I F* s KRANJ, torek, 30. 8.1983 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Ob 35-feinici izhajanja otiJM Odgovorni urednik: Jože Košnjek mmm LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Izguba pokrita V Delavski svet jeseniške Železarne je obravnaval poslovno poročilo in poslovanje ocenil kot dokaj uspešno — Več polizdelkov so naredili sami, proizvodnja pa je za-, to nekaj manjša — Manjši je tudi izvoz — Finančni rezultati pa so dokaj ugodni Jesenice — Čeprav so v Železarni letos zaceli brez zalog repromateria-la in polizdelkov in blikiranim deviznim računom, so se razmere iz mesec v mesec izboljševale. Tudi izgu-ki je po treh mesecih znašala v tih temeljnih organizacijah 201 jmilijon dinarjev, se je ob polletju zmanjšala na 183 milijonov dinarjev in je razen 17 milijonov dinarjev v celoti pokrita znotraj delovne organizacije. Zato je delavski svet železarne na rednem zasedanju pretekli eden, poslovanje v prvem polletju ocenil kot uspešno, čeprav planirani cilji na skoraj nobenem področju niso bili v celoti dosežem. Obenem pa je podprl vse predlagane ukrepe za izboljšanje organizacije dela, odpravo ozkih grl in s tem za povečanje proizvodnje. Zaradi pomanjkanja polproizvo-dov (vložka), oziroma slabe oskrbe s surovinami, so se v Železarni v kar največji meri potrudili in izdelali čimveč polproizvodov sami. To jim je sicer izredno zvišalo stroške, vendar so si s tem zagotovili delo. Posle- a Sijajna uspeha bratov Petrič KRANJ — Plavalca iz Kranja, člana plavalnega kluba Triglav, brata Borut in Darjan Petrič, sta na šestnajstem evropskem prvenstvu ponovno dokazala, da sta res prava mojstra. Na tem prvenstvu v Rimu sta osvojila kar tri medalje. Borut je bil srebrn na 400 in 1500 m kravi, Darjan pa si je priplaval bron na 400 m kravi, enako mesto kot pred dvema letoma na evropskem prvenstvu v Splitu, kjer je v tej disciplini Borut osvojil evropsko zlato in prvič premagal slovitega reprezentan-ta SZ Salnikova. Ta je na prvenstvu v Rimu osvojil dve zlati odličji v tistih disciplinah, kjer sta brata Petrič osvojila vse tri kolajne. Samo čestitati moramo fantoma za uspeh, ki sta ga dosegla v Rimu. S svojimi mesti sta ovrgla govorice, da v Rimu ne bosta uspela. Že v prvi disciplini na 200 m kravi, sta s svojimi mesti pokazala, da sta bila v Rimu izvrstno pripravljena. In s svojimi res odličnimi nastopi nato v naslednjih disciplinah dokazala, da sta res prava šampiona. Šampiona, ki ju krasi skromnost in v pravem trenutku znata in zmoreta tisti cilj, ki si ga zastavita. Njuna uspeha po tem nastopu v Rimu dovolj zgovorno kažeta, da sta v svetovnem in evropskem plavalnem vrhu. Še enkrat res iskrene čestitke za tako izvrstne nastope njima in trenerju, očetu dr. Dragu Petriču! -db Tovornjaki se nič kaj radi ne umaknejo — Gorenjska cesta se posebej v poletnih dneh duši v prometu. Veliko tujcev te dni hiti z dopusla proti domu in kaj rado se dogodi, da se za tovornjaki nabere dolga kari voziL Posebej za tistimi seveda, ki se nikakor nočejo umakniti hitrejšim osebnim vozilom, četudi jim je na voljo odstavni vozni pas. Miličniki na motorjih jih seveda opozarjajo, toda vsepovsod vendarle ni' morejo biti. Poklicni vozniki bi morali najbolj spoštovati vozniške dolžnosti, biti zgled drugim, pa temu pogosto ni tako. —■ Foto: I. Ko-kalj j, . , , ... , dica tega pa je, da je proizvodnja končnih izdelkov znašala 180.241 ton ali za 28.000 tona manj kot so planirali in celo nekaj manj kot so naredili lani. Zaradi manjše proizvodnje je bil manjši tudi izvoz in sicer so izvozili za 14,5 milijona dolarjev in s tem dosegli le 62 odstotkov plana. Uvozili pa so za 18,9 milijona dolarjev in s tem izpolnili 64 dostotkov plana. Razmerje med uvozom in izvozom se je sicer izboljšalo, vendar pa cilj ne more biti pokritje oziroma pozitivna bilanca, temveč čimvečji izvoz, ker le ta lahko zagotavlja potrebne surovine in s tem delo in socialno varnost velikega dela jeseniških občanov. S tem, da so vložek oziroma