GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA Tov. KUMELJ BOGO Šolska knjižnica N0vo ST. «1 IS.Jansj 1969 ^a4o J hif( štirih (im im. ^//6Z * ^VtAVer^ q n pe&e m&scc/A A Nekoliko skrajšano bom ponovil za bralce našega časopisa poročilo, ki som ga imel na zadnjem zasedanju delavskega Bveta. Tam sem hotel pri.kazati stanje in glavne probleme podjetja, kar je tudi namen tega sestavka. Kot izhodišče za oceno stan- Poveconje proizvodnje ja v podjetju bom upošteval plansko predvidevanje za leto 1969 in kako so se ta pred videvanja realizirala v prvih štirih mesecih tega leta. Za leto 1969 smo si zastavili naslednje cilje v primerjavi z izpolnitvijo nekaterih gospodarskih dogajanj v letu 1968t "Novoles " TliP TVP TSP Žaga S+raža Žaga Soteska Proizvodnja 114 128 lo2 98,06 93,46 Prodaja 114 132 117 115 91,2 86,7 Skladi pod j. 172 16o 2oo 225 172 19o Tak prikaz povečanja napram letu 1969 kaže nekatera nesorazmerja in Bicert !• Povečanje proizvodnje in prodaje je bistveno manjše kot povečanje v sklade podjetja. 2. Povečanje proizvodnje in prodaje vršimo v glavnem le na račun drobnega in stilne- ga pohištva. Plan torej določa usmeritev k izboljšanju notranje ekonomike podjetja ob relativno majhnem povečanju proizvodnje. Vprašujemo se tn Razvoj gospodarskega dogajanja v vseh štirih mesecih letos pa daje precej drugačno sliko kot smo jo predvideli s planom. Prikazal jo bom v naslednji tabeli s "No~oles" TDP TVP TSP Straža Soteska sa. Kaj pa pomeni beseda ANKETA? Proizvodnja 111,5 114,4 127,1 lo4,2 99,1 94,1 Po naše in po domače pravimo Prodaja 118,0 114,1 125,4 lo9,0 72,2 114,3 temu vprašalnik, ki ga pri- Skladi 99,- lo4.- 256 - - — ključimo bodisi k časopisu bodisi k nismu. v katerem primerjamo obe tabeli,lahko vidimo, da se ja proizvodnja gibala nižje kot pa je bilo predvideno njeno povečanje za leto 1969. (to ja 111 % j 114 %)-, a prodaja nekoliko bolje (to je 118 %t 114 %), medtem ko pa skladi odnesejo v precejšnjem dispro-porcu napram vsakršnem predvidevanju. Medtem, ko smo predvidevali povečanje na 172 %, so ostali v 4 mesecih na lanski višini. L^07'J$T’i '0.20 PTTJIGOSLAVIJA Pred nakaj tedni je uredništvo razdelilo nekaterim sodelavcem pole z vprašanji« 1. Katere časopise in revije berejo? 2. Čemu radi prebirajo ta ali oni list? 3. Kaj in o čem naj bi pisali v našem "NOVOLESU" zato, da bi bil še bolj zanimiv. To so bila tri osnovna vprašanja na katera ja bilo treba odgovoriti. Prejeli smo 131 odgovorov, a 17 pol pa je bilo praznih. Torej je bilo vprašanih 15 % vseh naših delavcev. Pojasnil bom, čemu se uredništvo in razne druga ustanove in podjetja obračaju do bralcev, sodelavcev in do ljudi sploh na ta način. Mnogi izmed nas včasih ne znamo ali si ne upamo ali pa nočemo na dolgo in široko razlagati kaj nam je všeč in kaj nam ne ugaja. Tudi napisati ni tako lahko vse, kar mislim in vem. Tako, da bi pripovedoval in da bi nekdo pisal za menoj, to bi že šlo. Toda to ni vedno mogoče, ker nam povečini primanjkuje ča- prosimo vprašanca za odgovor®. S takimi vprašanji in seveda največ pa z odgovori si pomagajo pov3od po svetu tedaj, kadar želijo dobiti naprist,, ransko in resnično mnenje in sodbo o tem ali onem. Ankete n & .3. &//• ) JCol/lo Jcl hi/o * • • /&& v<» &J a s /, £ $raf) / J Spričo takih gibanj se upravičeno vprašamo: 1* ali J® bilo planirano nerealno in 2, kateri so bili elementi, ki ovirajo