»Slega**
▼eljà po poiti prejema»» »li na doni poiiljana
sa leto . . . gld. 1.20 „ pol leta ...	»	—.00
ii četrt „	...	n	—-30
Za tuje dežele toliko ?ec, kolikor poitnina anaSa.
Posamične Sterilite po 0 kr. dobijo •e ▼ Stolni, Seineniški in Šolski ulici.
Upravniitv : Dvorišče sv. Hilarija štev. 5. II. nadstropje.
Ur ai ni givo: Morettijeva ulica Štev. 22.
Oznaalla
na četrti strani plačajo se ea iti* ristopno petit vrsto po 7 kr. če s« jedcukrat tiskajo, po 6 kr. če ee dvakrat, iu po 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo naj se medniitrn, reklamacije in naročnino upravuiitvu.
Nefrankovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo
Interpelacija
poslancev Al/retla grofa Co r on nuj a, dr. Gregorc i Č a in tovarišev radi ustanovitve slovenskih ljudskih šol v Gorici.
Dnè 11. avgusta 1891. vložili so zastopniki 336. šolski dolžnosti podvrženih otrok slovenske narodnosti v Gorici prošnjo na ondašnje mestno starešinstvo, da bi ustanovilo javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Dne 18. maja 1892. ponovili so zastopniki 438. otrok isto prošnjo z vlogo na visoko c. kr. ministerstvo.
Po mnogih odločnih pogonih od strani c. kr. deželnega šolskega sveta za Goriško iu Gradiško sesia se je komisija, katero zahteva šolski zakon v ta namen, meseca avgusta 1892. ter je določila kot petletno povprečnico šolski dolžnosti podvrženih slovenskih otrok v Gorici na podlagi izkazov mestnega popisnega urada število 304, a na podlagi šolskih izvestij onih šol, katere obiskujejo slovenski otroci število 356
V resnici je petletna povprečnica slovenski šolški dolžnosti podvrženih otrok veliko večja, ker od 1050 v šolski dobi stoječih otrok v Gorici, ki niso obiskovali leta 1892/93. nikake šole, pripada najmanj ena tretjina, to je 350 otrok, slovenski narodnosti. /l’e otroke treba došteti zgore navedenim 356.
Daši je stvar taka in dasi v Gorici ni javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, izreklo se je mestno starešinstvo kot c. kr. šolska oblast najnižje stopinje meseca januarja 1893. soglasno proti temu, da bi se ustanovile slovenske ljudske šole, navajajoč, da mestno gospodarsko stanje ne dopušča, da bi se ustanavljale nove šole, in da sloveuska javna ljudska šola v Gorici ni potrebna.
C. kr. deželni šolski svet je više posterai postavne določbe nego glas mestnega starešiustva ter je ugodil prošnji z razsodbo, da občina go-riška je dolžna ustanoviti slovensko ljudsko šolo. Visoko c. kr. ministerstvo je pa na utok mestnega starešinstva razveljavilo ono razsodbo z odlokom z dni 13. julija 1893. št. 8155 radi pomanklji-vega ali uedostatuega postopanja ter je zaukazalo nove poizvedbe, ki nuj bi se bile končale vsled odloka c. kr. deželnega šolskega sveta do 15. septembra t. 1.
Po c. kr. dež. šol. svetu postavljeni rok je že davno potekel, a c. kr. mestni šolski svet nikakor ne kaže, da bi hotel izpolniti prejeto nalogo, dasi mu je uradno znano, da v tekočem šolskem letu se je oglasilo okolo 300 šolskih otrok v Gorici, da so bili sprejeti v zasebno ljudsko šolo društva „S 1 o g a“, ker jim mestni zastop odteguje ona sredstva omike, do katerih imajo postavno pravico.
Kako malo prizanaša krajna šolska oblast v Gorici mestni blagajnici, na katero se je sklicevala, ko je odrekla ustanovitev slovenskih šol, kadar gre za italijanske šole, razvidno je iz tega, da ista šolska oblast je s početkom tega šolskega
PODLISTEK
Pozdrav tamburašem.
Izginile cvetke iz travnikov so In listje po lugih že véne;
O,stavile ptice so gaj in goró,
Oj ptice nam pevke ljubljene.
In s cvetjem in petjem življenje giovò, Z življenjem veselje je vzelo ; Otožno je polje, otožno nebo,
Ki bilo do z do j je veselo. —
Čeprttv pa otožen jesenski je čas,
Ker ptic so potihnili glasi,
Veselje drugačno si mesto in vas Navadno napravlja v tem časi:
Družbinsko veselje oživlja se zdaj, Oživljajo razne zabave;
V jeseni in v zimi radosti so kraj Le-té in tem slične naprave.
leta ustanovila na že obstoječih italijanskih šolah tri nove razrede, dasi niso imeli dosedanji razredi povprečno niti po 4 0 otrok, in vrhu tega še dve novi mešani enorazrednici, ne da bi bila čakala dovoljenja c. kr. deželne šolske oblasti, ki je k temu potrebno.
Kako malo ste bili potrebni ti novi enorazrednici, spričuje okoliščina, da za šolo v ulici k Soškemu mostu se je oglasilo samo 32, za ono v Cipresni ulici pa le 30 otrok. Da bi se število učencev v tej zadnji pomnožilo, odposlali so v njo 16 otrok iz mešane dvorazrednice v Parkurjevi ulici.
C. kr. deželni šolski svet, kateremu samemu pripada ustanavljanje javnih ljudskih šol, je odobril nove razrede na že obstoječih italijanskih ljudskih šolah, ne pa novih en o raz red n i h mešanih šol. Vkljub temu nadaljevala je c. kr. mestna šolska oblast s svojima novima šolama, dokler ni c. kr. dež. sol. svet vsled ponovnih utokov z novim sklepom u azal, da se morate šoli zapreti.
'J o popolnoma nasprotujoče si postopanje c. kr. mestne šolske oblasti po tem, ali gre za slovenske ali za italijanske ljudske šobi, in to, da najnižja c. kr. šolska oblast tako očividuo prezira naredim c. kr. dež. šol. sveta in c. kr. min sters-tva, napotilo je podpisane, da stavijo na Njegovo vzvišenost gospoda naučnega ministerstva naslednji vprašanji:
1.	Kako more Nj. vzvišenost zag«>vaijati tako postopanje njemu podrejene c. kr. šolske oblasti v Gorici V
2.	Ali hoče Nj. vzvišenost za to postaviti se, da izvrši c. kr. šolska oblast v Gorici nemudoma iu nataučno ukaz c. kr. ministerstva za uk in bogočastje z dnè L3. julija*' 1893. št. 8155 v namen, da brani veljavo najvišje c. kr. šolske oblasti v državi, iu da pripomore slovenskim državljanom v Gorici do onih pravic, katere jim jamčijo z ozirom na ljudsko šolo državni temeljni zakon in zakoni o ljudskem šolstvu?
