»SREČEN SEM, 

DA LAHKO 
DELAM 
S PORABSKIMI SLOVENCI« 
STR. 3 

POHOD NA 
TREJ 
KRALOVO 
STR. 6 

V premislek 
V pregledu lanskih obletnic med Slovenci na Madžarskem, avstrijskem Štajerskem in med prekmurskimi Madžari se mi je izmuznila za Porabje izjemno pomembna, in sicer je decembra minilo eno leto svobodnega, nekontroliranega prehoda državnih meja z Avstrijo in Slovenijo. Samo za tiste, ki razmer v tem meddržavnem trikotniku izpred manj kot pol stoletja ne poznajo, dogodek nima posebne teže; kdor ve, da je bil še leta 1971 za Porabskega Slovenca poseben privilegij, če je dobil potni list v skupini, ki bo obiskala Slovenijo, nekdanji skupni zgodovinski, kulturni, predvsem pa občečloveški prostor, temu ni potrebno pojasnjevati, kaj pomeni svoboden, celo nekontroliran prehod meje. Enako kot za prebivalce Porabja, nemara še bolj kruto, je bilo za tiste, ki so lahko zapustili vas le, ko je vojak dvignil zapornico, s katero so bili prebivalci dobesedno zaprti in zatiščani na avstrijsko mejo. Ták je bil položaj Petrovega sela, kjer živi hrvaška manjšina. Za tiste redke, 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 15. januarja 2009 • Leto XIX, št. 3 
MEJA: ENO LETO PO ... 


tedaj uradno jugoslovan-Čeprav bi pomembna dej-po koncu druge svetovne ske novinarje, ki smo se stva nekateri politiki radi vojne se je pojavljal kot zanimali za položaj manj-zatiščali, je bila v letih, ki politični dejavnik, ker je šin na Madžarskem, je jih omenjam, precejšnja omejeval svobodo gibanja bilo nekoliko lažje, manj razlika med Madžarsko in vplival na kakovost čloobremenjujoče, kajti mi in Jugoslavijo. Majhen vekovih pravic, medtem ko smo prihajali, ostali nekaj odstotek, če sploh za cel so razvojni in gospodarski ur na kakšnem narodnost-odstotek prebivalcev je dejavnik najpogosteje ponem kulturnem dogodku, imel omejeno potovanje v stavili v ozadje. in odšli, medtem ko so tujino. Tudi zaradi tega je Zdaj, ko so meje v schenljudje bili prisiljeni živeti imel jugoslovanski potni genskem območju domala v zamejenem in strogo va-list na črnem trgu Vzhod-popolnoma odprte, postarovanem prostoru. Nekaj, ne Evrope najvišjo ceno. ja nadvse aktualno vprakar se ni dogajalo pred sto Interes za odprto mejo je šanje, kako spremembo leti, ampak pred manj kot zmeraj močnejši tik ob izkoristiti, uporabiti v gospetdesetimi, v šestdese-sosednji državi in postopo-podarskem in siceršnjem tih in sedemdesetih letih ma v notranjost zbledi ozi-razvoju ožjega in širšega prejšnjega stoletja, torej roma ostaja na zelo prag-območja oziroma regij. zdaj in tukaj. matični stopnji. Desetletja Vsaj za zdaj o izrazitejšem vplivu odprte meje na razvoj ne moremo govoriti, vsaj kar zadeva madžarsko-slovenski prostor, v katerem živijo Porabski Slovenci in prekmurski Madžari. Ne manjših ne večjih podjetij doslej ni bilo odprtih, število tistih, ki delajo iz ene države v drugi, je sorazmerno majhno, skoraj nepomembno; turistični tokovi med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo se zaradi odprte meje niso povečali. Torej? Vprašalnica je povezana z nedavno razpravo o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko, ki po uradnih podatkih beleži dobre rezultate na državni in regionalni ravni, še več naj bi se zgodilo letos, tudi po zaslugi denarja iz evropskih skladov. Denar je, ostaja vprašanje, kdo bo sposoben ponuditi kakovostne projekte in jih potlej tudi uresničiti. Odprta meja, ki omogoča svoboden pretok, je zagotovo vzpodbuda za gospodarski razvoj, vendar tedaj, če je kdo, ki ima načrte in voljo, da jih izpelje. Sama po sebi zagotovo ne. 
Ernest Ružič 
2 

Nove knjige 



VSTAJENJE IN GARABONCIJAŠ 
Zveza Slovencev je v Knjižnem daru 2009 ponudila v branje ob Slovenskem koledarju in dvojni številki Porabja tudi knjigo Miška Kranjca Vstajenje in v madžarščino preveden roman Franceka Mukiča Garaboncijaš – A ga
rabonciás, ki je izšel leta 2005 v narečju in leta 2007 kot Črnošolec v slovenskem knjižnem jeziku. Tako je zdaj roman na voljo literarnozgodovinskim in jezikovnim sladokuscem in veščim vseh treh jezikov in izključno madžarskim bralcem, ki bodo iz pripovedi zvedeli marsikaj zanimivega, kar se je dogajalo in zgodilo v nekoč odprtem, nato povsem zaprtem in zopet odprtem prostoru na stičišču treh držav, Slovenije, Avstrije in Madžarske. Nemara celo edinstveno založniško dejanje v širšem evropskem prostoru, enako trijezičnemu Slovarju porabskega narečja-knjižnega slovenskega in madžarskega jezika istega avtorja. V Sloveniji se je zvrstila lani, ob 100-letnici rojstva pisatelja Miška Kranjca, vrsta pomembnih kulturnih dogodkov, s katerimi s(m)o počastili delo in življenje prekmurskega in slovenskega pripovednika, rojenega v Veliki Polani. Med najbolj znanimi dogodki sta bila literarna nastopa prekmurskih slovenskih književnikov v Cankarjevem domu in v Veliki Polani in slovesnost v Senožetih pri Ljubljani, na kateri je govoril tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Pred lendavsko dvojezično knjižnico so odkrili pisateljev doprsni kip, in bilo je še več drugih, bogatemu pisateljskemu opusu Miška Kranjca posvečenih slovesnosti. 