uresničenje naših želja? Odgovor na to vrašanje vsebuje več dejavnikov, ki so vidni, če ugotovimo kaj smo dosegli od letnega plana v 4 mesecih njegovega izvrševanja. Če bi naše gospodarjenje teklo enakomerno, bi morali izvršiti 33 % letnega plana. Izvršili pa smo ga takole: (vse v %) "Novoles" TDP TVP TSP ^aga ________________________ Straža Soteska Proizvodnja 22,8 2o,4 24,o 24,8 2o.7 18.7 Prodaja 22,2 26,6 34,1 34.4 13,3 2o,o Skladi n,7 17,7 28,0 - 16,0 3,2 % Proizvodnja in prodaja Seveda v našem podjetju ne moremo računati na enakomeren razvoj proizvodnje in prodaje zaradi več^vzrokovj 1. smo delno sezonska proiz^ vodnja (to velja za žage, ki pozimi proizvajajo manj in na zalogo) in 2. ker povečujemo proizvodnjo iz leta v loto, je velikost proizvodnje na koncu leta malo večja kot na začetku. Ne glede na ta dva dejavnika pa je štart proizvodnje in prodaje, a v zvezi s tem tudi skladov za to leto, nezadovoljiv. Nese gospodarjenje se v tem letu razvija v precej spremenjenih pogojih napram onim, ki so nas spremljali lani. Zato odraža rezultat prvih štirih mesecev tudi potrebno prilagojevanje novim pogojem. Pogoj/ za naše gospodarjenje Kakšni so pogoji, v katerih gospodarimo letos? 1. Splošna konjuktura vsega gospodarstva z dobrimi in slabimi stranmi, 2. Dolga in neprijetna zima, ki daje pečat naši proizvod- nji v prvih mesecih. Glede prvega dejavnika bi omenil, da konjuktura ni vezana samo na našo državo, ampak je skoraj svetovna. Dobro Btran povečanega povpraševanja je možnost, da se naši izdelki plasirajo takoj in brez velikih zalog. Njena slaba stran je logična posledica povečanega povpraševanja in se kaže v povečanju cen, pomanjkanju surovin, povečanju dobavnih rokov in v zadnjem času tudi pomanjkanju prevoznih sredstev. Zato je vpliv letošnjih razmer na naše gospodarjenje dvojen: na eni ekrani bo draži proizvodnja in na drugi strani se zadržuje oz. zaostaja zaradi pomanjkanja surovin ali drugega proizvodnega materiala. Zadnje je bilo za nas v prvih mesecih še posebno potencirano zaradi dolge in vlažne zime, kar sem omenil že preje. Kako se je vključil "Novoles" v tako nastale razmere? Najprej so se odrazile te razmere na višini proizvodnje tako, kot sem prikazal v navedenih tabelah. Drugič so spremenile notranjo kalkulacijo podjetja na slabše. Problemi, ki se nam javljajo v ekonomiki podjetja, nastopajo zaradi treh vzrokov* Vzroki za probleme 1. neenakomeren porast nabavnih in prodajnih cen, 2. nizka proizvodnja in z njo povezano preobretn8njevanje kalkulacije s fiksnimi stroški, 3. zagonski stroški v uvajanju stilnega pohištva. Naš glavni strošek predstavlja les. Njegov delež v materialnih stroških podjetja predstavlja 85 %. Pri takem deležu smo razumljivo zelo ob šutljivi za gibanje con lesa. Te so se dvigale višje, kot smo pričakovali in so bile povečane pri jelovini za 1556 in pri bukovini za 2o %, Napram tem povečanju je bila rast cen naših izdelkov skromnejša in sicer od -7% pri zabojih do 7 pri jelovini. Na splošno, hudo nihanje cen na domačem trgu "Nov&esu" ne prija, ker izvaža 53 % svoje proizvodnje in prihaja vodno, kadar domača inflacija raste, v škarje s svojimi izvoznimi cenami, ki imajo normalen in umirjen porast. K prejšnjim ugotovitvam bi dodal le še sklspčno, da je bila naša politika cen v pogojih sedanje konjuktura preveč oprezna in skromna. Drugo osnovno razhajanje med planskimi