Na Dunaju, 23. oktobra 1893.
Slovenske šole v Trst«.
Iutcrpelacij a posl. 6 piaciti a in tovarišev do njegove ekscelence ministra nauka, v seji drž. zbora dne 27.
oktobra 1&9SJ.
V seji mestnega sveta tržaškega z dnè 19. t. m. bila je mej ostalim na dnevnem redu tudi nastopna točka : »Predlog šolske komisije, da se k novim komisijonaluim razpravam o prošnjah za osnovo slovenskih šol v mestu ne odpošlje noben zastopnik." Ta predlog se je vsprejel z vsemi proti glasovom slovenskih mestnih zastopnikov.
Podpisani nočejo opisovati zgodovine peticij za osnovo slovenskih narodnih šol v mestu tržaškem; ta zgodovina se je opisovala že večkrat in
|i|!|llllili liiMlIil JI li I 111 I JlllliMlMi Milili« :l 11MII 4M H1M IM«t UHM1MI14*
Tako i Sokola je slavni odbor Priredil nocojšno zabavo;
Nastopi dnes v prvo nov glasbeni kor V ponos in v veselje nam pravo.
Premilo glasovi tamburic done,
Do src nam ti glasi donijo;
Slovenske ko pesmi iz strun se glasé Posebne nam čute budijo.
Umetnost Če glasbena sploh od nekdaj Proslavljena bila povsòd je,
Slovanom postale tamburice zdaj So slavljeno glasbe orodje.
Veselje in žalost in čute srca Tamburic nam glas razodeva,
Ko milo tresoče nam struna igra,
Srcè kar igralcu veleva.
Ker društvo Sokolsko s telesno močjo I glasbo i petje nam druži,
Da vsak je Slovenec podpira zvesto Prevrlo to društvo zasluži.
Zatorej zakličem v imenu nas vseh,
Ki tukaj kot gosti smo zbrani : Sokolskemu društvu Bog dajaj uspeli,
Je krépi in čilo obrani!
poslednjič v seji visokega državnega zbora dne 28. janavarja t. 1.
Naglašujoč le to, daje že v letu 1883. 1400 starišev predložilo občinskemu zastopu peticijo za osnovo slovenskih narodnih šol v Trstu ; da je ta zastop v letu 1884. prišel na dnevni red preko te peticije; da se je odklonil dotični Utok, predložen v letu 1887. deželni šolski oblasti iu v letu 1888. c. kr. ministerstvu za nauk in bogočastje, da je c. kr. šolska oblast odklonila drugo v noveji dobi predloženo peticijo ter se je vsled rekurza na c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk v letu 2892. zaukazala komisijonalna razprava; da je občinski zastop, ki je bil povabljen odposlati svojega zastopnika k tej razpravi, odklonil povabilo, daje mestni magistrat kot okrajna šolska oblast odklonil peticijo, da se je občinski zastoj», vnovič povabljen izreči svoje meuenje, v seji 15. septembra 1892. izrekel proti osnovi slovenskih narodnih šol v mestu tržaškem; da se torej tržaškim Slovencem, avstrijskim državljanom, vzlic vsem prošnjam vloženim v poslednjih desetih letih, vzlic vsem državnim osnovnim in državnim šolkim zakonom ne dovoljujejo sredstva za izobraženje v njih lastnem jezihu, mej tem ko dobivajo Italijani, tudi italijanski državljani, taka sredstva v polni meri in mej tem ko se po okolici, obljudeni od Slovencev, polagoma snujejo italijanske vsporednice; in da se občinski zastop opetovano brani odposlati svoje zastopnike h ko-misijonaliiim razpravam in se torej vnovič pričenja žalostna igra s tržaškimi Slovenci, dovoljujejo si podpisani povprašati Njeg. ekscelenco, gospoda ministra za nauk:
„Ali je pri volji Njegova ekscelenca z vso odločnostjo in nemudoma izdati naredbe, da se vendar enkrat — iir če že res	drugače,
na državne stroške, kakor so je to zgodilo pri tamkaj obstoječih nemških deških in dekliških narodnih šolah -- ustreže v državnih osnovnih in državnih šolskih zakonih utemeljenim prošnjam tržaških Slovencev, avstrijskih državljanov, za osnovo šol sè slovenskim učnim jezikom v mestu tržaškem, iu da se po takem ustreže določilom državnega osnovnega šolskega zakona*.
Na Dunaju, due 27. oktobra 1892.
Spinéte — Alfred Coronlni —
Schwarz — Perič — Biankini — Dapar — Šei-cliert — Formanek — dr. Sil — Sokol — Schle-singer — dr. Brzorad — dr. Gessmanu — Schuei-der — dr. Kaizl — dr. Laginja — Purgart — Breznovsky — Rozkošnj’ — Hocli — dr. Slama.
Mestni očetje in slovenske šole.
Vsled večkratnega pritiska od zgoraj imel je mestni šolski svetgoriški pomnožen z zastopniki slovenskih starišev svojo prvo sejo dnè 31. okt. t. 1., pri kateri se je hotelo najprej določiti, da bi komisija imela svoje seje vsako nedeljo popolndne, kajti dr. Venuti nima drugače časa. Gospodu dr. Nardiniju pa je mnogo ležečega na lovu ob nedeljah, zato naj bi se vršilo zaslišanje slovenskih starišev o sobotah. Temu predlogu protivil se je g. Obizzi, kajti ta dan bi ne bil primeren trgovcem, obrtnikom in delavcem, ker bi se seje ne mogli udeležiti radi obilega posla. Predlog g. Gulota, naj bi se vršile seje trikrat na teden se je odklonil s 5. proti 4 glasovom in vsprejel oni g. Dellaboune, da naj se starisi zaslišujejo vsaki teden o poiuieljkih in ako bi se izkazalo, da delo ne napreduje, da se pomnoži število dnij. Minuli pondeljek dnè 6. t. m. imela je komisija svojo prvo sejo, h kateri je bilo povabljenih 15 slovenskih očetov.
Po jnečitanju zapisnika zadnje seje, ki se je odobril, obravnavale so se notranje reči komisije; na t,<> se je zaslišalo od 15 povabljenih starišev 13. Uprašanja so bila točna iu istotako tudi odgovori. Na uprašanje: „h kateri narodnosti se prištevajo*, odgovorili so naši zavedni očetje, da k slovenski, kar pa dr. Venutiju ni bilo preveč po volji, kor počel seje spod tikati ob tem iu iskati dlake v jajcu. Hotel je, da se koleko-vana krstna spričevala pust è komisiji, a naša zastopnika gg. Dr. llojic in Ant. m. Obizzi sla se temu uprla ter dobila pri glasovanju 5 glasov

a W
>*
rasai 9. (Dr. Venutija in Dr. Maranija). Opaxiti je treba, da neki župnijski orad ni hotel uroče-?ati krstnih spričeval brez koleka, ker je bilo rečeno v vabilo, naj ae prinesejo krstna pisma. Gosp. Obissi zahteval je, da ima magistrat v prihodnjih vabilih naznaniti, da starili naj pri-nesó krstna spričevala za lolske zadeve koleka proste. Ta predlog bil je sprejet
K prihodnji seji v pondeljek 13. t m., ki bode ob 6. zvečer, vabljenih je 20 stariiev, a ob jednem •ta naproiena tudi gg. Ivan Drnfa, trgovec na Travniku in Jolt Voga, da bi se odeležila seje, ker jih ni bilo prvikrat. Tako važnih dolžnestij naj vendar nali rojaki ne opnstè izvrševati !