material, ki so ga dali v proizvodnjo, skušali kar najbolj oplemenititi, so dosegli, da se je povečalo število izdelkov, ki so dohodkovno zanimivi in tako računajo, da so \ prvem polletju sestavo proizvodnje izboljšali za 4 odstotke, kar je zelo veliko in je znatno vplivalo na poslovne rezultate. Drseči tečaj dinarja je pripomogel, da so z izvozom lovili inflacijo, čeprav pa jim je uvoz velik del tega dohodka ,špet pojedel. Svoje so k boljšim.poslovnim rezultatom pridale tudi cene izdelkov, ki so bile višje za 44 odstotkov. Tako je bil celotni prihodek v primerjavi z lani za 31 odstotkov večji, dohodek je poraste! Za 39 odstotkov, Cisti dohodek za 53, osebni dohodki pa so s gibali v skladu z dogovorom. Zadovoljiv finančni rezultat je omogočil tudi povišanje in delavski svet je potrdil za 5 odstotkov višje akontacije od 1. septembra dalje. Drugo polletje so v jeseniški Železarni začeli z dovolj velikimi zalogami polizdelkov in z zelo slabo oskrbo s ferolegurarni, katerih zaloge pogosto ne zadostujejo več kot za enodnevno proizvodnjo, zato ostaja še naprej glavna skrb oskrba in redna proizvodnja. Kljub temu računajo, da bo proizvodnja normalno tekla in bodo lahko izpolnili izvozna naročila in kolikor toliko oskrbeli tudi domači trg. Do konca leta naj bi na konvertibilno področje prodali za 19,3 milijona dolarjev izdelkov in bi s tem izpolnili 85 odstotkov plana oziroma bi izvozili toliko kot lani, ko so izvoz obravnavali kot rekorden. Na klirinškem področju pa pričakujejo izkupiček 12,5 milijona dolarjev in 75odstotnoizpolnitev plana. Skupen izvoz naj bi veljal 31 milijonov dolar-. jev. Manjši izvoz seveda pomeni tudi manjši uvoz, zato v vseh temeljnih organizacijah že pripravljajo potrebne ukrepe, da bo proizvodnja normalno tekla. Na delavskem svetu so tudi sprejeli ukrepe za izboljšanje in povečanje proizvodnje v temeljni organizaciji Bluming stekel, ki sedaj predstavlja ozko grlo v proizvodnji. Obvezali so se, da bodo delavci v tej temelji ' organizaciji dobili dovolj materiala, sami pa bodo morali narediti vse, kar je v njihovi moči. Vendar so delavci te temeljne organizacije menili, da bi morali najprej dobiti manjkajočih 40 delavcev, ker je skoraj nemogoče zahtevati od ljudi, ki delajo na 4 izmene in v težkih delovnih pogojih, še večje napore. L. Bogataj V SREDIŠČU POZORNOSTI Šola se začenja Če že zaradi nenavadno vročih avgustovskih dni starši pozabljamo, da je treba v knjigarno, nas opominjajo otroci. Strašno jih zanima, kakšne so letošnje nove knjige. No, koliko stanejo, ni tako pomembno, s tem naj se ubadajo starši. Da so tu le nove knjige, novi zvezki, novi ovitki, nove radirke, novi svinčniki, novi tintobri-salci, nove bombice . . . Novih botnbic že ni. Zaman jih iščemo od trafike do knjigarne. In ni vseh knjig za petčke, za šestčke, sedmč-ke. Kar pa je tu, je pa drago kot žefran. Knjiga, ki je še lani stala 40 dinarjev, je danes poskočila na 200 dinarjev. Znebili se bomo denarja kot nikoli doslej. Komplet učbenikov za 7. razred stane danes že kar 2.500 dinarjev, za usmerjeno izobraževanje pa še veliko več. In ko bi vsaj lahko ob koncu leta zbral knjige skupaj in jih dal mlajšemu otroku, da bi jih s pridom spet uporabil! Vsak otrok dobi vsako leto novo knjigo, nov delovni zvezek! Kje so tisti časi, ko je ena vadnica zdržala sedemnajst let!? Zdaj pa za vsako najmanjšo spremembo nov učbenik! Vse kaže, da imajo nekje še vse prevelike apetite, vse preveč denarja in vse premalo razumevanja za starše in naposled tudi za našo družbo. Kot bi se aktivnoat in delo nekaterih odražala le v novih učbenikih' Koliko pa stane, pa ni važno. Nobene novotarije ne obidemo. Nič več ni treba otrokom pisati. Le še teste izpolnjujejo. To je najmodernejši način izobraževanja v svetu. Mi tudi ne moremo brez njega! V knjigi daš otroku že vse servirano vnaprej. Vse je opremljeno z vprašanji, z odgovori, s črtami, da bo na njih učenec zapisal odgovor. Kaj je lažjega, kot iz vnaprej podanih odgovorov