Ob jubileju sta izšli tudi dve knjigi: Beletrina je izdala ponatis Povesti o dobrih ljudeh, Založba Franc-Franc pa je izdala knjigo Potnik pod večer -Narečna besedila 1925 
-1932. Iz narečja v knjižni jezik je besedila prestavil Feri Lainšček, esej o Kranjčevem narečnem opusu je napisal Franci Just, doslej najpopolnejše bibliografske podatke 
o Mišku Kranjcu pa je zbral Franc Kuzmič. V knjigi je 12 kratkih pripovedi, izmed katerih je Franci Just izbral šest zgodb za porabski knjižni dar in jih naslovil z eno izmed njih - Vstajenje. Tudi Vstajenje je dvojezično: narečni izvirnik in prestavitev Ferija Lainščka v knjižni slovenski jezik. V knjigi so objavljene zgodbe Presajena vijolica-Presajena vijolica, Lagoja žena-Slaba žena, Vstajenje-Vstajenje, Čuk je djao ...- Čuk je zapel, Kapale so snežinke-Padale so snežinke in Potnik pod večer .. – Potnik pod večer. Urednik knjižne zbirke med Rabo in Muro Franci Just je na zavihkih predstavil pisatelja Miška Kranjca in njegovo delo. Miško Kranjec je zapustil obsežen pripovedni opus, 

»ki šteje preko 50 knjižnih naslovov, po katerih je v slovenskem kulturnem prostoru dobro znan in priznan. Manj pa je znano, da je na začetku pisateljske poti pisal tudi v domačem prekmurskem narečju... Te pripovedi seveda niso literarno dovršena besedila zrelega pisatelja, tem manj, ker jih je pisal med svojim 17. in 
24. letom, torej v času človeškega in pisateljskega zorenja. Vsekakor pa predstavljajo nekoliko drugačnega Miška Kranjca. Da bi takšnega lahko spoznali tudi porabski bralci, smo ob stoletnici pisateljevega rojstva pripravili zanje izbor šestih Kranjčevih 
pripovedi iz tega časa,« je zapisal Franci Just. Prvi porabski roman Franceka Mukiča Garaboncijaš-Črnošolec-A garabonciás je doživel širok odmev tudi v slovenski javnosti, zlasti po natisu v knjižnem slovenskem jeziku in po predstavitvi v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Kot je napisal pesnik in literarni kritik Milan Vincetič, je Črnošolec »zgodba o ujetem času, v katerem vsake toliko privozi črni biciklist.« Aktualnost romana, ki je podnaslovljen kot porabska legenda, Milan Vincetič opredeli s premislekom: »Strašljiv uboj mladeniča, ki se zgodi blizu njegove rodne domačije – torej Gornjega Senika – le streljaj od takrat hermetično zaprte državne meje med Rákosijevo Madžarsko in Titovo Jugoslavijo je seveda uvodni impulz in hkrati rdeča nit zgodbe, ki pa jo pisatelj hote pušča odprto. Zakaj? Preprosto zato, ker gre za razne uradne in neuradne (re)konstrukcije tega primera, okoli katerega se je napredla prava legenda, ki še danes ni povsem ugasnila ...« 
eR 

Pomauč senički künji 

7. januara je bila v senički šaulski (občinski) künji pa jedilnici manjša, bi leko pravli družinska slovesnost, na šteroj sta generalni konzul R Slovenije v Monoštri mag. Drago Šiftar pa njegva žena Lili Šiftar prejkdala šefi künje Ferini Makoši dar generalnoga konzulata. Tau, ka senička künja ma trno staro posaudo (najbole velke piskre, ponvi pa krnice) ešče iz aluminija, sta že te vidla, gda sta po prihodi v Monošter gorziskala porabske vasi, šaule, inštitucije. Gospa Šiftar je že te pomislila na tau, ka bi na nikšo formo trbelo pomagati. Za tau se je pokazala prilika lani 1. junija, gda je Generalni konzulat organiziro pohod (gyalogtúra) od Gorenjoga Senika do Verice pa nazaj, po tisti pauti, gde naj bi bila 

asfaltirana cesta. S stejm je sto opozoriti vogrsko vlado na njeno obečanje. Na pohodi je bila simbolična štartnina (nevezési díj), stero je konzulat, vküper s tistimi pejnazi, stere so lidgé sami od sebe dali, ponüco v dobrodelne namene. Vküp je prišlo malo več kak 300 euronov, iz tej pejnez so v bauti EVRO NOVA, stera odavla profesionalno opremo za künje, küpili par »velki« falatov posaude za seničko künjo. Naj omenimo tau tö, ka je tau nej prvo takšno darilo, ka ga je senička künja dobila s posredovanjem (közbenjárásával) generalnoga konzulata. Lani juniuša je na Gorenjom Seniki spejvo pevski zbor Hugolin Sattner iz Ljubljane, pa gda so na konzulati pitali, kakšen dar naj prinesejo, so jim pravli, naj prinesejo kakšen falat moderne (rostfrej) posaude. Darilni pak je šefi künje prejkdau generalni konzul Drago Šiftar, steri je obečo, ka do s tejmi akcijami za praktično pomauč nadaljevali. Takšna pomauč prav pride v tej časaj, gda bomo gospodarsko krizo občütili manjšinci tö. Vö je ponüco priliko pa napovedo, ka de letošnji pohod za paut med Gorenjim Senikom pa Verico v soboto, 6. juniuša. Šef künje Feri Makoš se je za dar lepau zahvalo, najbole gospej Šiftar, stera je – po njegvom mejla dobre oči – pa že na prvom obiski vpamet vzela, ka eške itak majo indašnjo (nejzdravo) posaudo v künji, stera küja za mlajše iz vrtca, šaule pa za starce v vesi. 
M.S. 
Porabje, 15. januarja 2009 

3 




»Srečen sem, da lahko delam s Porabskimi Slovenci« 


• Kljub temu da si diplomiral iz zgodovine, slovenščine in računalništva, se zdaj ukvarjaš z neko čisto drugo stvarjo, in sicer z novinarstvom. Kaj ali kdo te je vodil do tega poklica? 
»Moram povedati, da na začetku študija pa niti pozneje si nikoli nisem predstavljal, da bom postal novinar. Takih načrtov pravzaprav nisem imel. Mogoče edino to, da sem se v srednji šoli pripravljal za matematiko, ker me je od vseh predmetov najbolj zanimala. In sem se tudi odločil, da bom v Sloveniji študiral uporabno matematiko. Ko pa sem končal celoletno šolo slovenščine v Ljubljani, so se začele oddaje slovenskega radia v Monoštru, meni pa je naenkrat postalo všeč, da bi mogoče le lahko delal kaj v zvezi z novinarstvom. Začel sem razmišljati, da matematika mogoče ni dobra izbira, da bi sedel cel dan za računalniki in bi nekaj računal. Potem sem se odločil, da grem na Filozofsko fakulteto, izbiral sem med predmeti in sta mi bila dva najbolj simpatična zgodovina pa slovenščina. Minili sta dve leti, ko sem pa začel razmišljati, kaj, če slučajno ne bo službe na radiu, s to izobrazbo ne bom mogel nikamor iti delat. Zato sem se vrnil k moji stari ljubezni matematiki in sem se vpisal še na visoko šolo računalništva. Preden sem diplomiral, me je glavna urednica televizij-

Dušana Mukiča vam ni treba posebej predstaviti, saj že dve leti dela pri televizijski oddaji Slovenski utrinki, zato večkrat hodi po porabskih vaseh na razne prireditve in pogovore. Razen tega pa je tudi stalni sodelavec našega časopisa, zato ga verjetno večinoma vsi bolj ali manj poznate. Dušan sodeluje pri Slovenskih utrinkih od januarja 2007, zdaj po dveh letih izkušenj pri televiziji sem ga spraševala 
o njegovem novinarskem delovanju. 

