138
Za osuševanje ljubljanskega barja.
Po naročilu c. kr. poljedelskega ministerstva zbrala se je minuli četrtek dne 25. aprila enketa interesentov in strokovnjakov, ki je imela nalogo svoje muenje izreči o najnovejšim, skrčenem načrtu inženerja Podhagskega in pa o prošnji močvirskega odbora, da naj bi se takoj kar pred moč pričel izdelavati en oddelek osuševalnega dela.
Pri enketi so bili navzoči:
Za c. kr. miuisterstvo: melioracijski inženir Markus in pa načelnik oddelka za zagradbo gorkih voda v Beljaku: Rieder; za c. kr. deželno vlado: vladni svetovalec Dralka, stavbeni svetovalec Ziegler z še enim stavbarskim uradnikom in pa c. kr. deželni gozdarski nadzornik Goli. Za deželni odbor so se posvetovanja udeležili: deželni glavar dr. Poklukar, odbornik O. Detela in pa inženir Hrasky. Ljubljansko mesto zastopala sta mestna inženirja Duffe in Hanuš, močvirski odbor in posestnike . načelaik Trtnik in odbornika Fr. Kotnik in Peruzi ; vrh tega je bila družba južne železnice zastopana po svojem višjem nadzorniku iz Trsta in konečno bil je navzoč tudi projektant Podbagski. Gg. dr. Kosler in W. Stedry oglasila sta se zadržana.
Po predlogu načelnika Trtnika izbral se je za predsednika enkete deželni glavar.
Glavni predmet posvetovanja bil je nov skrčen načrt in pa njegova podlaga; odtok le 400 kub. metrov voda v sekundi namesto za prejšnji alternativni načrt za podlago sprejetih 470 kub. metrov vode. Žalibog bilo je merjenje vode v velikih povodnjih, to je podlaga vsega dela, zelo zanemarjena, ker je edini c. kr. stavbeni urad ljubljansk' imel nadrobne podatke, pa tudi ta samo za največjo povoderi vsakega leta.
To merjenje pa je pokazalo, da so v teku 10 let, celo ne glede na tudi izredno veliko povodenj vlanske jeseni dvakrat prav izdatno prekoračile ono množino vode, katera je v podlago služila skrčenemu načrtu.
Vrh tega se po izreku strokovnjakov ni moglo prezirati na to, da bode ne sedaj, brez dvombe pa po dovršenih delih za osuševanje Planinskih in Cerkniških dolin, treba računati na močvirji še z večjo množino vode.
Vse to in pa uradne številke o množini v sekundi odtekajoče vode, ki kažejo za 20. marca 1888. leta 460 kub. m., za 15. november 1878. leta pa 479*7 kub. m. napotile so enfceto k sklepu.
1.  Ker se sedaj one podlage ne potrjujejo več, na katere se je opiral vlanski sklep, izreka današnja enketa, da je vsikakor želeti, da se ne sega pod ono množino 470 k. m., katera je podlaga alternativnega načrta ter sklepa enoglasno, da je za vodotoč Ljubljanice skoz mesto in pa za Gruberjev kanal držati se alternativnega načrta.
Vendar pa se glede Francovega (frančiškanskega) in pa zidanega mostu na dolenjski cesti izreka želja, da se, v kolikor se bode to po izvršeni preiskavi pokazalo mogoče — ohranita.
Ravno tako se priporoča za izdelovanje nabrežnih in opornih zidov skozi mesto navadno kamenje namesto obrezanega.
Kar zadeva stranske pritoke močvirske nižine, sprejema pa enketa predloge in številke troškov po pred-ležečem skrčenem načrtu.
Skupna potrebščina pokaže se potem tako:
a)  Ljubljanica po  alternativnem
načrtu...........         973 600 gold.
b)  Grubarjev  kanal  po  alternativnem načrtu.........         405.000     „
c)  Stranski pritoki po skrčenem
načrtu...........          168 050    „
Skupaj .  1,546*650 gold. Toraj nasproti alternativnemu načrtu, ki stane...........      1,798730 gold.
znižanje troškov za      ......         252080 gold.
2.  sklep glede upliva Planinskih voda na povodnji močvirja se glasi:
Glede na to, da c. kr. poljedelsko ministerstvo še ni rešilo predležeče po M. Peruzi-ju izrečene pomislike, enketa ni v stanu storiti vtemeljen sklep, ker to izjavo samo jemlje na znanje.
3.  sklep se glasi:
Enketa izreka prepričanje, da se glede na obstoječo veliko nevarnost povodnji na močvirji priporoča, kar pred pričeti s priporočenimi osuševalnimi, oziroma zagradnimi deli, da se pa ne more svetovati izvršitev posameznih delov načrta brez zveze s celoto.
S takim nemudnim pričetkom delovanja bi se tudi dejansko vstreglo prošnji močvirskega odbora zarad za-četja del.
4.  Dalje sprejel se je predlog načelnika zagradnega oddelka Beljaškega: Rieder-j a, ki meri na to, da naj se tudi stroški potrebnega pogozdovanja  prišteli   k zagradbenim stroškom.
5.  Enketa dalje pritrdi predlogu deželnega gozdarskega nadzornika W. Golla, po katerem se močvirskemu odboru nalaga, pospeševati izvršitev v razpisu c. kr. deželne vlade z dne 8. decembra 1880. štev. 9028 zaukazanega varovanja gozdov in pogozdovanja.
6.  Glede jezu Češkovega v Udmatu izrekla se je enketa; da sedaj sicer ta jez nima vpliva na močvirske
139
povodnji, da se mora pa jez odstraniti najkasneje v treh mesecih od trenutka, ko bode c. kr. poljedelsko mmisterstvo odobrilo osuševalna dela.