izbrati pravega, ga obkrožiti in naloga je gotova. Brez napetega premišljevanja, kaj bo napisal, kako bo formuliral stavek. Potem pa ugotavljamo, da naši otroci ne znajo napisati najbolj navadnega prostega spisa, da se sploh ne znajo izražati . . . Zaradi tistih nekaj v knjigi zapisanih odgovorov in obkrože-vanj je ob koncu leta knjiga neuporabne za drugega. Srce te boli, ko mečeš iz predalov tako dragocene knjige. Toda uporabiti jih nimaš kje, kajti novega učenca čaka na novo natisnjena, z novimi črtami nacrtana knjiga, ki jo bo spet lepo pokracal in ob koncu leta odvrgel.... Papirja ne bo. Cene učbenikom so visoke. Mar se ne bi mogli dogovoriti, da bi knjige držale vsaj nekaj let. Vsaj toliko časa, kolikor je, denimo, življenjska doba takšne knjige, ki gre iz rok v roke. Mar ne bi vsaj tiste knjige, ki se uporabijo le enkrat, tiskali na slabšem papirju? Za izpolnjevanje s svinčnikom bo najslabši papir še vedno dovolj dober. Bodite prepričani, tudi najbolj bogati v svetu si ne privoščijo takšnega razkošja, kot. smo si ga mi prav pri šolstvu zadnja leta. In zadnji čas je, da temu razmetavanju napravimo konec. D. Dolenc v. Obnovljena šola v Davči Davča — V nedeljo so se*krajani Davče, nekdanji učitelji davške šole, predstavniki delovnih organizacij iz škofjeloške občine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugi obiskovalci zbrali na slovesni otvdritvi obnovljene podružnične šole v Davči. V hriboviti vasi Davči na koncu selške doline, kjer so si kmetije oddaljene tudi uro in več peš poti, hočejo poskrbeti, da bi mladi ostajali na kmetijah. Prav šola je tista, ki marsikateri mlad par vzpodbudi, da ohranita kmetijo, vzgojita otroke, ki bodo imeli nekoč radi svojo vas. Prav zato so že pred tridesetimi leti zgradili šolo, ki je bila predvsem zmaga in dokaz vaščanov, kaj vse zmorejo'narediti s skupnim delom. V šolski stavbi pa so našli tudi prostor za veliko dvorano in oder, kjer so se zbirali na predavanjih, proslavah, sestankih, zaživelo pa je tudi kulturno življenje na vasi. Sprva so šolo obiskovali učenci do osmega razreda, kasneje pa so v šoli ostali le še učenci nižjih razredov, nato pa le še prvi trije razredi. Tudi učiteljev je bilo včasih več, sedaj je le še ena sama, Francka Bevk, ki poučuje vse tri razrede. Učencev je sedaj le dvajset, čez nekaj let pa jih bo več, saj se "Vetlne več mladih odloča ostati doma na kmetiji. Stara šola je po skoraj tridesetih letih postala zastarela, v njej ni bilo kurjave, oprema je bila slaba, šolo pa je prizadel tudi potres. S samoprispevkom v škofjeloški občini, ki je namenjen obnovi šol, so zbrali del sredstev, ostala sredstva pa je prispevala izobraževalna skupnost Skofja Loka in krajevna skupnost Davča, ki je gradbenikom SGP Tehnik, TOZD gradbeništvo, odstopila gramoz za zunanjo ureditev. Graditi so pričeli lani konec julija in do konca novembra so šolo toliko uredili, da se je v njej pričel pouk. Do slovesne nedeljske otvoritve so uredili dve učilnici, pisarno za učiteljico, večji prostor za razgibavanje, kuhinjo z jedilnico in dvorano. Zgradili so tudi kotlovnico s prizidano deponijo, ki bo omogočila tudi priključitev predvidenega objekta NIKO Železniki, ki bo zgrajen v bližini. Ob otvoritvi podružnične šole, katere pokrovitelj je bila tovarna NIKO Železniki, so podelili tudi priznanja vsem tistim, ki so si najbolj prizadevali pri obnovitvenih delih. y_ Primožir Finale Triglav : Maribor Kranj — Nogometaši kranjskega Triglava so se uvrstili v finale tekmovanja za pokal maršala Tita na področju Slovenije. To je njihov največji uspeh v dosedanji 70-letni zgodovini kluba. Do finala so varovanci trenerja Hasana Ibrašimoviča premagali stražiško Savo z 8:7, ekipo Britofa z 2:0, ži-rovsko Alpino s 4:0, republiškega Ugaša Rudarja iz Trbovelj z 2:1. V četrtfinalu so po streljanju enajstmetrovk izločili ljubljan- skega drugoligaša Slovana z 8:7 in v polfinalu v gosteh Elana iz Novega mesta z rezultatom 6:5. V finalu se bo Triglav pomeril z nogometaši Maribora, s katerimi so v prvem kolu republiške lige izgubili s 3:1. Tekma — pričela se bo v četrtek, 8. septembra, ob 17. uri — bo zato tudi prestižnega pomena. Kranjski nogometaši računajo pri tem tudi na izdatno pomoč ljubiteljev nogometa iz vse Gorenjske, (cz) 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO TOREK. 