jeziku, moram veliko prevajati, kar delam z užitkom. Pa to, da sem pravzaprav v nenehnem kontaktu z ljudmi, in to s Porabskimi Slovenci. Jaz sem v študentskih letih veliko razmišljal, da bi mogoče celo ostal v Ljubljani. Ampak po sedmih letih te nekako prime domotožje. Sedem let si v neki drugi državi, potem pa rečeš, moram domov. In tako sem se po sedmih letih odločil, da se vrnem na Madžarsko, in sem srečen, da sem doma, živim v domačem mestu, v Sombotelu, in lahko delam s Porabskimi Slovenci. Tako da v bistvu sem na Madžarskem, ukvarjam pa se s slovensko stvarjo.« 
• Službo pri televiziji si dobil tudi zaradi tega, ker obvladaš tako knjižni jezik kot porabsko narečje. 
»Do 18. leta nisem govoril narečja. Ko sem prišel v Ljubljano, sem dobil sostanovalca z Goričkega in od njega sem se naučil narečje. Ko sem prišel nazaj v Porabje, mi je bil vedno užitek govoriti v narečju. Videl sem, da me ljudje razumejo in veliko raje komunicirajo z mano, kot če bi se trudil z neko knjižno slovenščino. Ko sem se vrnil v Sombotel, sem začel poslušati svoje sorodnike in znance, tako sem se prilagajal temu govoru. Porabsko narečje pa je malce drugačno kot prekmursko, zato moram paziti, če se pogovarjam s Prekmurci, da še vedno uporabljam prekmursko narečje. Saj če govorim čisto porabsko, me ne razumejo popolnoma. Nekoč sem že rekel: če si Porabec, moraš govoriti tri jezike, knjižno, porabsko in prekmursko, da te vsi razumejo. Pri svojem delu pa nujno potrebujem porabsko narečje, saj ljudi ne morem spraševati v knjižnem jeziku.« 
• Pustimo zdaj delo, pa mi povej, kaj najraje počneš v svojem prostem času? 
»V bistvu zelo preprosto. Najraje se družim s prijatelji. To mi je ostalo še iz študentskih let. Zame je zelo pomembno, da ohranjam stike z ljudmi, ki jih dolgo nisem videl. Ko sem se vrnil na Madžarsko, nisem imel prijateljev, ker so bili vsi prijatelji v Ljubljani. In sem pač navezal stike s starimi sošolci iz gimnazije, s starimi znanci. Tako da moram priznati, da mi je najljubša stvar nasploh druženje s prijatelji. No, da pa nekaj bolj kulturnega tudi povem, zelo rad berem. Najraje berem leposlovje, pa tudi časopise zelo rad berem, sicer je to tudi del moje službe, da pač vidim, kaj se dogaja po svetu. Sicer pa veliko sodelujem pri organizaciji programov Slovencev v Sombotelu. Ja, pa kitaro bi igral, samo nekako nikoli ne pride do tega, da bi jo vzel in bi kaj zaigral. Recimo v Ljubljani sem igral skoraj vsak dan, in smo peli s Porabkami, s Slovenci, s Hrvati. To malo pogrešam. Ampak človek se stara in prihajajo nove stvari v ospredje. Mislim pa, da bo še kakšna prilika, ko bom spet lahko vzel kitaro v roke.« 
• Če bi kaj lahko delal drugače v življenju, bi delal? 
»Zdaj bo to zvenelo spet malce strokovno. Kar bi delal drugače, bi bilo to, da če bi šel v Slovenijo, bi se bolj zanimal za stvari, ki se dogajajo okoli mene. Bi bolj spremljal, kaj se dogaja po svetu. Ker takrat v študentskih letih so nas zanimali samo žurke, kitara, faks. Zdaj v službi pa vidim, da mi precej znanja o Sloveniji manjka. Mogoče bi še malo bolj spoznal razmere v Sloveniji.« 
• Študiral pa bi isto? 

»Ne vem. Ves čas sem imel težave s tem, kaj naj študiram. In vem, da noben študij človeku ni pisan na kožo. Vsak se odloča za nek študij zaradi nekih kriterijev in se pač odločiš za to, in delaš to. Kam te pa življenje pripelje, pa je čisto neka druga zgodba.« 
Nikoletta Vajda 
ske oddaje Slovenski utrinki Ibolya Dončec vprašala, če bi mogoče poskusil delo na televiziji. Takoj sem bil za, saj poskusiti ni greh. Tako sem začel pri televiziji januarja 2007. Pri prvi januarski oddaji sem že sodeloval kot honorarni sodelavec. Takrat sem že diplomiral, delo na televiziji pa mi je postajalo zmeraj bolj všeč.« 
• Lahko potem rečemo, da so se ti pričakovanja izpolnila? 
»Ljudje imajo večinoma predstavo, da je novinarstvo enostaven poklic. Da ti pač držiš mikrofon in ljudje ti govorijo. Po dveh letih pa vidim, da je to zelo zahteven poklic. Recimo, tu gre vsekakor za poznavanje zelo široke tematike. Lahko povem, recimo, da sem naredil prispevek o predsedniku države Slovenije, o električni napeljavi na Gornjem Seniku, 
o izdelovanju papirnatih rož, 

o gozdarski konferenci itd. To je zelo široko, in človek se mora vsaj na osnovnem, če ne 


že na srednjem nivoju razumeti na te stvari. In to lahko doseže samo z branjem. Novinarstvo ni tako, da vzameš kakšno knjigo, pa se ga naučiš, ampak moraš biti razgledan, moraš poznati razmere. In recimo to je pri meni slaba stran, da nikoli nisem živel v Porabju in ne poznam dovolj dobro Porabja. Rodil sem se v Sombotelu, sem šel v Ljubljano in sem se vrnil v Sombotel. Ne vem, kako ljudje živijo po 
vaseh, ne poznam njihovih navad in vaškega načina življenja. Vsega tega se moram zdaj naknadno učiti. Torej, če povzamem, je zelo zanimiva služba, treba pa se je truditi in vlagati mnogo energije.« 
• Kaj ti je pri tem delu najbolj všeč? 
»To je zelo prijetno delo, ker delaš z ljudmi. Pa všeč mi je tudi, da veliko prevajamo. Jaz sem v študentskih letih veliko prevajal, in ker imamo v oddajah podnapise v slovenskem in madžarskem 
Porabje, 15. januarja 2009 