Is vsega vedenja mestnih očetov je uvideti, da jim sloyeuske ljudske Iole v Gorici niso kaj po misli, in da ilčejo vsakojakih ovir, da bi se le delo ne nadaljevalo v redu. Slovenskim Staričem priporočamo najtopleje, nuj bodo oprezni iu pazijo na vsak svoj korak, kajti časi so budi za nu. Bil bi že skoro čas, da bi rešili gorički Slovenci svojo čast in ne pustili ravuati sé seboj kot s živino, kakor nas je uszval dr. Manni. Slovenski starili, katere povabijo mestni očetje pred svoje obličje, nesó naj sè seboj krstna pisma svojih’ otrok ali pa ona spričevala, katera izdajmo cerkveni uradi gledč rojstva lo Iški dolžnosti spadajočim otrokom. Vsakdo, kdor bi ne iiuel tacega lista, adobi ga v onej cerkvi, kjer je bil dotičui otrok krlčen. Želeti je, da si slovenski starili sa časa poskrbó dotične liste svojih otrok in nesó jih sé seboj na magistrat o priliki njihovega zaslišanja. Rodoljube v mestu pa prosimo, naj pojasnijo v«o stvar takim, kateri niso o stvari dobro podučeni. Ne bati se truda, stg g ré za sveto, narodno stvar!
razširiti tudi na Gorico. Treba mn je v to poznati goričke razmere in potrebe, vsled česar sklicuje dnè 29. julija t. 1. ob 3. popoldne vse slovenske rojake v mestu in okolici k posvetovanju v dvorano bivše restavracije »Drehr-jeve, sedaj gostilničarja Iv. Pavletiča v Vrtni ulici št. 14.“ Za obilno udeležitev se uljudno priporoča — odbor.
Rojanako posojilno in konsumno društvo izborno posluje v okolici tržaški ; ono krepi slovenski živelj v gmotnem oziru, kar je prvi pogoj narodnemu obstanku, življenju in napredovanju. Vrhu tega je lani v polovici leta pridobilo toliko, da je svojim članom dalo 36% dividende, kar je neverjetno visoka svota. Kako drnštvo posluje, kolike važnosti je v vsakoršnem oziru za nas Slovence ob jezikovni meji, slišali bomo na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. Zato priporočamo, da se goriški Slovenci in naši okoličani v obilem številu udeleže tega shoda, saj to nič ne stane. Na svidenje torej ! Gospodje iz Trsta pa, ki nameravajo svoj delokrog razširiti tudi na Gorico: Dobro nam došli!
(Dalje prihodnjič).
Pm ttiito aaradBeia tela je paolao grajaje.
To je izjavil »Slovenec" in za njim dopisnik iz Cerknega v 20. št. »Primorskega lista". Ker zrno o resnici izjave popolnoma prepričani in jej pripisujemo veliko važnost, naj si ogledamo po-bjjižuejle to uprašanje oziraje se na tukajšue razmere.
Oglejmo si takoj naš duševni in naiodni razvoj. Treba nam ni tega na dolgo in široko razlagati, kajti zavednih Slovencev vé vsakdo, da smo v zadnjem desetletju kakor v duševnem tako tudi v narodnem oziru mnogo napredovali. Spomnimo so le časov, ko se naš človek v mestu ni upal niti spregovoriti slovenske besede, ne da bi ga I bili meščani zasramovali; bili so časi, ko so go- i riški pohabili našim kmetom lule izbi vali iz ust 1 v svojo šalo in zabavo; bilo je, ko se nikdo ni čutil žaljenega, ako se g& je v urada, prodajal-niči in drugod n&zivljalo z imenom »šklaf". Vse to smo prebili in danes mora najhujši pesemist priznati, da smo v tem oziru na božjem. Noše ljudstvo zaveda se svoje narodnosti, ne pusti se več zasramovati iu odločno zahteva, kar je njegovega, saj videmo vendar, kako odločno se drži nas Goričan pri vseh sitnostih, ki mu jih dela mestni magistrat radi prošenj za slovensko šolo. Takih iu enakih primerov bi lahko navedli še več, a upamo, da ni jih treba, ker so vsakemu znani, ako le količkgj opazuje naše življenje in boreuje.
Za duševni in narodni razvoj skrbeli smo že od nekdaj.. Že leta . 1862. ustanovila se je v Gorici »Čitalnica", ustanovilo seje kasneje »Bralno in podporno društvo" in kasneje »Goriški Sokol". Od vseh teh društev ima le »Bralno in podporno društvo" namen gmotno podpirati onemogle delavce, a drugim je namen le narodni in duševni razvoj. V podporo gmotnega napredka ustanovila se je tudi »Ljudska posojilnica", ki pa pri vsej dobri volji ne more zadoščati vsem našim potrebam.
Pri tem narodnem in duševnem napredku •ili nam n& dan uprašanje : ,Ali srno razmeroma tudi gmotno napredovali?
V mestu je odvisen gmoten napredek od trgovine in obrtnije. Naš list pokazal je sé svojimi oglasi, da imamo v Gorici skoraj v vseh strokah narodnih zastopnikov. Veselje je opazovati ta imenik, a ko pričnemo premišljevati, kako uspevajo ti narodni boritelji, žalostna nam majka I
Vsi naši trgovci in obrtniki, vsa naša dežela nosi težavno prislužen denar nam nasprotnim zalagateljem. Vsled tega propadamo gmotno, bogate pa naši nasprotniki. Mi smo zavedni, srce nam bije za naš narod, a pomoči ne moremo mnogo ne narodu ne sebi, ker nimamo sredstev in ne glavnice, ker smo odvisni od volje in glavnice naših nasprotnikov. Uzrok je pač to, da naši nasprotniki svojo »Lego" prav lahko vzdržujejo ; italijanski trgovci iu obrtniki dajejo lahko dese-take za društva, ko so naši prisiljeni boriti se za svoj kruh. Pred časom pričeli so nekateri resno misliti, kako bi se prišlo temu v okom in sklenili so, naj bi se ustanovilo konsumno društvo ali trgovsko - obrtniška zadruga in z veseljem brali smo 26. št. Nove Soče (24/6 1892) sledeči
Oglas.