predvidevanji o dohodku in njegovo strokovnostjo nastopa zaradi prenizke proizvodnje ob povečanih fiksnih stroških. Pod fiksnimi stroški razumemo tiste stroške , ki se ustvarjajo v podjetju ne glede na to ali podjetje proizvaja več odnosno manj. Večina teh stroškov nastaja izven operativnega ukrepanja podjetja kot npr. razna obresti, amortizacija, razni a so izdelovali tako imenovane tavolete in testo-ne, ki so se dobro izvažali v Španijo, Italijo, Tunis in še drugam. Takrat je ta vrsta blaga služila za embalažo, ker embalaže v taki obliki, kot je danes niso poznali. V Rogu je bila tudi osko*irna železnica in to v smeri Sred Gore 28 km in v smeri Rajhe-nova lo km. Za vlačenje hlodovine do postaj pa 30 največ uporabljali vole. 0 kakem delavskem gibanju v smislu boja za delavske pravice v Rogu ni bilo govora. Saj so bili delavci nešolani in niso imeli potrebnega vodstva, da bi jim pokazalo smer razvoja. Delavci tudi ned seboj niso bili složni, saj so prirejali med seboj krvave bitke posebno bo plačilnih dneh. Za samo Stražo pa je imela žaga v togu precej velik pomen. Vse ogromno blago , ki se je predelalo na žagi je bilo transportirano skozi Stražo. Torej so dehvci domačini nakladali blago. Bilo jih je potrebno precej, ker so poleg tega še blago nalagali takratni veletrgovci Javornik,Kunstelj in še mnogi drugi.Ko-njuktura po prvi vojni je bi=-la velika, zato je bilo na postaji Straža kruha za nar-sikaterega delavca. Poleg nakladanja pa se je močno dvignil standard kmetov. Ves prevoz iz Roga in iz žag in še ostalega gozdnega blaga je slonel izključno na voznikih - kmetih. Pravzaprav so se kmetje iz obmdčja Straže in Dol. Toplic spremenili v voznike. Zaslužek je bil dober in kjer je zaslužek, tam se spremeni tudi način življenja. Kmalu po privi svetovni vojni so vozniki hoteli ustanoviti zadrugo voznikov, Zamisel je propadla samo zaradi nesloge. Vendar pa so vozniki imeli organizacijo samo pomoči. Oblika samopomoči je bila v tem, da so v slučaju nesreče ali kaj podobnega iz samopomoči kupili druge konje in podobno. Po prvi svetovni vojni leta 1922 je bila postavljena parna žaga v Rumenji vasi. lastnik žage je bil Tavčar,ki se je priselil v naše kraje iz Primorske, ko so jo zased li Italijani. Postavljena sta bila dva polnojarmenika in dva cepilna jarmenika z nekaj krožnih žag. Vendar pa je bila moč lokomobile mnogo premajhna, tako, da je obratoval samo en polnojarmenik in nekaj krožnih žag. Delali 3ta dve izmeni. Žaga je žaga- Bet naših sindikatov Vse življenje je pa postavila na glavo svetovna kriza. Kakor je vsem znano se je v letu 1928 začela kriza, ki je občutno prizadela tudi nase kraje. V krizi je začela zmanjševati delo obrat žaga v Rogu in v letu 1931 nopolno-ma prenehala. Delavci so odšli domov. Žaga v Rogu pa je samevala. Ker je kriza prizadela tudi ostale trgovce in so ostala samo močna podjetja, kakor Javornik, Kunstelj in drugi, je dve tretini voznikov ostalo brez zaslužka in tudi med delavstom je nastala brezposelnost. Zadnji udarec pa je bil zadan sagi Rog, ker je v letu 1932 bila izvršena prva agrarna reforma in je precej roških gozdov prevzela bivša Dravska tovarna. Res je,da je bila banovina tudi kupec žage v Rogu, toda niso mogli priti do zakljufika, ker je vladalo med vsemi sovraštvo in se takratni mogočneži niso ozirali an narod in na to, kako bo ta prebolel la izključno jelovino. Zaposlenih