4 

Evangeličani in katoličani 



Vküper Jezoša 
in Trubara slavili 



V cerki sv. Martina so 20. decembra 2008 organizirali sombotelski Slovenci božični koncert. Na koncert so pozvali Ljudske pevce Pevskega društva Selo. Selo je edno od postajališč na pejški pauti sv. Martina v Sloveniji. V vesi živijo evangeličani in katoličani. Katoliško rotundo (okraugla cerkev) so zozidali v 13. stoletji, od znautra pa go pofarbo učenec Janeza Akvile (Nagytótlaki Mester). 
V cerkvi je biu eden takozvani »krilni oltar« (szárnyasoltár), na šterom so kejpi iz Marijinoga živlenja (Angelsko oznanenje, Jezošovo rojstvo, Trej krali, Marijina smrt). Gda je oltar vküpzaprejti, od zvüna na leseni tablaj oltara so namalani madžarski sveti krali (sv. Ladislav, Štefan, Imre) in patron cerkve, sv. Nikola (Miklós). Oltar so 1864. leta odpelali v Madžarsko narodno galerijo v Budimpešto. Evangeličansko cerkev so v vesi Selo zozidali leta 1966 (fotografijo cerkve leko vidimo na razstavi, štera je na Generalnom konzulati v Monoštri). Evangeličani in katoličani živijo vküper v miri. Eden v drügoga cerkev odijo Boga molit in spejvat. V pevskom zbori tö vküper spejvajo. Plebanoš katoliške cerkve sv. Martina v Somboteli gospaud Geza Aigner je pred mešov pozdravo evangeličanske vörnike tö. Štenjé je štejla Katarina Nemet v madžarščini, prošnje v slovenščini pa vodja skupine Oskar Makari. 

Z božičnimi pesmimi, štere spejvajo v prekmurski katoličanski in evangeličanski cerkvaj, smo se v Somboteli 20. decembra spomnili tüdi 500. oblejtnice rojstva protestanskoga predgara, pisatela in prevajalca Primoža Trubara. Trubar je napiso prve slovenske knige 1550. leta 
– Katekizmuš in Abecedarium. 1582. leta pa je cejli Nauvi teštament dojobrno na slovensko rejč. »Pesem vesela, naj gospoda slavi«, je spejvo evangeličanskokatoliški pevski zbor v cerkvi sv. Martina. 
Marija Kozar 

5 




SLOVENŠČINA KOT 
PRILOŽNOST 

Leto 2009 je prav zimsko, četudi brez snega, zakorakalo v naš porabski vsakdan, v čas, ko si najprej oddahnemo od napornih praznovanj in se zavemo, da življenje ni vedno praznik. Kljub napovedim težkih časov optimistično verjamem, da bomo, kot sem v prejšnji številki Porabja napovedala, nadaljevali z našimi dejavnostmi za strokovni dvig ravni dvojezičnega poučevanja v narodnostnih šolah kot tudi z dejavnostmi za motiviranje učencev za učenje slovenščine. Za letošnje nemoteno financiranje, ki je gotovo temelj naših dejavnosti na šolskem področju, imamo zagotovila naših dosedanjih izjemnih sodelavcev kot tudi novega vodstva slovenskega šolskega ministrstva. Nosilka vseh nalog – strokovnih, logistično-podpornih in še kakšnih pa bom s strani Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota, še naprej avtorica tega zapisa, sicer s strani slovenskega šolskega ministrstva imenovana (ministrovo imenovanje, ki se obnavlja vsaki 2 leti v dogovoru z madžarsko stranjo) višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem. (To sem poudarila predvsem zaradi boljšega razumevanja moje funkcije in pristojnosti tu v Porabju – še po 16. letih mojega dela tu namreč velikokrat prihaja do napačnega interpretiranja mojega delovanja in vloge v Porabju…) Letni delovni načrt 2009 za naše naloge v Porabju je torej pripravljen; o njem smo govorili z učitelji že septembra lani, saj želimo, da ponudimo to, kar želijo in predlagajo šole; intenzivna komunikacija, poslušanje drug drugega in nadgrajevanje tistega, kar je bilo v preteklosti dobro 
– to so vodila, ki bi jih morali upoštevati in spoštovati vsi, ki na kakršen koli način želimo pomagati pri ohranjanju slovenske identitete Porabja. Skupaj s slovenskima organizacijama, s katerima dobro sodelujemo, bomo nekatere naloge izpeljali tudi v letošnjem letu. Že v januarju bomo zastavili okvir dejavnosti t. i. slovenskih dni v monoštrskih šolah. Staršem otrok v vrtcih in nižjih razredih OŠ je potrebno na zanimiv, sodoben in raznolik način predstaviti kontekst možnosti in priložnosti za njihove otroke, če se bodo le-ti učili slovenščino. Začetek februarja bo posvečen slovenski kulturi, druga polovica pa zimskim radostim na prelepem slovenskem smučišču na Rogli, kamor bomo skupaj s soorganizatorji popeljali (in financirali) 50 učencev in 5 učiteljev seniške, števanovske in monoštrske šole, še enkrat poudarjam, tistih, ki se učijo slovenščino. Vmes bomo skrbno izbrali kakšen manjkajoč kos opreme za obnovljeno števanovsko šolo, polepšali z novim didaktičnim igralom še kakšen narodnostni vrtec, morda še kakšno seniško učilnico, pa prinašali nove slovenske otroške revije in zanimive knjige za učitelje in učence. Spomladi bodo skupaj s slovenskimi pesmicami in zgodbami spet v porabske šole prišli tudi njihovi avtorji. Učence, ki bodo sodelovali na slovenskih tekmovanjih, bomo nagradili z enodnevno ekskurzijo, učitelji pa se bodo junija izobraževali v menda najlepšem gorenjskem turističnem kraju, na Bledu. Vmes pa bodo prav tako koristna izobraževanja tudi v 