Podpisani odbor »Rojanskega posojilnega in kouiumnega društva" namerava svoje delovanje
Dr&avneinn izboru, kateri se je sešel 10. okt., predložila je vlada, kakor smo u$e poročali, razne predloge, med katerimi je kot uzrok sedanjega položaja posebne važnosti načrt volilne preosnove. Ta načrt bil je uzrok, da so se tri največje in naju pii e• nejie stranke državnega zbora Hohenwartovci, nemška levica in Poljaki, vsaka iz svojega uzroka, postavile vladi po robu in združile proti njej. Nemški liberalci so namreč uvideli, da bi po vladnem načrtu, Če se uveljavi, izgubili mnogo mandatov. Poljaki se bojè, da bi jim po tem načrtu mogli Malorusi od• vzeti marsikak poslanski stol, Hohemvartovci pa se bojè za versko šolo. Na čelo te zveze stopil je grof Bohemrart. Ker so se zavezniki dogovorili, da ne o-dobré nobene vladne predloge, je ministerstvo uvidelo, da mu ni mogoče več izhajati z državnim zborom. Ministerstvo bilo je na razpotju ali razpustiti držav* ni zbor ali pa odstopiti ; ker pa ni imelo nikakor -Snega upa, da hi se lice državnega zbora tudi po novih volitvah količkaj spremenilo, izvolilo si je zadnjo pot in ustavilo zajedno zasedanje državnega zbora.
To je kratek podatek o uzroku odstopa Taaffe-jevega ministerstva. Kriza, katera je vsled tega nastala, ni še do danes rešena in najbrže tudi ne bode do odhoda cesarjevega v Monakovo. Glavni uzrok tiči v tem, da se z jedinjene stranke pulijo za različne portfeljc, kajti vsaka hotela bi imeti glavno besedo v bodočem ministerstvu, katerega sestavo je sprejel knez Alfred Windischgraetz. Pripomniti je, da je bilo začetkom ravno toliko kandidatov za ministerske sedeže, kolikor je poslancev na Dunaju ; no večina je morala oditi na počitnice brez vsakega upanja — do raja. Vse kar se piše o tem, kdo bi prišel v bodoče ministerstvo, so le kombinacije, katerim ni mnogo verovati Na mesto ministra notrajnih poslov kandido-val je Plener, vodja nemških liberalcev, zvestega svojega somišljenika barona Widmanna, sam pa bi spre-jd mesi o finančnega ministra, kar se mu gotovo posreči. Baronu Widmannu ni bila vendar tako sreča mila; kajti po misli ni bil ni konservativcem ni Poljakom. Kakor poročajo razni listi, kandiduje vsled tega Win-dischgraetz grofa Badenija, gališkega namestnika, Hohemvart pa deželnega namestnika v Šleziji dr a. Jdgra\ imenuje se tudi dolenjeavstrijski namestnik grof Kidmannsegg. Najnovejši viri pa poročajo, da kandiduje za to mesto dosedanji trgovinski minister Marquis pl. Bacquehem. Sploh pa je mnogo poklicanih a malo izvoljenih ! Poljaki imeli bi dobiti v novem ministerstvu dva sedeža, delujejo pa na to, da bi se razdelilo trgovinsko ministerstvo v dve samostojni minisferstvi, v trgovinsko in komunikacijsko, katero poslednje bi sprejel predsednik državnih železnic dr. Bilinski. Ako bi se jim to posrečilo, udo-bili bi tri portfelje, drugače bi se morali zadovoljiti z dvema. Mesto mučnega ministerstva hoteli so izročiti dru. Madegskemu, s katerim niso bili pa zadovoljni ni nekateri člani poljskega »kluba* ni konservativci ; zato naj bi bil dr. Mademki minister za Gališko in Dr. Bóbrzynski, podpredsednik gališkega deželnega šolskega sveta, pa mučni minister.
Konservativci imajo seveda tudi dva sedeža v bodočem ministerstvu. Mislili so v prvo na dosedanjega ministra grofa Schonborna in grofa Fai-kenhayna. Schònborn se je odpovedal tej Časti, o Fallcenhaynu se pa sedaj sploh molči. Èazven teh gospodov kandidujeta še grof Welsersheimb za mesto domobranskega in grof Fran Coronini, naš deželni glavar, za mesto trgovinskega ministra, katero mesto pa hočejo izročiti levičarji kandidovanemu ministru notranjih del bar. Widmannu.
Kako konča ta velezanimiva komedija, se še ne more povedati, vendar se splošno sodi, da se že ta teden reši marsikoga — mučnega stanja.
Kakšne barve bode bodoče minister stvo, ugibljejo ne le slovanski temveč vsi listi Avstro-Ogerske. Vse okoliščine pa svedočijo, da dobimo vlado, katera ne bode le delovala na ohranitev sedanjih razmer, sedanjega posestnega stanja Nemcev in Polakov, nego skušala, kar je največje zlo, je še
raaiififi na račun slovanskih narodov. To brezmejno zlo poklonil je Slovencem in Slovanom v obče slovenski poslanec grof Hohemrart ; poklonil je je slovenskemu narodu v zahvalo, ker ga je pošiljal v parlament in tako reševal politične smrti. On je pravi oče bodočega protislovanskega ministerstva. Narod slovenski zaveda se še vedno svojih pravic, p Kobile krivice niso mu še izbrisale te zavednosti iz razuma, a zaveda se tudi svoje močij in ko pride dan, vedel bode gotovo ceniti po vrednosti zasluge gospoda grofa.
KmaUlncmu ministerstvu, kakor na-zivljajo bodoče ministerstm, prorokujejo kratko življenje, kajti mogoče ni si misliti, da bi stranke s tako različnimi tendencami vztrajale kaj časa v prijateljstvu. Staročehi, najzvestejši sinovi Taajfejeve vlade, iz kraljestva in iz Morave izrekli so se za opozicijo; tako tudi Malorusi in dalmatinski Hrvati. Naši poslanci pa molči, da bi se ne izneverili svojej stari tradiciji, kakor pa navadi. Radovedni smo, ako bodo še tako plesali kakor bo Hohemvart godil, ako si sploh ta sam ne odgodi popred.
AT» Og er shem ni nič boljše kakor pri nas. Cesar noče dovoliti, da In se uveljavil civilni zakon t. j. določba, vsled katere bi se veljavno vršile poroke samo pred župani. Sicer javljajo ogerski in dunajski listi, da cesar vendar le dovoli predložiti načrt o civilnem zakonu državnemu zboru, toda še le koncem t. m. Kaj bode iz vsega, pokaže bodočnost.
Rusko-Francoske slavnosti so končane. Rusko sredozemsko brmlovje priplulo je dnè 1. t. m. v Ajaccio, kjer je je ljudstvo navdušeno sprejelo. Rusko brodovje dobilo je od francoskega ministra mornarice dovoljenje, posluževati se francoskih pristanišč. Vsi poveljniki francoskih pristanišč imajo pa ukaz, da postopajo z ruskim brodovjem kakor z do-j mučim.
j Španska pričela je vojsko z Marokom, državo v Afriki, Špancem godi se jako slabo, kajti bili so j v Melilli po kabilih že večkrat poraženi.
