklical navdušeno »Dobrodošla! Živela!« — Tudi pomočniški zbor je bil zastopan po 2 odposlancih. — S tajnikovega poročila je posneti, da šteje zadruga 83 članov, med katerimi je 12 udovic, ki vodijo na svoje ali na ime mladoletnih otrok obrt. Pomočnikov je 49; vajencev 20. — Občni zbor sprejme predlog načelstva za zaprositev poviška cenika za 50 odstotkov za mesta in 70 odstotkov za deželo. — 0 »požarno-policijskem redu je poročal g. predsednik Gensberger iz Zagreba in mu je zbor sledil z velikim zanimanjem. — Prihodnja konferenca glede vstvaritve novega dimnikarskega štatuta enotnega za vso SHS se vrši v Zagrebu in se izvolijo kot delegati načelnik Rogel, pod-načelnik Šetina in tajnik. — Tajnik naglasa, da bi moral biti vsak zadružen član tudi naročnik na »Obrtni Vestnik«, ker bode to vzorno urejevano glasilo obrtništva prinašalo zadružna poročila. — Sklene se, da ostane število odbornikov tudi glede na nesrečno izišli plebiscit na Koroškem, s katerim je odpadel koroški odbornik neizpremenjeno in se izvoli za to mesto g. Kovačiča Josipa. Za manjkujoča dva namestnika odbornikov izvolita se gg. Izidor Šoberl in Ferdinand Menih. — V dokaz spoštovanja umrlega tovariša se položi na krsto milemu sotrpinu venec, katerega strošek naj zadruga iz svojih dohodkov krije. Določi sv > v ta namen vsota 200 K. — Tajnik opozarja zborovalce na težak položaj udov in sirot po smrti mojstra. Čut solidarnosti v ljubezni do bližnjega naj se pokaže s tem, da priskoči na pomoč vsak tovariš v težkem trenotku zaostalim s prostovoljnimi podporami. Njegov predlog, da vplača vsak član neznatno vsotico 20 kron na leto v ta namen, je bil brez ugovora sprejet in so člani vplačevali že na občnem zboru ta prispevek. — Po razmotrivanju še nekaj drugih notranjih zadev je g. načelnik zaključil lepo uspelo zborovanje.
narne globe no vplačujejo v korist bolniških blagajn, marveč v — zadružne blagajne v korist podpornih fondov. Zanimiva je bila debata glede članstva 'zidarjev. Za zidarje se je.namreč ustanovila posebna pokrajinska zadruga in so se s tem zidarji smatrali brez zadružnega sklepa za izločene iz sedanjih zadrug. Zbor je sklenil, da smatra zidarje slej ko prej za svoje Člane in ne bo pritrdil inkorporiranju taistih v pokrajinsko zadrugo, že zaradi tega ne, ker smatra za neumestno, da se za to stroko ustanovi samo ena strokovna zadruga za celo Slovenijo. Zbor je nadalje sklenil povišati plačo pisarniškemu osobju za 75 odstotkov in si ustanoviti v kritje potnih stroškov in podpiranje časopisja poseben fond v iznosu 15.000 K s pobiranjem naklade, zoper neopravičeno izostale člane zadruge izreči po zadružnih pravilih denarne globe in zahtevati vČlanjenje opekarnarjev, katerih je vse polno v zadružnem okolišu, od katerih pa sta včlanjena samo 2. Občnega zbora se je udeležil tudi obrtno-za-družni komisar g. Založnik, ki je dajal pojasnila k posameznim točkam.