Proti koncu leta se je v monoštrski gimnaziji odvijala evakuacijska vaja. Po domnevah je v jezikovni učilnici v 2. nadstropju nastal požar, trije dijaki pa se niso mogli rešiti iz goreče učilnice. To situacijo so morale rešiti reševalne enote. Vaje se niso udeležile samo podenote civilne zaščite iz Železne županije, temveč zaradi bližine meje tudi slovenska reševalna organizacija. Zaradi požarnega alarma so dijaki zapustili stavbo gimnazije in so dogajanje spremljali s parkirišča pred osnovno šolo Istvána Széchenyija. Policisti monoštrske policijske postaje in sodelavci civilne zaščite so zaprli cesto, nato pa je na kraj dogodka prispela gasilska brigada Körmend. Slovenijo je zastopalo prostovoljno gasilsko društvo iz Murske Sobote. Ti dve gasilski brigadi sta uspešno rešili dijake iz stavbe. Na koncu vaje so učitelji dobili gradivo v zvezi s požarno zaščito. Širjenje požara so preprečili lokalni prostovoljni gasilci. Vajo je vodil podpolkovnik Tibor Horváth iz Monoštra. Vajo si je ogledal tudi Imre Palkó, direktor Direktorata za zaščito in reševanje Železne županije. Tibor Horváth podpolkovnik Evakuacijska vaja v monoštrski gimnaziji  … DO MADŽARSKE  
Madžarska ima plinske rezerve za dva tedna Toje izjavil premierFerencGyurcsány 8. januarja, ko je minister za energetiko Csaba Molnár sprostil omejitve t. i. druge stopnje za uporabo plina, kar pomeni, da so industrijski obrati po enodnevni prekinitvi lahko spet uporabljali plin. Sprostitev ni veljala za toplarne, ki so morale plin nadomestiti s tekočimi ogljikovimi hidrogeni. Po mnenju premiera so se tudi državljani primerno obnašali, kajti v najtežjih dnevih plinskega spora se je – kljub zelo nizkim temperaturam – znižala potrošnja zasebnih potrošnikov. Do sprostitve je prišlo tudi zaradi večje dobave plina po zahodnem plinovodu (Baumgarten-HAG), po katerem je začela Madžarska dobivati 8. januarja dnevno štiri milijone kubičnih metrov plina namesto milijona in pol. Madžarska je sprostila tudi svoje strateške rezerve. V najtežjih dneh je Srbiji, ki je bila brez vseh rezerv, pomagala z dnevno enim milijonom kubičnih metrov zemeljskega plina. Premier je opozoril na varčevanje tako javnih kakor zasebnih potrošnikov. László Sólyom ni podpisal zakona proti nasilju znotraj družine Predsednik države László Sólyom je poslal zakon proti nasilju znotraj družine v presojo Ustavnemu sodišču. Zakon, ki je bil sprejet v madžarskem parlamentu 15. decembra 2008, predvideva, da lahko policija ali sodišče nasilneža v družini odstrani iz stanovanja ali hiše takoj po tem, ko se prijavi nasilno dejanje. Odstranjen družinski član se v skupno nepremičnino ne bi smel vrniti najmanj 72 ur oziroma največ 30 dni. Po mnenju Lászla Sólyoma v zako- 
Monoštru, med drugim tudi jesenski didaktični seminar. Julijske jezikovne počitnice na OŠ v Piranu bodo, z no-vim programom, ki bo nadgradil dosedanja dva, z novimi idejami, predvsem pa z dobro voljo in veliko slovenskimi besedami. Pa še enako. Ob vsem tem pa je še nešteto drobnih, a ne nepomembnih stvari, s katerimi se bo potrebno ukvarjati, v prvi vrsti učbeniški program, h kateremu se z madžarske strani še vedno pristopa precej neresno. Prej bomo namreč mora 
kaj se bo našlo, priporočam utrditev šolskih partnerstev in še več sodelovanja s starši, ki morajo biti veliko bolj intenzivno vključeni v t. i. slovenske dejavnosti šol in vrtcev. To je le okviren prikaz najpomembnejših nalog, ki jih želimo izpeljati letos, in so povezane z nemajhnimi li prenavljati že obstoječe učbenike, kot bodo nastali manjkajoči. Kljub vsemu pa moramo v letu, ki je pred nami, imeti v zavesti predvsem to, da učencem in staršem predstavljamo pomembnost učenja slovenščine v luči bodočih priložnosti. Besedna zveza, ki sem jo zapisala  nu nista natančno definirana dva pojma, in sicer pojem nasilja oz. družinskega člana (sorodnika). Po njegovem mnenju je zakon v nasprotju z ustavno pravico do proste izbire nahajališča. Odstranjenega družinskega člana namreč omejuje v marsičem. Za obdobje odstranitve si mora zagotoviti bivališče, poskrbeti za to, kako bo hodil v službo, ne more do osebnih predmetov itd. Sporno se mu zdi, da za odstranitev  
finančnimi sredstvi. Ker nam je v preteklem letu uspelo vse, kar smo zastavili, verjamem, da bo letos kot naslov prispevka, naj bo naše letošnje skupno geslo. Valerija Perger  družinskega člana iz stanovanja ni predpogoj sum storitve kaznivega dejanja, kar lahko pripelje do zlorabe omenjenega zakona.  
Porabje, 15. januarja 2009 



6 



Pohod na trej kralovo po pauti »Po dolaj pa brgaj« 


Turistično društvo Šalovci pa Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci sta organizirala 3. januara 2009 pohod na trej kralovo po pauti »Po dolaj pa brgaj«. Lani smo že gnauk meli te pohod, gde sam nej dau valati, ka telko naroda vküppride pa pejški 12 kilomej
trov dugi krog napravi. Te nas je več kak štiristau vküpprišlo. Dapa tau ta moram prajti, ka je z naše strani samo par Andovčanov bilau pa generalni 
konzul Drago Šiftar z ženauv. Tak je tau bilau letos tö. Tau ešče tö moram napisati, ka se je ideja za pohod rodila na drugi strani meje, konkretno našomi padaši Vendeli Židoji. 
Gda mi je tau prvo paut omejno, ka bi dobro bilau en pohod organizirati, dja sam nej trno bijo zatau. Tak sam mislo, ka samo delo baude s tejm, lüstva pa nede. Nejsam emo istino, sploj dosta nas je vküpprišlo, kak lani, tak zdaj. Letos sam se ešče bola čüdivo kak lani. Zato ka lani, gda je pohod bijo, te je dobro vrejmen bilau, zdaj je pa tak mrzlo bilau, ka je vse praškelo. Drugo, ka sam se ešče bojo, ka velki snejg spadne, pa ka te baude, sam večkrat spitavo Budinčare. »Nika se ti od tauga ne boj,« so pravli oni. »Če velki snejg 
baude, te pridemo s traktori pa paut spucamo, dosta nas baude, vej ’š vido.« Tau je vse dobro pa lejpo, sam si zmišlavo, dapa mrzlo je, svet
ki so bili, začetek leta je, pride zato lüstvo? Kak smo se Andovčani proti vaškomi daumi v Büdincaj pelali, pa smo zaglednili, ka je cejli brejg puno autonov, ešče lampe so nam oprejte ostale. Istino je emo Vendel, mi je včasin napamet prišlo. Po registraciji si je vsakši leko vzejo, ka je sto, zato ka so stauli vse puni bili z dobrautami. Čaj, küjeno vino, pecivo… Tak mislim, ka je v Büdincaj od najmlašoga do najstarejšoga vsakši mogo nika spečti, nejglede če je moški ali ženska. Gda smo se malo segreli pa kaj podjeli, se je po jutranjom pozdravi v desetoj vöri začno pohod. Najnaprej so edno zvejzdo nesli na boti, ranč tak kak gda se je Božji sin naraudo, pa je trej kralom zvejzda paut kazala, gdeta trbej titi. Ta naša »zvejzda« je zato zdaj tö Vendel Žido bijo, šteri že sploj dobro zna, gdeta trbej titi, vejpa vsakši keden gnauk napravi tau paut. Ranč tak ozajerk je tö eden domanji emo skrb na pohodnike, nej ka bi se stoj zgübo. Kak kača se je vlejko narod gor po brejgi. Tak dugi je bijo red, ka je prejdjen tau že vö z vesi odišo, gda so ešče zadnji pri šatori palinko koštavali. Prvo mesto, gde so se pohodniki stavili, je bila najsevernejša točka Slovenije. Od tec smo pri mejni kamnaj do nekdanjoga mejnoga prehoda šli, pa od tistec znauva nazaj proti Büdincam. Pri nekdanji karavli (laktanya) smo se stavili na okrepčilo, zato ka v tistom velkom mrazi so že guntanje vse vöposenile. Zato so dobre bile te točke, ka se je tü narod malo leko družo. Ovak bi se leko zgodilo, ka v prejdjom tali bi ranč nej znali, što dé ozajerk. Od büdinske karavle prejk gouštje smo se pro-to Andovcom napautili, dapa mi smo tü že naprej vujšli, zato ka tam smo mi bili gostitelji. Lažo bi, če bi tau pravo, ka smo se samo te začnili kreda dejvati. Edni so že tam bili, pa so nalagali pod kotlaj, naj se vino pa čaj sküjata dočas, ka pohodniki pridejo. Petstau sendvičov smo naprajli, na polovici so salame bile, na drugi pa žir z lükom. Dosta smo si zmišlavali, ka če de tejm »prebranim« varašancom pašo lük, dapa kak smo vidli, krüj z žirom je najprvin sfaliu. Leko povejm, ka nej je bilau léko za telko lidi tau vse priprajti. Sendviče pa žiroš krüj smo samo tak prausto na staule gorsklali, zato ka če bi tau vse na talejri bilau, te bi ešče deset staulov nej dojšlo. Mi pa vsevküp samo štiri mamo. Nej je bilau léko telko čaja pa vina tö nej pocukrati, zato ka 