Domače in razne novice.
j Njfg Veličanstvs rasar Fini Josip I. vrnil j se je 8. t. m. iz Budimpešte na Dunaj; dné 13. t. m. pa odpotuje v Monakovo, kjer bode pri-sustvoval poroki vojvodinje B a verske z nadvojvodo Josipom Avgustom.
Fai rojak g. Alojxij Forlaai. c. , kr. poštni praktikant v Trstu, bil je imenovan poštnim asi-stentom ravno tam. Vrlemu narodnjaku naše če-I stitanje !
Učiteljske vesti s Tolaiiskega. — Nameščeni so stalno sledeči gg. učitelji: Adolf Komac v Bolcu, Fran Uršič na Ljubušnjem, Josip Rakov-> šček v Kobaridu, Ferdinand Jelinčič do sedaj v Ča-der-Zadlazu v Logu, Josip Kenda pri sv. Lu. ciji, Anton Stres v Sedlu, Kristijan Kogoj na Ljubinja, Ferdo Gabršček do sedaj na Žagi v Dol. Tribuši, Fran Bogataj do sedaj v Bolcu na Livku. — Začasno so nameščeni: Josipina Situi-| der v Kobaridu. Peter Kogoj do sedaj v Cerknem i na Bukovem, Viktor Vuga do sedaj v Kobaridu ! na Ponikvah. Rudolf Jelinčič v Čader • Zadlazu — V prvo plačilno vrsto bil je povišan g. Ivan Gerželj pri sv. Luciji, v drugo pa gg. Andrej Vrtovec v Tolminu, Ivan Ivančič v Kredu, Fran Bogataj na Livku in Viktor Uršič na Št. Viškigori.
»Goriški Sokol" priredil je dnè 29. oktobra 1.1. veselico z jako zanimivim vsporedom. Dvorana bila je polna občinstva iz vseh slovenskih krogov goriškega mesta ter iz bližnje in bolj daljene okolice goriške. Pevske točke izvodile so se dovršeno in v splošno zadovoljnost, čemur je pričala obča pohvala. Pevovodju gosp. Bajtu moremo le čestitati na pohvalnem uspehu ; dovoljujemo si pa tudi spodbujati ga na tem mestu k nadaljnemu gojenju te narodne svete dolžnosti. Krasnih pesnij imamo mnogo — a dal Bog tudi mnogo takošnih učiteljev in tako požrtvovalnih.
Tamburaški zbor, ki je ta večer prvikrat nastopil, je kar presenetil in očaral vsa občinstvo. Po vsakej točki je sledila splošna pohvala in na obrazu vseh navzočih bilo je brati, da so tamburaši, ki so bili temeljito izvežbani, segli sè svojimi strunami poslušalcem do srca. Vsa čast na tolikem uspehu gré g. M. Koršiču, ki je z velikim trudom izvežbal tamburaški zbor sokolskemu društvu in sploh goriškim Sloveucem v čast. Bog daj naši čvrsti mladini, čedalje več veselja v popolno izobrazbo te krasne jugoslovanske glasbe ter stopajoč pred občinsto razveseljevati in navduševati s prekrasnimi jugoslovanskimi pesnimi naš jako trpeči in ostri osodi narodnega poniževanja še vedno izročeni narod.
»Kako se je ženil" spisal je in predstavljal g. Janša v občo zadovoljnost navzočega občinstva. Tudi igro »Zeluikov sin" so mladi di-letantje jako povoljno predstavljali. Krasna pesem »Pozdrav tamburašem" bila je zložena mlademu tamburaškemu zboru v pozdrav o priliki njegovega prvega nastopa.
Reči moramo, da je »Goriški Sokol" s to veselico pokazal, koliko se lahko naredi z združenimi močmi ; s to veselico pa se ne ponaša lahko le društvo temveč goriški Slovenci v obče.
Kak« Mei nere segati strast, uvideti je iz tukajšnjega lista, ki se tiska v Gosposki ulici. Med celo vrsto iuseratov iz kovačnic najhujših Židov: /Terno!! Terno!*, »Red Star Li-n i e* »S e i d e n f a b r i k H e n n e b e r g* i. t. d., izprosil si je urednik iatega lista tudi inserat: »R i u n i t e fabbriche d’aceto di Trieste* edino zato, da bi provzročil konkurencijo našemu rojaku gosp. Makucu, kateri ima svojo tvornica kisa v Robatišču. Gosp. Makuc je namreč naš pristaš, kar se mu šteje v tako grozno pregreho, da ni več milosti zanj pred diktatorjevim prestolom ! In če drugače ni mogoče mu škodovati — tedaj pa le zahrbtno in zvijačno — samo, da je!
List, katerega izdajamo, zastopa v prvi vrsti, someščani in sodeželani, vaše duševne in gmotne interese ; naš list noče sejati nesloge temveč krepiti in jačiti med nami že tako šepavo — „slogo*. Kdor temu pritrjuje ne zasluži menda obsodbe in mržnje, vreden je pač vsestranske podpore, saj med nami Slovenci je le malo takih — in hvala Bogu tudi nočemo biti — ki bi zobali iz neusahljivih jasli). Ne dajte se tedaj slepiti po ovinkih, podpirajte domačina poštei jaka in ne polnite žepov Abrahamovim potomcem sebi v škodo, nekaterim pa v maščevanje.
Umrl je 1. t. m. sloveči poljski slikar in ravnatelj Krakovske slikarske akademije Jan Ma-tejko, jede» prvih umetnikov naše dobe. Rodil se le dnè 30. julija 1838. 1. v Krakovu.
Il Trsta se piše: Meseca marca odšel je od tukaj 35-letni tovarniški delavec Josip Mirtič iz Dvora v Novomeškem okraju, oče petih nepreskrbljenih otrok. Od 15. maja do danes ni dal ni zapuščenej ženi ni otrokom več poročila o sebi. Nedavno je umrla žena in pustila ubogih pet otrok V strašnej bedi.
FiuaačM mialsteritlr« podelilo je mestnemu magistratu v Trstu gorko zaušnico; izrazilo mu je namreč tbrmelno nezaupnico. Ministerstvo je namreč določilo, da naj odslej vse davke, davščine in priklade pobira Tržaška davčna administracija in ne več mestni magistrat. V mestih z lastnimi Statuti pobirajo navadno magistrati davke; zakaj se je pa ministerstvo določilo do koraka, da je odvzelo to’nalogo tržaškim očetom, vedo oni sami Še najbolje.
Kak« daleč sna ie! Na Praškem pokopališču \konfiskovala je policija dnè 1. in 2. t. m. večje / število vencev na grobèh raznih čeških rodoljubov, 4 ker so bili napisi na trakovih bajè veleizdajski.