Čevljarska zadruga v Celju je priredila svoj to-letni občni zbor v nedeljo, dne 20. marca popoldne v prostorih g. Rebevšeka. Predsedstvo je vodil načelnik g. Štefan Strašek; zbora se je udeležil obrtno-za-družni komisar g. Založnik. Poročilo je podal zadružni tajnik g. Streinigg. Zadruga je štela koncem leta 1920 88 članov, 27 pomočnikov in 55 vajencev ter je imela tekom leta 2 občna zbora, 1 protestni shod, 1 večji sestanek in 5 odborovih sej. Dohodki so znašali K 3927.30, izdatki K 2543.68, prebitek K 1384.62, zadružno premoženje koncem leta brez inventarja K 2192.—. Sklenilo se je za tekoče leto zvišati prejemke zadružnega uradništva za 75 odstotkov in nakloniti mu iz zadružne imovine še posebni znesek 100 K kot novoletno nagrado. Za obrtno-nadaljevalno šolo je zadruga prispevala 200 K. V odbor sta se izvolila na novo gg. Rudolf Zontič in Rudolf Cvelber. Članska pristojbina znaša 100 K, vpisnina 12 K, oprostnina 33 K. Za knjigovodstveni tečaj se priglasi od navzočih 8 zadružnikov ter se izreče želja, da se
tekom meseca julija in avgusta priredi tudi čevljarski pri kroje valni tečaj v Celju. Zbor je sklenil, da se celjski čevljarji udeležijo v častnem številu razstave na »Ljubljanskem velesemnju 1921« meseca avgusta tega leta, da si ustvarijo skupno čevljarsko delavnico, v kateri se ima skupno s ptujskimi čevljarji pridelovati obutje za vojaštvo, da se zahteva pri naročilih od vsake stranke nadaja v izmeri ene tretjine celotnega računa, in da se prirejajo čevljarski sestanki mesečno enkrat. Končno sta se določila kot zaprisežena sodna izvedenca gg. Rudolf Kovačič in Rudolf Zontič.
Kolektivna zadruga rokodelskih obrti v Celju, je imefa dne 13. marca svoj redni občni zbor, ki se pa vsled slabe udeležbe ni vršil ob določeni uri, marveč šele en uro pozneje. Predsedoval je načelnik Franjo Strupi ter se je udeležil občnega zbora obrtno-zadružni komisar Založnik, ki je predaval o važnosti razkrojitvfe kolektivnih zadrug in ustanavljanja strokovnih zadrug. Kolektivna zadruga šteje 182 Članov iž 31 različnih strok, 92 pomočnikov in 99 vajencev. Poslovnik izkazuje 229 tek. št. Prejemki so znašali za preteklo leto 5627 K 55 v, izdatki 3529 K 61 v, prebitek 2097 K 74 v. V zadružno premoženje spada me drugim tudi vojno posojilo 1300 K in je občni zbor sklenil ta znesek začasno iz imovinskega izkaza črtati, ker vojno posojilo danes ne predstavlja nikake vrednosti. Zadruga je prispevala za vzdrževanje obrtne nadaljevalne šole 300 K. Zadružna pristojbina je določena na 50 K, vpisnina znaša 10 K, oprostnina 20 K. Z ozirom na izvanredno vestno in marljivo poslovanje zadružnih uradnikov, katero se je splošno pohvalno omenjalo, je občni zbor sklenil izplačati pisarniškemu osobju za preteklo leto posebno nagrado 500 K in tajniške prejemke zvišati za 75 odstotkov. Izmed nadalj-nih sklepov je omeniti sklep, s katerim se pritrjuje izločitvi mizarske stroke iz zadruge in ustanovitvi posebne strokovne zadruge za to stroko. Zoper zadružne člane, ki se občnega zbora neopravičeno niso udeležili, se bo postopalo s kaznimi.
