Zorana MEDARIC Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Mateja Sedmak (ur.) in Ernest Ženko (ur.) Razprave o medkulturnosti
Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2010, str. 449, 23 EUR (ISBN 978-961-6328-72-2)
Knjiga Razprave o medkulturnosti je prva monografija v domačem znanstvenem prostoru, ki se celovito in z različnih zornih kotov loteva medkulturnosti - teme, ki je v sodobni zahodni družbi, zaznamovani 516	s kulturno, jezikovno, versko in rasno
pluralnostjo, migracijami ter manjšinskimi vprašanji, vse bolj navzoča tako v vsakdanjem življenju posameznikov kot na politični ravni. Dvaindvajset prispevkov avtorjev in avtoric s področij sociologije, medijskih študij, geografije, jezikoslovja, filozofije, antropologije in drugih ved razgrinja raznolike poglede na kompleksen fenomen medkulturnosti. Poleg tradicionalnih pogledov na medkulturnost skozi leče različnih disciplin odpira tudi vrsto aktualnih in svežih tem, kot so na primer vprašanje medkultur-nosti v kontekstu sodobne omrežne družbe, vprašanje prehajanja od med-kulturnosti k transkulturnosti, pogled na medkulturnost skozi perspektivo okoljske etike, medkulturnost v filmskem kontekstu in druge.
Začetni prispevki predstavijo pregled preučevanja medkulturnosti v
različnih družboslovnih in humanističnih znanstvenih disciplinah. Irena Lazar v poglavju Arheologija in medkulturnost predstavi medkultur-nost in medkulturne stike skozi oči arheologov in preučevalcev preteklih obdobij, saj so bili medkulturni stiki, dialog, odnosi in vplivi navzoči skozi celoten človeški razvoj. Alenka Janko Spreizer se v prispevku Antropologija in medkulturnost osredini na pojem multikulturalizma v antropoloških razpravah in skozi raznolike teoretske poglede predstavi njegovo heterogenost in večznačnost. Sociološke poglede na medkulturnost, ki segajo od zanimanja za »tujca« v 19. stoletju do sodobnih idej transkulturalizma in politike rasne mešanosti, v svojem prispevku Sociologija in medkulturnost predstavi Mateja Sedmak. V poglavju z naslovom Psihologija in medkulturnost Marina Furlan predstavi različne smeri preučevanja povezave med psihološkimi značilnosti in kulturno specifičnimi vidiki človekovega delovanja. Naslednji prispevek Geografija in medkulturnost avtorja Milana Bufona prikaže prostorsko percepcijo in prostorsko interpretacijo vprašanja večkulturnosti s poudarkom na etnocentričnem dojemanju sveta. Pogled na medkulturno jezikoslovje kot smer, ki celovito preučuje jezike v stiku v povezavi s prepletanjem jezikov in kultur, ter, konkretneje, na medkulturno slovenistiko poda Vesna Mikolič v poglavju z naslovom Slovenistika in medkulturnost. V nadaljevanju se Krištof Jacek Kozak v prispevku Literatura in medkultur-nost posveti prepletu medkulturnosti
in literature, saj so v slednjo neizogibno integrirana tudi (politična) vprašanja, vezana na kulturno in jezikovno identifikacijo, ter vprašanja narodne pripadnosti. Prispevek z naslovom Medijske študije in medkulturnost avtorice Sandre Bašic Hrvatin se loteva vprašanj učinkovitega komuniciranja različnosti v sodobnem javnem prostoru.