tak dosta smo ešče nikdar nej küjali. Dvej, tri kile smo notrasipali, pa čaj ešče itak nišoga žmaja nej emo. Dja sam že dola pod pisker gledo, leko ka tam vöteče, pa zato nejma žmaja ešče itak nej. Pa ranč tak je bilau z vinom tö. Nejsam dau va
lati, dapa osem kil cukra smo taponücali. Gda smo s tejm zgotovili, te smo začnili kreda dejvati fotorazstavo. Znautri v sobi smo nej mogli kejpe vösklasti, zato ka tam bi se narod stisno, pa niške bi nika nej vido. Zato smo pa v škedjenj pa kauli rama vö na stenau sklali kejpe. Dapa tau je ovak tö nej šlau, samo z osem centimetrov dugimi cvekami, zato ka mali cveki so v stenej nika nej drža

li. Potejm, gda je že komaj bilau malo časa, te smo začnili žive jaslice pripravlati. Gda so se pastirge, krali gorazravnali, te smo vpamet vzeli, ka je nika nej vreda. Falijo eden pastir, 
eden kral, Marija pa Djaužef tö. Ka ’š zdaj delo? Ka smo tam bili, vsakši niši gvant nase mogo vzeti, koma ranč ka je prišlo. Zato je pa Norbi Dončec tak pravo: »Zrzanka gda sam gorstano, sam na vse mislo, dapa na tau nej, ka dja ešče 
gnes baudem sveti Djaužef.« Ešče dobro, ka so od tauga pohodniki nika nej znali, pa se je vse tak prišikalo kak trbej, pa so bili sploj fejst zadovolni. Nej zaman pravim dja vsigdar tau: »Gda je najvekša sila pa stejska, te moreš, te leko najbola delaš.« Pa pri nas je tau vsigdar tak. Tak mislim, ka je 3. januara več lidi bilau na »Malom Triglavi« v Andovci kak tisti, šteri so na velkom Triglavi bili. Zmejs se zato taše čüde tö zgo
dijo. Z Andovec so pohodniki nazaj v Büdince šli, gde je nje že žmani bograč čako pa ranč tak nas tö. Potejm se je pa veselica začnila, gde je vsakši leko pleso, što je ešče lado pa nej bijo trüden. 
Karel Holec 



Porabje, 15. januarja 2009 

7 


SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej 
kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi 
noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj 

se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… 
Pravijo, ka je človek trno perouvna stvar. Na, človek je nej stvar, depa tak tö leko povejmo. Ali kak je leko perouvna kakša sraka, človek ne more nigdar biti. Od vsej srak pa je v tejm deli najbole naprej valaun sraka Črnamlaka. Pa bi zatoga volo skur na nikoj prišla. Bi leko preminoula. Trno go je mantralo sunce. Velko, žuto pa svetlo. Kak rada bi ga mejla v svojom gnejzdi. Depa sunce je velko. Kak ga leko kcuj deje k vsemi tistomi, ka je že vkradnola vse koulivrat. Vej pa njoj gnejzdo raznouk pouči. Pa si je zbrodila, ka bi njoj falajček sunca dojšo. Samo mali falajček, ka cejloga gvüšno ne more meti. 
-Tou nema eške niena sraka, falajček sunca, - je gledala žuto kruglo na plavom nebi. - Ge bi gvüšno prva bila. Pa bi eške vekše poštenje mejla med sestrami srakami. 
Tak se je zgučavala sama s seuv pa pomalek letejla vse više pa vse više bliže sunci. 
-Eden falajček sunca si gvüšno vkraj ščipnem, 
-si je davala volo. 
Bila je više, ka je nej tak visko bila eške niena ftica. 
Sunce je bilou vse bole vrouče, njoj pa je bilou vse 
bole lagvo. Trno se je že zmantrala. Kuman je eške 




FALAJČEK SUNCA 

sopla. Škela pa je eške više pa eške najbole visko. Depa sunce je bilou gnako daleč kak točkar. Bilou je gnako daleč, vrouče pa je bilou dosta bole. Sraka Črnamlaka pa je nej škela dola stanoti. Po vsej sili je škela meti bar eden mali falajček sunca. Zato je letejla eške bole visko pa eške, eške bole visko. Ednoga ijpa se njoj začnolo kaditi vö iz perdja. Ja, perdje se njoj je tak gor segrelo, ka se je začnolo smoditi. Od straja je več nej mogla majütati s peroutami. Začnila se je sükati doj prouti zemli. Nika več je nej mogla. Nej peruti pa nej nika drugo je nej mogla genoti. Dugo, dugo je kapala doj nazaj na zemlou. Sto vej, ka bi bilou, če bi nej bila spod nje njiva s sunčavnicami. Spadnola je ranč na najvejkšo sunčavnico, stera je gledala gor prouti sun-
ci. Vcejlak méko je spadnola na njou. Sunčavnica jo je prijela s svojimi žutimi listami, kak bi bila v zibeli. Sraka Črnamlaka je gledala kouli sebe. Vidla je samo tiste žute liste pa nika drugo nej. 
-Vej je pa sunce nej tak vrouče, kak gučijo. Vej je pa sunce nej tak vrouče, kak bi si človek brodo, 
-se je zgučavala sama s seuv. 
Po tejm je s klünom vtrgnola eden žuti list. Pa je 