Ljutomer. »Slov. trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru« je imelo dne 22. sveč. t. 1. svoj drugi redni občni zbor ob navzočnosti 54 članov iz Ljutomera in okolice. Društvo je v prvem letu precej živahno delovalo, imelo je 10 odborovih sej, 4 javne shode (2 v Ljutomeru, 1 v Gor. Radgoni in 1 pri sv. Miklavžu). Društvo je imelo 31. dec. 1920 33 ustanovnih, 123 rednih in 4 podporne člane. Na občnem zboru 22. febr. t. 1. pa je na novo pristopilo 8 ustanovnih in 20 rednih članov. V prvem letu so umrli 4 člani: Kikec Baštjan, krojač, Stročja vas, Kocuvan Marija, trgovka, Ljutomer, Prelog Matija, gostilničar, Noršinci in Bračko Jakob, zidar, Police. Izključeni po § 13 b so bili trije udje. Društvo obstoji danes iz 177 članov. Društveni delokrog se razteza po celem okr. glavarstvu Ljutomer, to je sodni okraj Ljutomer in Gor. Radgona. Za Gor. Radgono je ustanovljen odsek društva, ki ima 46 članov. Vodja odseka je gosp. Fran Korošec trgovec in njegov namestnik g. Cizej Janko, trgovec v Gor. Radgoni. Blagajna se deli v dva dela in sicer: I. društvena, II. podporna blagajna. Društvena blagaj-. na izkazuje prvo leto 3822.72 K dohodkov in 810 K izdatkov, torej 3012.72 K čistega prebitka. Blagajna za podporni sklad § 3 f društvenih pravil za onemogle, bolane in ponesrečene člane pa izkazuje 2441.08 K dohodkov in 100 K izdatkov, ostane, torej 2341.08 K čistega prebitka. Za drugo leto (1921) društvenega delovanja se je izvolil sledeči odbor: g. Velnar Josip,
mizar, predsednik, g. Vilar Venčesl., trgovec, namestnik, g. Horvat Janko, slikar, tajnik, g. Sršen Fran, trgovec, blagajnik, g. Škrajnar Ivan, medičar, g. Veselič Pero, brivec, vsi v Ljutomeru, g. Vogrinec Fran, krojač, Kamenščak, g. Korošec Fran, trgovec v Gor. Radgoni, g. Rajh Franc, kovač, Noršinci in g. Kikec Lojze, čevljar, Stročja vas, odborniki. Namestniki: g. Ludvig Anton, ključavničar, Ljutomer, g. Slavič Ant., gostilničar, Kamenščak in g. Cizej Janko, trgovec, G. Radgona. Vabimo vse zavedne obrtnike, da pristopijo v naše društvo ter nam pripomorejo delovati z nasveti za dobrobit našega stanu. — Le če se združimo v močni organizaciji, smemo pričakovati zmage za naše pravice nad uničujočimi elementi male obrti. Vzemimo si vzgled po drugih slojih!
Zagorje ob Savi. Redni občni zbor obrtne zadruge v Zagorju, se je vršil v nedeljo dne 17. marca. Zadružni mačelnik g. Ivan Bajcar je točno ob pol 4. uri otvo-ril dobro obiskan občni zbor. Po pozdravu vseh navzočih je podal obširno in temeljito poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu. Zadruga šteje 70 Članov in 45 vajencev, imela je pet odborovih sej in eden redni občni zbor. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora in poročilu blagajnika in računskih preglednikov se je za leto 1921 določila zadružna doklada v znesku 25 K. Pri obširni razpravi glede sprememb pravil se je določila učna doba na tiri leta, oprostnina vajencev in taksa za pomagalsko preizkušnjo na 20 K, vpisnina na novo vstopivših članov pa na 200 K. Za delegate na zvezni občni zbor so bili soglasno izvoljeni tov. Ivan Bajcar, Motnikar Ferdo, Drolc Matija in Pungertnik. Na predlog tovariša in načelnika zadruge Bajcerja se je sklenilo, da se bode sedaj obstoječa kolektivna zadruga počasi razkrojila in ustanovile se bodo za sodni okraj litijski strokovne zadruge, posamezni obrtniki bodo pa včlanjeni v razne strokovne zadruge, ki se ustanove za območje Slovenije. Pri točki raznoterosti se je sklenilo, da se odločno ugovarja temu, da se mladinske delavce iz Rudnika, ki nimajo za seboj nobene učne dobe, prepusti k poma-galski preizkušnji in se na ta način utihotapijo v vrsto kvalificiranih delavcev, ugovarja se tudi temu, da bi se v Rudniku sploh smelo sprejemati vajence katerekoli obrti. Po raznih poročilih in pojasnilih zveznega načelnika je zadružni načelnik lepo uspeli občni zbor zaključil ob pol 6. uri.