delavcev je bilo od 3o do 35. Delavci so bili domačini in to večinoma kmetje in kočarji iz bližnje okolice. Dokler je bila konjuktura dobra je žaga obratovala. Nekaj časa je delala tudi pod prisilno upravo. V letu 1928 je bila žaga prodana Zalta-Želien iz Izubijane. Pod novim gospodarjem žaga ni več obratovala. Žaga je storila žalosten konec leta 1943, ko so jo Nemci do tal požgali. To bi bil konce uvodov ter prihajamo v razvoj lesne industrije v Straži in obenem tudi v zgodovino delavskega giban ja. KDAJ BO IZELNJENA OBLJUBA? "Obljuba dela dolg", je star slovenski pregorov, velja pa tudi za naša podjetje. Pri nas se je že mnogokrat govorilo, da se bo ustanovil otro ški vrtec, a do sedaj je ostaj Te odmev. Ali je otroški vrtec res problem "Novolesa". Želja nas vseh je, da se to čimprej uredi, za naše najmlajše. Vemo, da so finančne težave, a z dobro voljo se da vse urediti. V "N0volesu" je zaposlenih dosti ljudi, kateri imajo tudi veliko otrok, za katere je potrebno otroško var-stro. Večkrat se zgodi, da < je treba iti nazaj v tovarno zaradi podaljšanega delovnega časa. Kadar se to zgodi, je prvo vprašanje staršev: "Kam z otroki?" Tu se začenjajo težave. Roditelj nikakor ne more na delo, kar vsakakar škoduje kolektivu. j Zgodilo se je že, da je pri- j šla obupana mati do vodilnih j in prosila, da naj bi uredi- j li tako, da bi bila z možem f vsak v svoji izmeni, ker sta j oba pri istem podjetju, ker drugače nimata kam dati otroka. Odgovor pa je bil ta, da za otroško varstvo ne bodo skrbeli. Je to pravilen odgovor? Mislim, da nel Ali niso naši otroci smisel in cilj našega življenja? Mislim, da bi se vseeno moralo skrbeti več za to, da bi odpravili te težave. Saj mi vsi rabimo tiste, ki nas bodo nasledili in ali niso to naši najmljaši? Naši otroci potrebujejo vzgojo, katere jim pa prenekatera z delom preobrenBnjena mati ali oče ne moreta dati dovolj da bi rasel v luči današnjega časa. Kam pride ta otrok? Zaide v slabo družbo. In kam ga privede takšna družba? Do najhujšega, kar si moremo misliti, Tudi tukaj v Straži imamo primere žrtve slabe družbe. Mislim, če pri nas lahko moderniziramo tovarne, gradimo nove objekte, nabavljamo moderne stroje, šolamo delavce in uslužbence, upam, da bi ee tudi dalo zgraditi otroški vrtec. Želim, da bi te vrstice naletele na odmev in da bi bili naši malčki čimprej v dobrem varstvu. S.J. - TVP Poučna strokovna ekskurzija Višja tehnišak varnostna šola ima v svojem učnem programu ogled varstva ljudi pri delu v drugih državah. Tako smo bili v dneh od 25.5. do 1.6. po državah zapadnega bloka, v ustanovah, ki imajo za nalogo izvajanje varstva pri delu. Najprej smo sl ogledali v Bonnu - Zapadna Nemčija -zavod za tehnično zaščito pri delu. Na zavodu so nam najprej razložili organizacijsko shemo delovanja zavoda, njihove pristojnosti in naloge. Zavod ima poleg tehnične zaščite, še oddelek za psihologijo dela in oddelek za rehabilitacijo delavnih invalidov. Te pravilnike odobri in izda ministrstvo za delo, ki je edini pristojni organ za izdajanje takih pravil. Delodajalci ee morajo ravnati po teh pravilih. Če se ne ravnajo in če inšpekcija to ugotovi, so zelo hudo kaznovani. Obstoji tudi kazen, da se zapre obrat ali celo tovarna. Vsako nezgodo na delovnem me- stu je delodajalec dolžan prijaviti zavodu, če je nezgoda večja ali pa smrtni primer, ima zavod ljudi, ki na licu mesta raziščejo