tak nagnouk bila na zemlej. Rejsan, ka je mejla osmojeno perdje pa je bila zatoga volo eške bole črna. Istina je tou tö, ka je s sunčavnice brž nazaj na zemlou prišla. Depa una si je brodila po svoje. Brodila si je, kak si leko brodi samo sraka Črnamlaka. 
-Vej je pa sunce nej tak daleč, kak gučijo. Tak nagnouk sam nazaj na zemlej. 
Po tejm je tisti žuti list odnesla v gnejzdo. Pa je na velko začnila koulivrat karakati, ka samo una ma falajček sunca. Druge srake pa kak srake. Nevoškene so gratale, kak so lejko samo srake. Zato je leko vidimo vsikši den vgojno, kak lejčejo proti sunci, samo naj stera sebi tö vtrgne falajček sunca. Zakoj tou delajo tak rano? Zato, ka je tistoga ijpa sunce najbliže. Bar tak si brodijo. Kak pa je bilou s tistim žutim listom? Poseno je. Depa sraka Črnamlaka je zatoga volo nej nikšne nevoule mejla. 
-Kak pa bi nej tej falajček sunca poseno? Vej je pa sunce vrouče, ka nej. Te je pa nej čüdno, ka se vöposiši, -je gučala sebi pa vsejm tistim srakam, ka so go škele poslüjšati. 
Miki Roš 

»O sveti trej krali, kak blaj-v Sakalovcih. Fantje so hodili 
žen vaš den, gda sina Devi-od hiše do hiše, in so v vsaki 
ca rodila nam vsem. hiši zapeli pesem v slovenšči

Božični koledniki 

v hiši peli in govorili madžarsko. Ob prazniku treh kraljev pa pesem vedno zapojejo v slovenščini, na koncu pa se poslovijo z naslednjimi verzi: 
»Darüjte nas, darüjte,

 z ednim malim darom, Bog vas bo darüval z nebeskim orsagom.« Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto praznuje 6. januarja v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Ker so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo je jih modri ali učenjaki. Od-namreč, da je vzšla njegova stavek iz evangelija pravi: zvezda, in smo se mu prišli »Ko je bil Jezus rojen v Betle-poklonit.« (Mt 2, 1-2) 

O srečna je zvejzda, ka svej-ni. V Sakalovcih pa, na pobu-razglašenje ali epifanija (raz-hemu v Judeji v dneh kralja Nikoletta Vajda 

tila vam, gda Jezuš Kral do župnika, že več let hodijo glasitev) oziroma tudi teofa-Heroda, so prišli modri 

mladi je z nebe poslan.« tudi »betlehemeške« 24. de-nija (razglasitev Boga). Vzhoda v Jeruzalem in go-M. Časar
S to pesmijo so koledniki na cembra. To šego so Slovenci Sveto pismo govori o treh kra-vorili: »Kje je ta, ki se je rodil svete tri kralje pozdravili ljudi prevzeli od Madžarov, zato so ljih precej na splošno, imenu-kot judovski kralj? Videli smo 
Porabje, 15. januarja 2009 
z 



Iščemo vse, ka je staro, 
v porabsko domačijo v 
Andovce 


PETEK, 16.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, RIS., 9.35 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.50 DELFINOV NASMEH, KRATKI DOK. FILM EBU IZ IZRAELA, 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.40 JASNO IN GLASNO, 11.25 TO BO MOJ POKLIC, 11.55 OSMI DAN, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PREŠEREN, 2. DEL: JULIJA, SLOV. NAD., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 RISANKA, 
16.05 ŽIRAFA, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 18.10 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.15 TINČEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: DAN DOBRIH DEL, HUM. NAN., 20.20 NA ZDRAVJE!, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 DRUŽINA: VARNI KORAKI, DOK. SER., 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.01.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL 
PETEK, 16.01.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.50 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 
10.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.45 GLASNIK, 12.10 UMETNI RAJ, 12.45 TV PRODAJA, 13.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 14.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 16.01.1991, 14.40 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 15.05 MINUTE ZA ..., 15.35 ŠTUDENTSKA, 15.55 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 18.25 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 20.00 KAPUCINSKA GROBNICA, AVST. DOK. ODD., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 PEKEL NA PACIFIKU, AM. FILM, 22.55 SOSEDI, NORV. FILM, 
0.05 LEPA ZA UMRET, ANG. NAD., 1.10 ZABAVNI INFOKANAL     * * * 
SOBOTA, 17.01.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: POTOVANJE, LUTK. NAN.; S SONCEM V OČEH: RAČUNANJE, NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; RIBIČ PEPE: BARVITA ŠPANIJA, OTR. NAD., 9.25 LISJAKOV POBEG 2: KJE JE MICHAEL?, AVSTRAL. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: ZDRAVILA, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 TRANZISTOR, 14.05 ODDAJA ZA OTROKE, 14.20 BRODOLOMCI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT 
– ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 
18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RISANKA, 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP,ŠPORT, 20.05 ZAŠČITNIKI ŽIVALI V AFRIKI, NIZOZ. FILM, 
21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 
23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.00 GANDŽA, AM. NAD., 0.30 MEGAKOMAD, AM. FILM, 2.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 17.01.1991, 
2.45 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.30 INFOKANAL 
SOBOTA, 17.01.2009, II. SPORED TVS 

6.25 INFOKANAL, SKOZI ČAS, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 17.01.1991, 8.00 POLEMIKA, 9.05 POSEBNA PONUDBA, 9.25 ŠTUDENTSKA, 9.45 KAPUCINSKA GROBNICA, AVST. DOK. ODD., 10.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 
12.00 ŠPORTNI FILM, 12.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 13.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 15.15 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, PRENOS, 18.15 ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU, 20.00 MARIBOR: MALI NOGOMET - PRVOLIGAŠKI TURNIR, 21.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.15 SOBOTNO POPOLDNE, 0.30 CONRAD BLACK JAVNO IN ZASEBNO, ANG. TV FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
NEDELJA, 18.01.2009, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV: PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS.; ZGODBA O JAKCU MRAZU, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANICA 
-ANICA IN GROZOVITEŽ, OTR. NAN., 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 
11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 
18.45 
RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, 

19.55 
NA SVOJI ZEMLJI, SLOVENSKI ČB FILM, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ISAKOVIĆ, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 0.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 18.01.1991, 1.30 DNEVNIK, 


1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL 
NEDELJA, 18.01.2009, II. SPORED TVS 