Obrtniki blejskega okraja. — Resolucija, sklenjena na skupnem sestanku obrtnikov blejskega okraja, kateri se je vršil na Bledu dne 17. aprila t. 1. v Blejskem domu, se glasi sledeče: Enoglasno protestiramo proti krivičnemu odmirjenju davkov na vojne dobičke, ki se nikakor ne krijejo z resnično pravim stanjem ob-dačenih, obratno pa čisto opravičujejo domnevo varstva pravih vojnih dobičkarjev. Odmere so se vršile na podlagi strankarsko zlobnih ali pa indolentnih za-upnikov-konfidentov, tako pristransko, oziroma nepravilno, da se nam vzbuja dvom o pravem namenu tega davka. Ker se poleg svojih dolžnosti do države zavedamo tudi svojih pravic, imamo, kar je najmanj od državne uprave zahtevati, objektivne odmere davkov, po takem načinu, da se ne bodo ščitili pravi vojni dobičkarji, obrtniki pa kakor namenoma z navijanjem davčnega vijaka gmotno ugonabljali. Ker se kljub temu postopanju smatramo za enakopravne državljane zahtevamo, da se v izogib vseh nam prizadetih krivic pri odmerjenju davkov vpostavi povsod lokalna mešana komisija, ki naj javno razpravlja, da bodo poleg
dobrot tudi dajatev deležni vsaj v najbolj mogoči pravični odmeri vsi državljani brez ozira na stan, — Na Bledu, dne 17. aprila 1921.
37. redni občni zbor Zadruge rokodelskih obrti za laški okraj se je vršil dne 13. marca t. 1. v Hrast niku pod predsedstvom načelnika Blaža Zupanc iz Laškega. Občni zbor je bil dobro obiskan, ker je bilo navzočih skoro polovica zadružnikov, in v marsikaterem oziru tudi zanimiv. Iz poročila zadružnih funkcionarjev posnemamo, da šteje Zadruga sedaj 202 člana iz 18 strok ter ima razun inventarja, ki se ceni najmanj na 3000 K, v svojem premoženju 5 delnic Obrtne banke za 1000 K, papir prvega vojnega posojila 200 K in vlog v Trgovsko obrtni kreditni zadrugi celjski in Poštnem čekovnem uradu za 1233 K 69 v. Zadruga ima lasten podporni sklad, ki izkazuje premoženja 869 K. Zadružna pristojbina znaša 100 K, sprejemnina za vajence 5 K, oprostnina 20 K, preiz-kušna taksa 10 K. Kot delegati za občni zbor Zveze južno-štajerskih obrtnih zadrug so se izvolili gospod-| je Guček Franc, Perger Ivan, Požun Franc, Rozin
u
kraljevine in bo zbog tega zanimalo tudi cenjeni naslov, mi je čast opozoriti s pristavkom, da sprejema prednaročila predsedstvena pisarna finančne delegacije v Ljubljani do 5. maja t 1. — Delegat: dr. Šavnik.
Krojaški mojstri in samostojne šivilje so si ustanovili organizacijo. Treba bo torej napeti vse sile, da privabimo tovariše in tovarišice za skupno delo. Vsak začetek je težak. Toda pokazalo se je že, da so vzeli resni in vztrajni možje stvar v roke. Z organizacijo hočemo pospeševati izobrazbo, in povzdigniti naš stan do ugleda. Pa tudi motriti tovariše, da je umetnost krojaška nekaj velikega, kar bi moralo biti tudi časy primerno plačano. Danes pa stojimo v tem oziru jako daleko za predvojnim časom in kedo je tega kriv, ako ne tovariši sami in tovarišice seveda tudil Treba nam je vsem se v organizacijo poglobiti in vse nedo-statke odpraviti, posebno glede na cene izdelkov se zjediniti in pobijati na primeren način umazano konkurenco!