nezgodo in ugotovijo krivca. če postane delavec invalid zaradi posledic nezgode pri delu, mu zavod izplačuje % invalidnosti dokler je invalid, oziroma do smrti. Ivalidnina nima nobene zveze z delavčevo starostno pokojnino, ker so za pokojninsko zavarovanje pristojni drugi organi. Povezava omenjenega zavoda z delodajalci in delavci p« ae odraža v naslednjem. Ker je zavod državni organ, ima pravico predpisovati pravilnike in norme za varnost pri delu in za osebno varnost delavcev. Zanimivo je v Nemčiji tudi io, če stroj obratuje brez dovoljenja omenjenega zavoda in če se na tem stroju pripeti nezgoda, je delodajalec kaznovan in nosi sam vse posledice nezgode. Ogledali smo si tudi njihove delavnice, kjer izključno delajo prototipe zaščitnih naprav na raznih strojih. Drugi ogled je bil na zavodu SUVA v Švici. Ta zavod je eden najbolj popolnih na svetu. Da na kratko opišem njegovo dejavnost. Ko izdela konstruktor naprave prototip stroja ali ga pošlje na zavod, ki ga opremi z vsemi potrebnimi zaščitnimi napravami. Sele po tem začne proizvajalec strojev s serijsko izdelavo stroja ali naprave. Zavod tudi sestavlja vse pravilnike o varstvu pri delu, katere izdaja državni organ. Zavod ima tudi to nalogo,da usmerja delavce za njim prilagojena delovna mesta. V ta namen ima posebni oddelek za psihologijo dela. To, da de- \ ftCL C. s/r&etS.) P&vinei k iff ©* •.. ( rf'&.eL&tji tf, «, f. $//««/' ij lavec dobi tako delovno mesto, za katero Ima veselje in sposobnosti, je za državo, kot je Švica, kjer ni brezposelnosti , nujno in zelo ugodno za vsakega delavca. Oddelek za nezgode ima naloga, da raziskuje smrtne in težje nezgode po podjetjih, prisoja odgovornost in vzroke nezgode ter odloča višino invalidnosti ponesrečenca. Zanimivo za SUVO je to,da ima v svoji evidenci 1.7oo.ooo delavcev od 2.500.000, kolikor je zaposlenih v Švici in da ugodi vsaki zahtevi delavca (seveda upravičeni), tako, da ni primera, da bi moralo sodišče obravnavati kot je to pri nas. V Italiji smo si na zavodu E.R.P.I poleg drugega ogleda- li njihove laboratorije za medicino dela, za preizkus zmogljivosti elektro naprav in oddelek, za poklicno usme?-rjan je. Pripomniti moram, da delajo vsi omenjeni zavodi neodvisno od proizvajalcev in da niso v celoti na samostojnem financiranju, ampak dobijo dotacijo, oziroma so financirani iz državne blagajne, razen posebnih del, ki jih naredijo po želji delodajalcev in jih obračunavajo po lastni ceni. Na kratko sem opisal, kaj sem videl v dražvah, kjer imajo kapitalistični sistem in moja bežna ugotovitev je, da skrbijo za varstvo pri delu v večini podjetijh v teh državah bolj kot pri nas, kjer inamo socialistično samoupravljanje in odločamo sami o svoji usodi na delovnem mestu! Toni Špelko KADROV S ki P fMnvirr - zadravec pranc v °entral no skladišče tehničnega Komisija za delovna razmerja maturidia sporo ča j - Pogodba o delovnem razmerju za nedoločen čaB je bila sklenjena z LEGAN Cirilo ekonom.tehn. iz Žužemberka, ki je nameščena v operativni pripravi dela. - Iz TSP sta bila premeščena: - Jakše Ivan v TDP na de- - lovno mesto "preddelavec", DELUJE! "Kdo in kaj?", boste vprašali. Naša SAMOPOMOČ se je pričela porajati in razvijati. Pristopilo je že nad 7o članov. Eden izmed njih se je obvezal plačevati mesečno po 5o.oo din, večina pa po 2o in 3o dinarjev. Prijave še vedno zbirajo predsedniki sindikalnih organi- v - Razrešeni pa so bili na lastno željo: - Krštinc Zdenka - Kren Zalka - Bukovec Metod Na novih delovnih mestih želimo vsem dosti uspehov in zadovoljstva! - Uredništvo. zacij, a oni pa naj jih oddajo tovarišici Ivi Jakše do 29. junija 1969. Kdor želi videti pravila,naj se zglasi pri predsedniku svoje sindikalne organizacije. Tisti, ki so pristopili v juniju, bodo lahko dobili prva posojila že septembra letos, seveda, če jih bodo potrebovali. & PRIŠLI SMO V FINALE - pooročt/o •'tet** 60 tf . Spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o delovnih razmerjih S 16. najem so začele veljati spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o delovnih razmerjih in ker dosedanji predpisi marsikaterega vprašanja iz delovnega prava niso podrobno ali pravilno urejali - da so tako nastajale določene nepotrebne nelogičnosti - bi z nekaj primeri i-lustrirali spremembe in dopol nitve, ki so bile že več ali manj nujne: Sporno je bilo vprašanje,kako in koliko ur dnevno naj delajo delavke in invalidi, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. Nekatere delovne organizacije (med drugim zastopamo tudi tak primer delavke iz tovarne ISKRAJ so zahteval®, naj bi delavke delale polovico vseh ur delovnega tedna. Dnevno torej 4 ure in pol ali pet ur. Ker zakon predvideva, da dela delavka 4 ure dnevno, so bili v tovarni Iskra celo na stališču, naj delavka dela še v soboto dve uri, čeprav Je sobota prost dan za vse delavce podjetja. S sedanjim 56. členom oziroma njegovo dopolnitvijo je ta problem razčiščen. Zakonodajalec je izrecno določil, da delavke, ki hranijo otroke ali jih negujejo, in invalidi delajo le po 4 ure dnevno, čeprav so delovne organizacije prešle na petdnevni delovni teden. 60 SPOMIN NA NA PREDVOJNE v DELAVSKE TOVARIŠE PTše Tone Virant Iz. SotesVce Tudi naši gospodarji so se zdeli nam bolj prijazni. Sotesko delavsko odposlanstvo so v Ljubljani sprejeli zelo prijazno. Naši delavski zastopniki so potožili svoje težave. Gospodje so vse obljubili in lepo zapisali. Tudi mi smo teško čakali kdaj se naši prijatelji vrnejo. Res so po treh dneh prišli. KO so se vrnili na delo, so jih gospodarji odstavili ,čes , da jih ne rabijo več. Vidiš sreča je živela med nami samo za hip samo toliko, da smo odprli svoja srca. Potem pa je tudi pesem utihnila. Usahnilo je veselje , kot usahne v sušnem pole tju bister studenec. Nad našo dolino se je spet spustila črna senca. Da je v Rusiji padla carska oblast smo vedeli. Te novice so nam povedali vračajoči se vojni ujetniki. Naši javni nastopi so se morali kmalu umakniti v globoko tajnost. Vseskozi smo imeli se kar številno. "Rdečo stranko" (TDS.). TUdi moj sin Rrance je bil njen člano Da, bili so| to pogumni fantje. Ej , kolikokrat oo prišli preiskavat žandarji z nasajenimi bajoneti. Iskali so prepovedane časopise o Toda nikoli niso ničesar našli. Mi pa 3mo ob večerih željno vsrkavali živo pisane misli ljudske pravice in drugih naših časopisov. Kar nas je še posebno vezalo je bilo to, da smo se med seboj klicali "sodrug". Mnogi naših delavskih sodru-gov je moralo iskati delo v kočevskem rudniku ali pa dru-l got. So bili rdeči. Kdor pa je bil član te stranske je bil proti državi, proti cerkvi, ta je bil brezbožnih. Veš ali ta od oblasti zatirana rdeča stranica je živela in živi med nami med žagarji, gozdnimi delavci in vozniki. Živi v naši revščini. Je up naših