Pri d«p«lallBl Villtfl dnè 31. okt. v deželni *ki
jor Kranjski meato pokojnega H. Kavčiča, zastopnika rotranjskih občin, zmagal je narod io-na-predni kandidat g. Jurij K aigher s 59. glasovi proti 43. Slava narodni odločnosti in zavednosti vrlih Notranjčev ! * Slovenčeva* stranka napela je vse svoje močy, da bi bila prodrla sé svojim kandidatom g. Fr. Modicem, kar se jej pa ni posrečilo. Gospodje »klerikalci* so zopet jedenkr&t pokazali pri tej priliki, česa vsega se vedò posluževati; no, k temu treba posebnih instrukcij iz Kalanovega uredništva.
V Italiji so uvedli z dnem 1. t. m. srednjeevropski, mejnarodni čas. Odslej štejejo v Italiji ure tudi od 1 do 12. kakor pri nas in ne več od 1 do 24.
Včiteljnk« društva koperskega okraja postavilo je pokojnemu Zdravku Preložnik u, bivšemu učitelju v tamošnjem okraju spominek, na tukajšnjem pokopališču. Pokojni umrl je v tukajšnji boluišnici usmiljenih bratov pred 2. letoma. Spominek izdelal je kamuosek g. Bitežnik.
»Avita coltura* la »živio Slovenci*. — Pretekli teden vračala sta se dva Slovenca iz Ločnika v Podgoro in srečala nekatere Ločničane, kateri so si svojili drug drugega držeč celo cesto. Jeden Slovencev je pošteno šel svojo pot, dobro vedoč, da tudi zanj je cesta. Bolje bi bilo sicer, ako bi bil se odstranil, kakor drugi, kajti ma-lovredneži bi ga ne bili pretepli kakor so ga. Pred nekolikim časom poprej godilo se je pa tu v Gorici nekemu stgrčku še hujše. Starček si služi košček kruha že nad 40 let pri našem rojaku gosp. Fonu in je zategadelj tudi njemu hvaležen in ljubi Slovence.
V nedeljo 22. p. m. ustavil se je pri kozarcu v Marzinijevi gostilni. Pri tej priliki vzkliknil je nedolžno: »Živio Slovenci* a na mah bil je na tl èli, kar je ubogi starček hudo občutil. Hrabri goriški legovci bili so o tej priliki tudi dolgih prstov, kajti odnesli so starčku uro v vrednosti Hž. gld.^ Ako se pomisli, da napadeni starček ima priče, ki so dobro poznale v tem nesramnem podjetju nekega R . . . . f komisarja v mestni hiši, a, s® ta sprehaja po mestu brez vsekakoršne skrbij, je res občudovanja vredno, kako se dosledno postopa proti temu napadu in onemu na \ Solkanski cesti t
Pesem »Pozdrav tamburašem", katero prinašamo ua prvi strani, deklamovala je g.čna Ir-raa Fabiani pri veselici -Goriškega Sokola* dnè j 29. okt. t. 1.
Iz Vrtojbe se nam poroča, da je g. vikarij [Ant. Jug zapustil tamošuje občinstvo, katero ja-
o
ko britko občuti izgubo svojega dušnega pastirja, ter nastopil 8. t. m. službo v Sovodnjah. Sovo-denjci sprejeli so svojega novega vikarja z velikim veseljem, saj vedò, koliko more pomagati blag in pošten dušni pastir.
Kot bollini dar pridnim in ubogljivim učencem je jako primerna Lebanova knjižica »Iskrice*, katero se udobi po znižani ceni v »Prvi slovenski tiskarni* A. n:. Obizzija v Gorici.
Običajni trg po »Zahvalnim* v Kobarida bode letos dnè 20. novembra.
Slavna lapanstfa prosimo, naj blagovolé tudi nadalje posluževati se s tiskovinami. v »Prvi slov. tiskarni* Ant. m. Obizzija v Gorici. Pomislijo naj, da so ravuo ona si poskrbela v Gorici ta' tiskarno in ne bilo bi odobrovati, da bi jo pustila na cedilu, ko je izvrševala naročeua dela v popolno zadovoljnost. »Svoji k svojim* Kdor je narodnjak in kdor vè ločiti narodnost pravo od narodne potuhnjenosti.
Naš Hat »Sloga* izide prihodnjič dne 23. t. m., to je črti ti cetertek meseca in sicer zato, da vstrežemO onim čest. našim naročnikom na opazko, da se jim na nedeljo nakopiči polno berila, ko v teku tedna nimajo ničesar, kar naj bi čitali. Opazka pa je popolnoma opravičena, kajti to nedeljo bodo naši Slovenci čitali »S l og o“, »Rinnovamento*, »Primorski list*, »So-č o* in »P r i m ore a*.
Konrem preteklega tedna in v teku tega kosila je brez usmiljenja kruta smrt, ne da bi se ozirala ua stan, spol, narod in vero, v vseh kotili naše dežele. Umrl je v Kanalu v 41. letu trgovec Josip Honig; v Devinu 79 let stara knjeginja Terezija Hohenlohe, mati bivšega državnega poslanca kneza Hohenlohe, ki je hud nasprotnik naših narodnih teženj. — V Gradiški ob Soči umrl je Dr. Del Torre, stari zdravnik tvornice v Zdravšcini. — V Šmartnem umrl je v 61. letu veleposestnik Anton Jakončič. — V Gorici umrl je G. C. Luzzatto, soprog urednice »Corriera* in oče odvetnika Graziadija Luzzattija. — Bodi jim lahka zemlja — slovenska!
Stoveask« pollili«« drušlv« »Slog«* obrnilo se je do mestnih očetov s prošnjo za podporo slovenskim zasebnim ljudskim šolam v Gorici. Odbor je sicer vedel že popred, da zadene ob sršenovo gnjezdo, a poskusiti je vendar le hotel, ako je magistratna gospoda dosledna v svojej zagrizenosti do Slovencev. Prošnjo, v kateri prosi društvo prvič podpore, drugič pa izraža željo, naj mestno starešinstvo poskrbi za časa slovenskih ljudskih šol v Gorici, naznauil je 28. p. m. župan v seji ter predlagal, naj se izroči šolskemu in finančnemu odseku v presojo. No, dr. Venuliju ni bilo po volji, da bi bila prišla prošnja v odsek, hotel si je takoj ohladiti srce in predlagal, naj se prošnje odseku niti ne izroči in takoj odkloni. Ta predlog podpiral je z vso gorečnostjo »skrbni* dr. Marani, ker se boji, da bi izobraževanje »živine* provzročalo mestu preveč stroškov. Mestna gospoda je na to velikodušno prikimala predlogu dr. Venutija in odklonila prošnjo z vsemi glasovi.
Odbor polit, društva »Sloga* ni tako dru-zega pričakoval uego hotel je le vedeti, ako lepi količkaj praviccljubja še na mestnih očetih, ko prestopijo prag mestne dvorane.