H kurzu za krojno risanje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani vabi v Obrtnem vestniku št. 7, z dne
a	/o	/	7	i	y
Miloš in Zupanc Blaž. Prihodnja oprostitev vajencev f 1. aprila 1921 na prijavo h kurzu krojnega risanja za
se vrši na Belo nedeljo ob 3. uri popoldne pri Vol-kerju v Trbovljah. — Na občnem zboru je obširno poročal o pomenu strokovnih zadrug obrtno-zadružni komisar Založnik iz Celja, nakar je občni zbor soglasno sklenil, da ima Kolektivna zadruga čimprej likvidirati in da se predvsem mizarji in strugarji, katerih je 18 takoj priklopijo Mizarski strokovni zadrugi, katera se snuje v Celju, in da si tudi oblačilne stroke, krojači, šivilje in čevljarji takoj osnujejo svojo lastno oblačilno zadrugo za laški okraj, ostale stroke pa se priklopijo kar najprej mogoče strokovnim zadrugam, ki se imajo ustanoviti bodisi za politični okraj celjski ali za celo okrožje celjsko ali pa za celo pokrajino. Izvanredno razpoloženje, katero je na zboru vladalo za razpust Kolektivne zadruge, je najboljši dokaz, da te zadruge, kar je čisto lahko umevno, ne morejo vršiti svojih nalog. Krojači in čevljarji so si takoj izvolili odbor 7 oseb, ki ima vse potrebno pripraviti za ustanovni občni zbor zadruge za oblačilne stroke. V ta odbor so izvoljeni Guček Ivan, Požun Franc, Pungar-čan Fran, Rezaničnik Jožefa, Šnek Anton, Walter Genovefa in Vrečko Josip. Občni zbor je obenem sklenil, da se ima zadružni podporni sklad takoj preustrojiti v podporni sklad za vse obrtništvo laškega okraja in priklopiti Obrtnemu društvu za laški okraj ter v to svrho svoja pravila spremeniti. Končno je bila soglasno sklenjena tudi resolucija, glede poslovalnic bolniških blagajn in se je zbor izrekel za nujno in temeljito revizijo obrtnih katastrov s sodelovanjem obrtnih zadrug.
Razno.
Obrtnim zadrugam. Od delegacije min. financ smo prejeli sledeče: Načelnik generalne direkcije neposrednih davkov v Beogradu g. Dušan L e t i c a izda tekom maja t. 1. knjigo: ^Zakonski sistemi neposrednih poreza u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca i kri-tički pogledi na rešenje našeg poreskog problema«. Knjiga bo tiskana v latinici in bo obsegala približno*12 tiskanih pol. Stala bo s poštnino vred 50 K. Dobaviti jo bo mogoče le potom prednaročila, kateremu je priložiti tudi nabavni znesek s poštnino vred. Na to delo, ki načenja vprašanje izenačenja 'davčnih zakonov naše
krojače. Nikdar pa se ni še objavilo, kdo da je učitelj. Čuje se, da je imenovan za krojnega učitelja neki mlad pomočnik, brez vsake teorije in brez prakse. Ali naj se mojstri gremo učit k pomočnikom? Ali res nima noben ljubljanski krojaški mojster zmožnosti za to mesto? Imenovani je bil vajenec in pomočnik vsega skupaj kakih 6 let. Kako je mogel kot tak postati učitelj krojaškim mojstrom za Slovenijo? Učitelj za krojno risanje mora znati tudi kaj drugega, ne samo vzorce na papir risati! Ali je res nemogoče, da bi krojaška zadruga sporazumno s pospeševalnim zavodom za obrt in sporazumno z ministrstvom za obrt in trgovino vsta-novila nekaj praktičnega za zboljšanje in izenačenje v delu krojaške stroke. Po mojem mnenju naj bi se uvedli mojstrski tečaji, katere bi vodil krojaški moj-ster-strokovnjak, ali pa več mojstrov skupaj, kateri bi vse zastarele in nepraktične navade v krojaštvu odpravili in vpeljali kolikor mogoče enotno krojaštvo, z razliko L, II. in III. razreda. Poučevalo bi se v po-skušnjah, v zboljšanjih, v korespondenci, knjigovodstvu (kalkulaciji), prikrojevanju in o meri. Kdor bi se tega tečaja ne udeležil, bi ne smel postati samostojen krojaški mojster.