6.25 INFOKANAL, SKOZI ČAS, 6.55 TV PRODAJA, 7.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 18.01.1991, 7.50 GLOBUS, 8.20 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 8.45 MED VALOVI, 9.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 
9.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 11.10 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), 12.30 TV PRODAJA, 13.05 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 14.00 TURBULENCA: SKRB ZA STAREJŠE, ODD., 14.50 TRANZISTOR, 15.55 PROGLASITEV NOGOMETAŠA LETA PO IZBORU FIFE, 16.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: TOTTENHAM -PORTSMOUTH, 19.00 LJUBLJANA: HOKEJ NA LEDU, TEKMA LIGE EBEL: TILIA OLIMPIJA - KAC, 21.15 JESENIN, RUS. NAD., 22.05 LJUBICE, ANG. NAD., 22.55 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 
23.20 GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
PONEDELJEK, 19.01.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 9.30 ODDAJA ZA OTROKE, 9.50 IZ POPOTNE TORBE: ŽIRAFA, 10.10 ANICA -ANICA IN GROZOVITEŽ, OTR. NAN., 10.35 LINUS IN PRIJATELJI: V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KONCERT ROMSKE GLASBE V LENDAVI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 RISANKA, 16.15 RIBIČ PEPE: BARVITA ŠPANIJA, OTR. NAD., 16.35 S SONCEM V OČEH: SKRB, NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.15 DRAGI DOMEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 
POLEMIKA, 21.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 19.01.1991, 0.50 NA TIGROVI SLEDI, FR. ODD., 1.45 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
2.45 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 19.01.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.35 SOBOTNO POPOLDNE, 13.50 TV PRODAJA, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.35 SLOVENSKI UTRINKI, 
15.00 POSEBNA PONUDBA, 15.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 19.01.1991, 15.45 OSMI DAN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 18.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 19.05 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 
19.30 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 20.00 NA TIGROVI SLEDI, FR. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, JANEZ JANŠA 
– BIOGRAFIJA, 22.15 CITY FOLK, 22.45 ŠOLA ZA ŽIVLJENJE, AM.-KAN. FILM, 
0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
TOREK, 20.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 VOLK IN KOZLIČKI, 9.25 MOŽ S TROBENTO, ODD. ZA OTR., 9.40 BARVITA ŠPANIJA, OTR. NAD., 9.55 HOTEL OBMORČEK, RIS., 10.10 S SONCEM V OČEH: SKRB, NAN., 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 NA TIGROVI SLEDI, FR. ODD., 
12.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ISAKOVIĆ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PODOBA PODOBE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ... ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 POTPLATOPIS, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, JANEZ JANŠA - BIOGRAFIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE ASTRA, 
18.10 
PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 18.15 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 

19.55 
PIRAMIDA, 21.00 SLOVENIJA GRE NAPREJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 23.50 PRAVA IDEJA!, 0.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 20.01.1991, 


0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL 
TOREK, 20.01.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.05 TV PRODAJA, 9.35 NLP, 12.45 TV PRODAJA, 
13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.40 CITY FOLK, 15.10 STUDIO CITY, 16.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 20.01.1991, 16.30 NA OBISKU, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 NAJBOLJŠI MLADINSKI ZBORI S TEKMOVANJA V ZAGORJU OB SAVI, 19.35 BALET V IZVEDBI DIJAKOV SGBŠ LJUBLJANA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE, NEM. DOK. NAD., 
22.20 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 23.15 DVANAJST JEZNIH 
MOŽ, AM. FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL    * * * 
SREDA, 21.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.55 POTPLATOPIS, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.40 KNJIGA MENE BRIGA - JANEZ JANŠA – BIOGRAFIJA, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 11.25 DRUŽINA: VARNI KORAKI, DOK. SER., 12.00 SLOVENIJA GRE NAPREJ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.30 DVOKOLESA JANEZA PUHA, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON: LABODJI KRALJ, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE LOTA, 18.15 BACEK JON, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 PAST, SRBSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 21.01.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 
SREDA, 21.01.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 OPERNE ARIJE: REBEKA RADOVAN, 
12.30 IMPROMPTU, 13.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 13.55 HRI-BAR, 15.00 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SERIJA, 15.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 21.01.1991, 15.50 PRAVA IDEJA!, 16.15 ČRNO BELI ČASI, 16.30 ZGODBA O KOMETU, ANG. ODD., 17.25 MOSTOVI 
-HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.05 KMETJE, POLJS. NAD., 
20.10 LIGA PRVAKOV V ODBOJKI, ACH VOLLEY BLED -TRENTINO, 22.00 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 23.30 SV. PRV. V ROKOMETU (M): ŠPANIJA -HRVAŠKA, 0.40 INŠPEKTOR WALLANDER: POŽARNI ZID, ŠVED. NAD., 2.05 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 22.01.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 POD KLOBUKOM, 10.10 MAKS, DANS. MLAD. NAD., 10.45 RADA SEM SREČNA, DOK. PORTRET NATAŠE TIČ RALIJAN, 
11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PETA HIŠA NA LEVI: DAN DOBRIH DEL, HUM. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 DVOJNO ŽIVLJENJE, KRATKI DOK. FILM EBU IZ ŠVEDSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DRUŽINA: DREVO IN JABOLKO, DOK. SER., 18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RIS., 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.45 MATJAŽ KMECL-BRANKO ŠÖMENFRANCI SLAK: PREŠEREN, SLOV. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 MAČKE, ČEŠKI TV FILM, 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 22.01.1991, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL 
ČETRTEK, 22.01.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.25 CORTINA: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Ž), 11.45 ZABAVNI INFOKANAL, 12.40 TV PRODAJA, 13.10 GLOBUS, 13.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.01.1991, 14.10 ANTHOLZ: SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT 7, 5 KM (Ž), 15.50 EVROPSKI MAGAZIN, 16.20 POMAGAJMO SI, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 VARAŽDIN: SV. PRVENSTVO V ROKOMETU (M), NEMČIJA - POLJSKA, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 OPERNE ARIJE: BASBARITONIST JUAN VASLE, 19.20 IMPROMPTU, 20.00 DOLGCAJT, 
20.45 ROŽNATI PANTER, RIS., 20.50 EVR. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 22.20 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.05 MODRI DIM, AM. FILM, 
Kak že znate, Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Razvojna agencija Slovenska krajina sta lani küpila edno pavarsko kučo v Andovci, s ciljom, ka se eden muzej, edna porabska domačija vönapravi. S tejm škemo ohraniti za nas, za turiste, za Porabje edno tašo porabsko domačijo (staro pavar

sko ižo), štera je bila značilna za našo krajino. Delo se je že lani začnilo, gda smo strejo pa krüšno peč obnovili. Pomalek de znautra vse gotovo pa obnovleno, dapa žau, prazna je, zato ka nejmamo, ka bi notrasklali. Zato pa prosimo vsakšoga, če ma kaj starinskoga doma, ka ma več nej trbej ali ne nüca, naj nam valas da. Nücamo, stare piskre, omare, kejpe, knjige, molitvene knjige stol, stauce, kaule, škire, vse, ka so gnauksvejta pri pavarskoj kuči nücali. Če bi kaj najšli pa bi nam dali, te pokličite telefona: 06-30 2557895 (Karči Holec), 06-30 2175455 (Andreja Kovač) ali dajte valas na Zvezo v Varaši. Hvala za pomauč 
Karči Holec predsednik društva 


Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 

Slovenska meša 
18. januara v 16. vöri de slovenska meša v Varaši. 
Mešo de darüvau župnik Robert Brest iz Turnišča, pri meši de 
spejvo cerkveni zbor iz Turnišča.