Če je bil prvi sklop besedil usmerjen na pregled vprašanja medkultur-nosti v okviru različnih disciplin, pa besedila v nadaljevanju z različnih vidikov izpostavljajo posamezne teme, specifične pristope, vprašanja ali dileme medkulturnosti. Peter Se-kloča s prispevkom Demokratično komuniciranje in medkulturnost nadaljuje temo komuniciranja, pri čemer se osredotoči predvsem na diskurzivni pristop k medkulturnemu komuniciranju, predstavi ključne pojme ter dileme diskurzivnega doseganja sporazuma. Z vprašanjem sporazumevanja se spopada tudi besedilo Neve Čebron Medkulturno sporazumevanje v »lingvi franki«, ki lingvo franko razume kot skupno jezikovno kodo za sporazumevanje med pripadniki različnih kultur in kritično analizira sporazumevalne možnosti preko lingve franke na eni strani ter njeno dejansko kulturno nevtralnost na drugi. Avtorica Nives Zudič Antonič v prispevku Rojstvo in razvoj medkulturne vzgoje/ Nascita e sviluppo delVeducazione interculturale predstavi ideje medkulturne vzgoje od zametkov v šestdesetih letih 20. stoletja v Združenih državah do aktualnih trendov med-
kulturne vzgoje v sodobni Evropi. Z vprašanjem medkulturne vzgoje je povezano tudi vprašanje pismenosti priseljeniških ter domicilnih otrok v Sloveniji, s katerim se v poglavju Izzivi ekolingvistike: ekopismenost kot cilj jezikovne integracije priseljenih in domicilnih otrok ukvarja Simona Bergoč. V besedilu analizira tovrstne potenciale transdisciplinarne perspektive jezikoslovja — ekolingvisti-ke, ki že kot sam koncept vključuje večkulturno perspektivo. Lucija Čok se usmeri na konkretne izsledke raziskovanj s področja medkulturno-sti Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem na področju medkulturnosti, ki jih predstavi v prispevku Raziskovanje jezikoslovja	517
in medkulturne ozaveščenosti. Besedilo Blaža Lenarčiča z naslovom Omrežna družba, medkulturnost in prekokulturnost analizira kontekst sodobne omrežne družbe ter (re)in-terpretacijo odnosov in procesov v njej, kjer izhaja iz teze, da smo v tem okviru priča prehajanju medkultur-nosti k prekokulturnosti. Večkultur-nost v praksi na primeru Kanade analizira Marcello Potocco v prispevku Večkulturnost, garnizijska mentalite-ta in kanadski utemeljitveni mit ter preko analize garnizijske mentalitete preučuje vzroke za razkorak med retoriko in realnostjo kanadske večkul-turnosti. Pozitivne in negativne plati medkulturnosti v Latinski Ameriki pa z različnih vidikov analizira Marija Mojca Terčelj v besedilu z naslovom Medkulturnost v Latinski Ameriki: politični interes, etična nuja ali aka-
demska »moda«?. Karmen Medica se v prispevku Večkulturalizem vs. Večkulturnost v kontekstu novih migracijskih realnosti posveti učinkom novih migracijskih realnosti, analizira teoretske koncepte multikultu-ralizma ter njegove modele v praksi na primeru Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Naslednji prispevek z naslovom Živjet ce ovaj narod! Re-prezentacija nacionalnih identitet v zgodnjem partizanskem filmu avtorice Barbare Zorman prinaša specifičen pogled na medkulturnost skozi perspektivo konceptualizacije filma v nekdanji Jugoslaviji, torej v izjemno zanimivem kontekstu nacionalnega okvira večnacionalne države. Vidik človekovih pravic v okviru medkul-518	turnosti analizira Rok Svetlič v bese-
dilu Med univerzalnostjo človekovih pravic in partikularnostjo posameznih kultur. Tomaž Grušovnik postavi razpravo o medkulturnosti v okvir okoljske etike in v besedilu Odtenki zelene: okoljska etika v medkulturni perspektivi izpostavi njen pomen pri razumevanju okoljskih vprašanj ter neposrednih posledicah različnih interpretacij le-te.
Zadnji dve besedili predstavita medkulturnost v novi luči, saj se prvo posveča razmerju med znanostjo in umetnostjo kot različnima kulturnima sferama, drugo pa odnosom med posameznimi znanstvenimi področji kot različnimi kulturami. Polona Tratnik se tako v prispevku Umetnost in znanost: divergenca in konvergenca kultur(e) posveti razmerju med znanostjo in umetnostjo kot dvema kulturama, za kateri ugotavlja, da se
zlasti v zadnjem desetletju vse bolj prepletata in zbližujeta. Sklepno besedilo Ernesta Ženka Intelektualne vojne v luči Herderjevega pojmovanja kulture pa analizira razmerje med naravoslovno-tehniško in humanistič-no-družboslovno kulturo in ocenjuje, da sta še zmeraj zelo razmejeni.