Tako se podpira obrtnike! Gospodarsko-finančni komite ministrov je dne 22. sept. 1920 sklenil odločbo, s katero se naj obrtnikom in obrtniškim družbam olajša uvoz nekaterih izdelkov, polizdelkov in surovin. Kako se ta naredba uporablja v korist obrtništva praktično, nam dokazuje sledeči gotovo zanimivi slučaj: Neka obrtniška korporacija je bas z ozirom na gornjo določbo nakupila v inozemstvu (v Nemčiji) meseca septembra 1920 za 2 vagona pločevine. Blago je dospelo v Celje prve dni decembra. Pločevino je dotična korporacija kakor tudi carinama sama smatrala za polizdelek in si zaradi tega preskrbela vse potrebne listine od trgovske in obrtniške zbornice ter oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, ki jih predpisuje gornja naredba, in vložila prošnjo za oprostitev plačila carine. Da ne bi bilo treba plačati preveč stojnine, se je z veliko muko doseglo dovoljenje ,da zadruga izloži vso pločevino v privatnem skladišču zadružnega predstojnika, katero je carinama zapečatila. Po večkratnih urgencah in intervencijah se je končno dosegel odlok Generalne direkcije carin od 2. februarja 1921, C. br. 3848, ■
katerim se je izreklo, »da se pločevina ne može smatrati kao polupreradjevina ter se prema tome ne može dati slobOdno od carine«. Končno je prišla zadruga dne 21. marca 1921 v srečni položaj, da je smela proti plačilu carine po maksimalni tarifi in ležarine v skupnem znesku nad 55.000 K prevzeti. Med tem je pa cena pločevini hudo padla, tako da bo zadruga primorana taisto oddati z ogromno zgubo. Posebno zanimivo je pri tem vprašanje, kot kaj se naj pločevina smatra, če ni ^-polupreradjevina«. Zanimivo je nadalje tudi to, da je morala zadruga za to, da je zadružni načelnik imel skoz štiri mesece svoje skladišče od cari-narne zapečateno, ker je tam deponiral nezacarinjeno pločevino, plačati nad 12.000 K ležarine carinami. Ali je ta ležarina namenjena lastniku skladišča, še ne vemo in pričakujemo slični račun za vse slučaje še od njega, da bo zadruga, ki je ustanovljena za podpiranje male obrti, ja sigurnejše ugonobljena. Doživeli smo že mnogo birokratske modrosti, ta slučaj pa je vendar le edini svoje vrste.
Pomagalska preizkušnja pri obrtni zadrugi v Zagorju se vrši v nedeljo dne 5. junija t. 1. Prosilci za prepustitev k preizkušnji naj vlože pismene prošnje na načelstvo zadruge do 1. junija t. 1.
Pozor dimnikarji! Zadružno načelstvo vas opozarja, da poravnate nemudoma Vašo obveznost proti »Obrtnemu Vestniku« ter odpošljete na priloženi položnici označeni zaostanek in naročnino ter zaostanek za obrtni koledar. Opozarja se Vas posebno še, da bode zadruga potom lista sporočala vse važnejše zadeve, toraj naj ima vsak »Vestnik«. Zajedno vpošilja načelstvo svoje položnice, na katerih so navedene obveznosti proti zadrugi ter se pričakuje takojšnje od-pošiljatve zneskov, kajti zadruga rabi denar in ne povzročajte stroškov s pisarijami in opomini. Opozarja se še posebno, da odpošljete takoj za sklad »po-grebščin«, ki se bode plodonosno naložil in vinkuliral.
Prostovoljno gasilno društvo v Laškem vabi k 50-letnci, spojeno z blagoslovljenjem društvene zastave proštov, gasilnega društva v Laškem, ki se vrši na binkoštni pondeljek, dne 16. majnika 1921 v Laškem. Denarni prebitek slavnosti je namenjen prezidavi gasil, doma in zgradbi reševalnega oddelka.