Nov« hranilnica In posojilnica. — Due 18.
m. m. osnovali so tolminski rodoljubi hranilnico in posojilnico, registrovano zadrugo z neomenje-nim poroštvom, ki utegne postati za oudotne kraje največje koristi.
Iz Brd udobili smo dolg dopis, ki onietuje izjavo »Soče*; »Vendar nam dajo tudi Brda o-sebe za višji uradniški stan*. G. dopisnik dokazuje, da je bil že marsikak uradnik doma iz Brd in, da se nahajajo taki tudi še daues v službi. Stvar je jasna, a dopisa vendar ne moremo priobčiti, ker pričela bi se polemika in prepir. Tudi mi ne odobrujerao tega, da Soča kar tako nepremišljeno izziva vsa Brda, a kaj hočemo. G. dopisnik oprostite torej, ker ohranimo dopis lev arhivu za vsako priliko.
Moška podružnica sv. Cirila In Metoda za
Dornberg - Prvačino - Gradišče imela bode 19. t. m. ob 3. popold. v Prvačini svoj letni občni zbor z navadnim dnevnim redom.
K obilni udeležbi uljudno vabi — Odbor.
Trinajstletni tijuro tijokovič iz Boraca v Bosni je pasel z jednajsletnim bratom Jovom v neki šumi čredo prešičev. Na jedenkrat se prikaže star volk in plane med Čredo, da ugrabi plen. Starke branile so besno svoje mladiče ter se zagrizle v volka. Mladi pastir Gjuro mahnil je pogumno sè sekiro po volku in ga zadel na glavo; a tudi mlajši brat pomagal mu je kre.pko, da sta volka pobila. Pogumna pastirja dobila sta za volčjo kožo nagrado petih goldinarjev.
Anton Jerkič, fotograf v ulici sv. Klare št. 5 v Gorici, preseli se že ta teden v svoj novi »atelier* na Travniku št. 11 poleg škofijske kapele. Atelier je na vrtu. Atelier bode jako lično in okusno napravljen. Cez zimo bode vedno zakurjeno.
Listale« aarsitaifctva. — Gosp. B. G. v š. Kar
ste saputili Vi, smo ie davno tudi mi! Ucroka povedati ali natančnejše poročati Vam ne moremo. Tudi sadnji »Rinnovamento" je prinesel dve interpelaciji a v nobeni i.i podpisa našega državnega poslanca veleč. g. Dr. Gregorčiča Čudna nganjka!
Goti. R. L. Blagovolite ae »taniti n* pol. društvo Sloga; mi Vam odgovorimo le toliko, da imate prav. Ako hoče L. priti pod Gradiško, naj se loči slovenski del «bitne in pridruži pol. občini Štverjžn, da ostane tndi nadalje pod Gorico. Obrnite se toraj na pol. droitvo »Sloga* in Bog pomosi.
G. J. Trost v P. Slovensko slovnico sa Italijane priredil je dr. Giuseppe Loschi, profesor goadarske šole v Tal-lombrosi (Toscana). Obrnite se do prireditelja, k jet jo ndobite.
P. n. destiti slo venski rojaki!
Dobil sem ravnokar iz tvornic mnogo izvrstnega papirja, zavitkov in črnila. Drugih pisarskih potrebščin pa imam dovolj od prej v zalogi. Cene nastavil sem vsem prav tako nizke, kakoršue zahteva današnja konkurenca. Priporočam se Vam torej najuljudnejše, da mi blagovolite naklanjati svoja naročila pisarskih potrebščin. Zagotovi jam Vam najboljšo in najcenejšo postrežbo, bodi-si na debelo ali na drobno. — Saj umete, da — »promet konkurira*.
Z odličnim spoštovanjem
udani
V Gorici 8. novembra 1893.
B. likar, trgovec.
Železnični urnik
Črta Trat-Gorica-Videm
		cjut.	cjut.	pop.	pop.	pop.
Trst Grinjan	odhod	8 25	9.—	4.35 1 8.—		8.05
		8.42	9.21	4.55		8.32
Nabrežina	m	9.10	10,-	6.30	8.37	9.45
Tržič		9.32	10.30	5.57	8.58	10.30
Ronke	n	9.39	10.39	606	9.05	10.42
Zanrai	ti	9.47	10.51	6.14	9.14	11.-
Gradisče-Zdravsčiua „		—.—	10.57	6.20	9.19	11.09
Rnbije-Sovodnje Gorica	»	■ •1 1	11.07	6.28	927	11.23
	dohod	10.03	11.18	6.37	9.35	1141
	odhod	10.07	11.28	6.47	9.40	11.51
Kriniu	odhod	10.20	11.46 pop.	7.06	9.55	1220
Videm	dohod	10.57	12.45	7.45	—	1.20
Črta Videm-G orica-Trat
		cjut.	cjut. | cjut. | pop.			pop.
Videm	odhod	2.45		7.5!	3.32	5.20
Krmin	**	4.—	6.55	8.46	4.40	6.30
Gorica	dohod	4.28	7.09	9.02	4.56	6.46
	odhod	4.47	7.15	9.21	5.15	7.06
Rubije-So vodnje	n	5.—	7.23	9.31	6.25	
Gradišče-Zdravičina .		5.11	7.30	9.40	5.34	V»f‘
Zagraj	n	5.19	7.35	947	6.40	7.22
Ronke		5.31	7.43	9.56	5.49	7.30
Tržič	(	6.44	7.60	10.0«	6.6«	7.18
Nabrežina		6.40	3.21	10.43	7 —	8.94
Grinjan		7.04	""*•**"*	11.01	7.18	8J6
Trat	dohod	7.28	8.50	11.18	7.86	8.47
Soaaj
2V2 1. star, lepe postave in sposoben posebno za ježo je ua prodaj.	sa
izve pri upravništvu našega lista ali pa v prodajalnici g. Ant. Urbančiča v Raštelu št. 20.
Vidic Anton
pek na Komu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoča svojo pekarno občinstvu in postreže po jako zmeruih cenah se svežim kruhom.
.1j
Simon Rožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinstvu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Jakop Nardin,
prevošček
stanujoč na Placuti št. 18. ima vozove št. 14 in 93 ; priporoča se slavnemu občinštvu. Sprejema tudi vožnje po deželi za primerno ceno.
Peter Birsa
»Corte Caraveggia* toči izvrstna domača Vina kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže tudi s brano. Ima tudi hlev za živino.
Andrej Čermelj
na trgu Koren št. lo ima štacuno jestvilnega blaga ter skrbi, da ceno in dobro postreže. Slovenci ne pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite.
Cjan Ivan,
krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden je tudi podpore vsili Slovencev, ker izdeluje natančno in po primernih cenah.
t
Franc Povšič
mizar na Šentpeterski cesti it 9. priporoča se slavnemu občinstvu za razna mizarska dela.