Pester nabor premislekov o med-kulturnosti kaže na večdimenzional-nost in težavno opredeljevanje samega pojma, odseva pa tudi njegovo vseprisotnost ter vpetost v zelo različne dimenzije življenja. Odlika knjige je, da se v njej prepletajo tako tradicionalni kot sodobni teoretski pogledi na medkulturnost. O medkulturnih prehajanjih je moč razmišljati ne le v okvirih komunikacije, vzgoje, sodobne omrežne družbe ali na primerih posameznih držav, temveč tudi v okvirih okoljske etike, pri prepletanju in zbliževanju umetnosti in znanosti ali naravoslovnih in družboslovnih znanosti. Osrednje vodilo monografije - medkulturnost kot nujna sestavina sodobnih družb - je analizirano z različnih perspektiv, zato so tudi spoznanja, ki jih knjiga prinaša, hete-rogena. Skupno pa jim je zavedanje o potrebi po preseganju monokultur-nosti v sodobnih družbah ter po udejanjanju večkulturnosti v vseh vidikih vsakdanjega življenja.
Namen monografije - slovenskim bralcem predstaviti raznolike poglede na medkulturnost in temo predstaviti v vsej njeni pestrosti - je zagotovo dosežen. Različni teoretski in metodološki pristopi avtorjev in avtoric namreč omogočajo celovit in poglobljen vpogled v kompleksne
medkulturne stvarnosti. Knjiga je tako namenjena širokemu krog bralcev. Prvi sklop prispevkov, ki nas popelje preko vprašanj medkulturnosti in specifik medkulturnega pristopa v posameznih disciplinah, bo posebej zanimiv za študente in vse, ki se prvič srečujejo z vprašanji medkulturnosti, saj je pregled običajno kronološki, avtorji in avtorice pa vselej nekaj prostora namenijo tudi osnovnim konceptom in definicijam medkulturno-sti v posamezni vedi. Za širše bralstvo bosta zanimiva tudi naslednja dva sklopa prispevkov, ki predstavljata aktualne teme in pa posamezne študije primera ter na medkulturnost gledata z zelo različnih zornih kotov. Vse predstavljene teme so izjemno aktualne tako v slovenski kot evropski ter ne nazadnje svetovni stvarnosti.
Čeprav govorimo o obstoju medkulturnosti oziroma medkulturnosti kot vrednoti na nacionalni, evropski ravni in širše, pa bržkone ni naključje, da je prvi tovrstni zbornik izšel v slovenski Istri, prostoru, kjer so medkulturni stiki in komunikacija, prepletanje več kultur in prenašanje elementov ene kulture v drugo že zgodovinska stalnica, raziskovalni interes za tovrstne teme pa že več desetletij prisoten v okvirih znanstvenih in raziskovalnih institucij, vpetih v ta prostor. Monografija z obširnim pregledom in interdisciplinarnim pristopom k temi zapolnjuje vrzel na obravnavanem področju in predstavlja pomemben prispevek k razpravam o vprašanjih in dilemah sodobnih večkulturnih družb.
Marjan SMRKE Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
Christopher Hitchens
Bog ni velik -
kako religija vse zastrupi
Produkcijska hiša RED / Zavod za užitke branja, Bled 2010, str. 352, 31 EUR (ISBN 978-961-92628-8-7)
Kritika religije je star pojav. Morda le nekaj ur mlajši od religije same. Pojava si tudi nista nujno nasprotna. Bržkone je večina kritike religije kar religijska: če malce pomislimo, so skoraj vse religije današnjega sveta nastale kot religijska kritika starejših verskih tradicij. To je vsekakor pra- 519 vilo, ko gre za verske ločine. Delo Christopherja Hithensa, ameriškega publicista angleškega izvora, se tako najbolj na splošno uvršča v manjši, a še vedno obsežen pojav nereligij-ske in protireligijske kritike religije. Z znanimi začetki v grški in rimski antiki (če se omejimo na Zahod) je taka kritika razmah doživela šele v zadnjih dveh, treh stoletjih. Brez dvoma je prispevala k uveljavitvi nekaterih značilnosti Zahoda, ki bi bil brez njih neprepoznaven: ločenost cerkve in države, znaten del sekulariziranega in ateističnega prebivalstva, izjemen razvoj znanosti, občutenje življenja, ki je pomembno drugačno od občutenja, ki ga narekujejo religije.
Toda te pridobitve za mnoge niso nevprašljive. Religija zlasti v nekaterih delih Zahoda vztraja tudi v radikalnejših pojavnih oblikah, ki dosežene