Deseturni delavnik v mali obrti. Službene Novine z dne 15. aprila 1921 prinašajo v štev. 84 naredbo ministra za socijalno politiko dne 8. aprila o izmeni in dopolnitvi naredbe o delavnem času z dne 12. septembra 1919 leta. S to naredbo se spreminja v § 4, II. del
3.	točke in se ji dodaje nova točka 4, ki se glasi: V manjših obrtnih delavnicah se lahko podaljša delavni čas na 10 ur dnevno oziroma 36 ur tedensko. Pod malim obrtom se razumevajo samostojna podjetja, v katerih se ne uporablja elementarna sila, kakor na pr. parna, vodna, električna itd., marveč se dela izključno na roko in v podjetju ni zaposlenih več kot 5 delavcev. Obrtna podjetja pa, ki so le sestavni del kakega večjega podjetja, se ne morejo posluževati te ugodnosti. Minister za socijalno politiko bo za izvršitev omenjene naredbe o spremembi delovnega časa izdal posebni pravilnik. Naredba stopi v veljavo in dobiva obvezno moč deset dni po objavi v Službenih Novinah, torej s 25. aprilom. Iz naredbe je torej razvidno, da velja deseturni delavnik sedaj tudi za vsa trgovska podjetja, s čemur je izpolnjena davna želja večine trgovcev, pred vsem pa trgovcev na deželi.
Izložbena okna. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta st. 22 ima v svojih lokalih
lepa izložbena okna, v katera bi vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov razstaviti v teh oknih svoje izdelke, naj se obrne ustno ali pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel podrobnejše informacije.
Listnica uredništva.
Vse dopisnike prosimo, da potrpijo, ako ne pride njih gradivo takoj na vrsto in nas ne zmerjajo. List pač obsega samo 8 strani in izhaja samo 2 krat v mesecu. Nadalje prosimo, da nam sestavljajo kratka in stvarna poročila o občnih zborih. Za list zadostujejo samo sklepi, vsa druga razmotrivanja spadajo bolj v notranjost dotičnega društva.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«.
Odgovorni urednik Engelbert Franchetfl.
Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
HALI OGLASI.
i
Kleparstvo v najem odda Vinko Beles v Kranju št. 154.
Proda se večja množina različnih
potrebščin za krojače in čevljarje.
Informacije pri Vojaški intendanci za Slovenijo, Št. Peterska vojašnica, soba štev. 81 dne 3. in 4. maja dopoldne.
1
Kongresni trg 4.
Telefon št. 508. • Poštno-ček. urad SHS št. 12.051.	13,	24-8
✓W\
\
\
v
✓
VSA/
Izvriuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar na jkulantneje. Obrestuje vloge na knjiilce In na tekoči račun s
4°
od dne vloge do dne dviga.
i.
J
Gosp. miznrslii mojstri, pozor!
Gospodarska zadruga ljubljanskih mizarskih mojstrov v Ljubljani ima v zalogi različni lu£ (Beiz). Dobi se pri načelniku gosp. Ferdo Primožiču, Ljubljana, Trnovski pristan 4.	24,	3-1
itHiiMtiiiiimiiiituHttiniitiiiiitiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiimiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ANTON KUNSTEK
,« TRGOVINA Z USNJEM
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4
priporoča svojo veliko zalogo usnja vseh vrst po najnlijih cenah v vsaki množini.
tp	m.	KUŠTRIN	•
LJUBLJANA		4% podr. MARIBOR	
DUNAJSKA C. 20. — TELF. 470.	JURČIČEVASULICA	9.
n
no
jbbbbbbt:
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu
vsem mn »ni mm m Mam.
18, 10-3
PRIPOROČA PNEVMATIKE ZA AUTO IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE GUMIJEVIH PREDMETOV, ISOLIRANE ŽICE ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEHNIČNI MATERIJAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH ! ! I !
1	1..... 1 T
1, 19—9
I I I I
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača Iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	3	9—9
JADRANSKA BANKA
Delniška glavnica: K 30,000.000—. Rezerva nad K 10,000.000 —.
Podruinlce: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader.
Ekspozitura:	Brzojavni	naslov:
Kranj.	'	Jadranska.