O	Bajt Ivan	v
O krojač na Placuti št. 31 pripo- (}
X roča se slavnemu občir.instvu še posebej A U velečaatiti duhovščini v blagovoljno pod- y
A	poro.	fi
A	ar	m	m	•
? T
Noviò Josip
krojač v Gosposki ulici št. 13, lil. nad., se priporoča vsema občinstvu. Izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.
Pavlin Edvard
p"*j
Karolina Riessner in 8in
prevzel je prodajalnico v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Anton Cotič pek
; r • r»
v uìici Dogana št. 4.
priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarijo. Postreže kolikor mogoče ceno in točno.
Gostilna „Kikeriki“
V Nunski ulici, lastnina Stefana Kofola, toči jako zvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in
primerna.
Kavarna
^Alla Fartpna" na Starem trgu (Piazza St. Antonio) priporoča se Slovencem za obilno obiskovanje.
Novič Franc,
krojač y ulici sv Klare št. 6 izvršuje vazna naročena dela in p rodaja narejeuo obleko po jako
zmernih cenah.
G. Likar
v Semeni šla ulici h. št. 10
prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za .^uhovn'je in županije, papir in vsakovrstne šolske iu pisarske potrebščine po najnižjih cenah.
Vrtovec Marija
v Gosposki ulici št. 16 priporoča svojo štacuno z jestvili. Prodaja raznovrstno jestviljio blago po smernih cenah.
s
È
„Pro ilw. tiikinaw Ant. M. Obl zzi-ja
v Gorici, aa mesnicami h. itev. 22
priporoča se za vsakovrstno tiskarsko delo, katero izvriuje točno in po nizkih cenah.
F zalogi
| ima tiskovine za Čast. duhovščino v sin-venakjnn in latiuskemtekstu, za slav. iupan-•tvene «rade, gospodarske svete gg. učiteljeve. k. poštne urade in druge. Vse po iniiani ceni. Cenik na razpolago.
V tiskarni A. M. Obisiija dobi se v zalogi : El Klmiat-ja — Priročni zakonik
mehko vezan po 0-80 kr. trdo pa po gld. 1. — E. Klaviarja — Priročni ftoloki zakonik po 60 kr. mehko vezan. — Ant, Zavrtanika — Lotoriot po 20 kr.
lokrieo
dobivajo se
v vseh knjigarnah in v Mprvi^slov, tiskarni"
Saunig & Dekleva
v Nunski ulici š. JO.
Edina slovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa iu vse druge stroje. Prodajata iu izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki; zato podpirajmo jih!

Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo.
Auton Jerkič
fotograf na Travniku št. 11 v vrtu, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajo-ča dela. Fotografile z nova, posnema po starih neskaženili fotografijah in tudi povečuje, ako je potreba. Cene primeroma k delu jako nizke. Za dobro izvršitev jamči.
Bizjak Franc,
gostilničar pri Orlu v ulici sv. Ivana št 6 priporoča se slavnemu občinstvu. Toči prava domača vina ter postreže z okusnimi jedili. Ima prenočišča iu lile v za živino.
klobučar in gostilničar v Semeiuški ulici II ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov [jr iu toči v svoji krčmi pristna domača vina hd ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba iu cene jako solidne.
ako solidne. lHJ
šX*2*S:*S3
Blat Špacapan
v Robatiščn, št. 5, priporoča svojo gostilno. Toči le edina pristna domača vina po zmernih cenah.
Živec Alojz,
ključavničar v Robatiščn št. 3, priporoča se za dela v njegovo stroko spadajoča. Izvršuje dobro
in ceno.
Frauc Brezigar,
v ulici Dogana št. 16 in na Ribskem trgu prodaja domač sir po jako zmernih cenah.
Ivan Howanski
čevljar v Gledališki ulici št. 16 priporoča se in zagotavlja jako solidno posti ežbo. Cene jako nizke primeroma k hlngu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom ki je malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje.


L


ISKRICE.
Zbirka pesmij in po ves ti j.
!
Spisal
in slovenske! mladini poklonil
JANKO LEBAN,
nadučitelj.
ipi. zvezek.
Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
4
V GORICI.
Založil in Urtai Ant. M. OLias/.i.
tK5r -
inSt


Žalna Vrtal® pira
pod vodstvom Joška Rovana v Rabatišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
---a
Josip Hvala
V i a p o n t e n n o o o Št. 12.
ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe in druge mizarske potrebe.

S
Auton Urbančič
trgovec z drobni na in tkanino v Raštelu št. 20
%
\
K	....... ~	rg
5 prodaja tkanino za možke in ženske oble- s
!
^ ke ter razno drobnino, ki je k temu po- ^1 k trebim. Vreden je posobne podpore, ker drži d p se tildi on načela „Svoji k svojim“ in na- !^| ^ ločuje blago le od slovanskih tvrdk. C
Cene
J po mogočosti nizke iu primerne k blagu ter £ 5 ne upraša se nobenega več kot za kolikor J ^ se misli prodati, zato odpade skorej vsako ^
kr.
pogajanje.
À
---- ~—_i_—r.
u:ii » _	. : _
Černigoj Jožef,
edini slovenski stolar v Gorici v ulici Morelli št. 31 priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi stare in se ne boij niknke konkurence.
:u_:—3.—
Karol Makuc
v Rabatišču št. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesek, ki je jako okusen iu zdravju neškodljiv. Kedor se krat en prepriča o j {dobroti tega octa gotovo .se ne bode nik-!dar več posluževal jesiliov napravljenih z
«
1

I
raznimi cseiican»^ Cene jako zmerne. |
L-^-rr-rr- ^—*rr
Karol Drašček,
pek na bregu Korun št. 4 ima vsak dan dvak. sveži kruh. Podružnico ima tudi v Seineniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in vedno zdrava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v
stanovanje.


Peter Drašček
-V—U—v——.Vj
Izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m. Obizzi — Tiska „Prva sloveuska tiskarna" Ant. m. Obizzija v Gorici.
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacuno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaj tudi naš list).
Cej Ivan,
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
Martin Poveraj,
trgovec in krojač na Travniku poleg vojašnice, prodaja narejeno obleko in blago za tnožko obleko ter naredi obleko po meri. Cene primerne z blagom in ne boji se nobenega tekmovanja ptujili tvrdk.
romanica Jerneja Kopača » «»*•<«,
Solkanska cesta št. 9.
Priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu pristne ter I ga v a n ti ran e sveče iz čebelnega vosku in sveče nižjih vrst za pogrebe. Nakupuje med in surovi vosek. Cene primerne in jako točna postrežba.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici v hiši dr. Lisjaka št. 23 prodaja razno jestvilno blago. Priporočamo ga vsim ker vemo, da prodaja dobro blago na d r o b n o na debelo po jako zmernih cenah.
Nesnažen dimnik, nevarnost ognja.
Prijioročauio vsled tega domačega dimnikarja Bartolo Ferdinanda na trgu sv. Antona št. 7/II, ki izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela za primerno ceno.