najlepših sanj, da bodo prišli tudi za nas boljši časi. Naš delavski stan je sedaj ponižan. No daj bog, ako bi se sin našega ceha spečal z gruntarsko deklino. Kakor da imamo na čelu zapisano našo revščino. Revščina in bogastvo nista za skupaj. Takrat sem bil še mlad fant, ko smo se srečevali na naših zborovanjih, zlasti na praznik prvega maja. Sestajali smo se po gozdovih, pa tudi po vaških gostilnah. Krčmarji so bili po večini na naši strani. Ko ooš odrastel, nikoli ne j^^fsvojega stanu. Niti sam nisem vedel, koliko časa sem prebil v družbi o starim žagarjem, ko mi je pripovedoval povest svojega življenja. Sonce je že zašlo. Nad zahodnimi roškimi gozdovi je nebo porde3.o. Spomladi se je začela vojna. Čez noč so izginili žandarji bajoneti. Izginila je oblast. Ljudstvo so prepustili sovražniku. Toda med prvimi, ki so zanetili seme upora proti okupatorju s° bili pristaši bivše rdeče stranke. V gozdove so odšli okoro goloroki. Skoraj vsi so popadali v težkem štiriletnem boju. Na njihova mesta so prihajali novi, ki so oe odzvali klicu Kpj. Za vsakim grmom je pokala partizanska puška. Med voj- no sem, če je bila le priložnost, večkrat obiskal kot partizan starega Fifolta. Vedno me je prisrčno sprejel. Odhajal sem od njega opogumljen novim ciljem nasproti... Danes mnoge od teh pz*edvojnih patriatov, krije že ruša.Toda niso pozabljeni. Seme , ki so ga voejali je padlo na rodovitna tla. Hvala vam stari žagar za pouk v mladih letih. Hvala vam stari delavski so= drugi za vaš veliki doprinos naši revoluciji. Zvišanje tarifnih postavk S sklepom delavskega sveta dne 14.3.1969 so bile vsem delavcem, ki imajo urne postavke do 38o točk, zvišane postavke. Eri pisanju sklepa delavskega sveta je prišlo do neljube pomote, saj je bil sklep napisan že s popravkom tarifnih postavk, ki Jih je deUavski svet sprejel 21.6*68, ko Je združil I. in II. grupo postavk v eno grupo, to je I. grupo. Zaradi tega so seda; vse stare postavke za eno grupo nižje kot bo bile po prvot nem pravilniku. Tako je sedaj I. grupa prejšnja I. in II. grupa, sedanja II. prejšnja III. grupa, sedanja III. prejšnja IV. itd. Upamo, da smo s tem razjasnili neljubo pomoto in se opra-vičujemo zanjo. žne^'e. odCocL^ 1.nagrado prejme Gabrijel Sitar,2.nagrado Justi Da rovec in 3.nagrado pa dobi Vera Piletič.Izplačala jo bo tov.Marjanca Burger Komisijo so sestavljali* Jelka Stok,Drago Rebernik, Bogomil Lilija. Vodoravno« 1« kratica za ljudski odbor, 3. prijatelj, 8, prebivalec severnih pokrajin, lo. nikalnica, 11, padavina, 12, tovarna zdravil v Ljubija ni, 13. iznajditelj dinamita, 14, veznik. 15.trska, l6.ni bolan, 17. oziralni zaimek, 18. negativni elektrodi, 19. sorodniki, 2o. kratica za delavski sve_t, 22. žensko ime, 23. inicialki obeh imen prvega slov. drama tika, 24. druga in predzadnja črka, 26. umetna lesna plošča, 32. avtomobilska oznaka za Čakovec, 33. naše podjetje,34. dva soglasnika, 35. dela analize, 37. osebni zaimek, 38. loo m2, 39. vas pri Ljubljani Navpično« 1. del naziva našega podjetja, 2. začetek, 3. divje živali, 4. znamka avtomobila, 5. kratka šaljiva po- vest iz življenja kako osebo, 6. največ ji dosežek pri športu, 7. norčav, 9. hrošč, 16. poznana, 18. napla&Llo, 19. začetnici imena našega predsednika, 21. sedež našega pod jetja, 25. velelnik glagola zvoniti. 27. prva žena, 28. zvitek, 29. nekdanji prebivalec naših krajev, 3o. čistilno sr