30. AVGUST PO JUGOSLAVIJI vkcji družbeni proizvod O lanskem družbenem proizvodu v Jugoslaviji je zvezni zarod za statistiko pripravil podatke iz katerih je razvidno, da je znašal lanski družbeni proizvod 2901 milijardo dinarjev m je bil :o 31 odstotkov večji kot leta 1981. realno pa za odstotek večji. Delež slovenskega družbenega proizvoda a se je lam znižal na 14.86 odstotka. Družbeni proizvod se je zneskovno najbolj povečal v Bosni in Hercegovini in sicer za 38 odstotkov, v Makedoniji je večji za 37 odstotkov, na Hrvaškem, v ožji Srbiji in Vojvodini za 31, na Kosovu 29. v Črni gori za 28 in v Sloveniji za 27 odstotkov. spet »dr.* Zvezni izvršni svet jc podprl pobudo izi-ršncga sveta Srbije, naj bi'Strokovni naziv za diplomante na medicinski in stomatološki fakulteti poenotili po vsej državi in bi v njihove di plome namesto zdravnik spet vpisali doktor. To naj bi veljalo tudi za vse tiste, ki so omenjeni fakulteti končali po aprilu 1963. ko je bil naziv doktor ukinjen. Mnogi zdravniki so namreč v tujini težko dokazovali svoj akademski status. Zvezni izvršni svet je zadolžil komite za delo. zdravstvo tU socialno zaščito, da do ureditve tega vpra sanja sodeluje z odborom /IS :a znanost, tehnologijo, izobraževanje in kulturo. cenej S a vozila Neurje s točo, ki je sredi julija zajelo Dolenjsko, je povzročilo precej škode na osebnih vozilih in prikolicah novomeške 1MV. Po oceni zavurovalnice znaša škoda blizu 45 milijonov dinarjev. Poškodovanih je bilo 1.200 osebnih vozil in 700 do 800 poči-tniških prikolic. Prodajna služba IMV je ponudila osebna vozila in prikolice svojim rednim predplačnikom. Do sedaj so prodali že vse katree, na voljo pa je še nekaj vozil R-18. Popust za ta vozila je med 35.000 din in 45.000 din. Zmanjšan je tudi davek. IMV prodaja poškodovana vozila in prikolice v glavnem prek lastne prodajne mreže, nekaj pa tudi prek Slovenijalesa. V nedeljo na Jezerca Kranj tnj — V petek. 26. avgustu stajjredsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner m predsednik družbenopolitičnega zbora Ciril Ribičič obiskala kranjski delovni organizaciji Sava in Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjska. V zadnjih letih je v velikih težavah vsa jugoslovanska gumarska industrija, tako tudi kranjska Sava. Vzrok temu je predvsem velika odvisnost od uvoženih surovin, ki predstavljajo kar 70 odstotkov vseh surovin v proizvodnji. Predstavniki delovne organizacije so v pogovoru povedali, da si prav zato prizadevajo, da bi zmanjšali odvisnost proizvodnje od uvoženih surovin. Zato sodelujejo s tovarno saj v Kutini, za obnovo katere so vložili 40 milijonov dinarjev in si s tem zagotovili zmanjšanje uvoza saj. Tudi v tovarno sintetičnega kavčuka Žrenjanin so doslej vložili 60 milijonov dinarjev, s čimer naj bi si letno zagotovili 5600 ton te surovine. V Savi se pripravljajo tudi na gradnjo tovarne Jeklenega korda, ki ga morajo sedaj uvažati. Problematika cen, uvozna in izvozna problematika, problematika surovin in rezervnih delov, ter oblikovanje in delitev dohodka so bile glavne teme pogovora predstavnikov Save z gostoma, ki sta obiskala še Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjska, fusta se s predstavniki delovne organizacije pogovarjala o problematiki kmetijstva, še posebej kmetijstva na Gorenjskem. — V. Primožič, foto: I. Kokalj . GRAD PRI CERKLJAH - Krajevna konferenca SZDL Grad pri Cerkljah in krajevna organizacija ZZB NOV Cerklje organizirata v nedeljo, 4. septembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem II. grupe odredov in Kokrškega odreda na Jezercih pri Krvavcu slovesnost v spomin na dogodke izpred 41 let. V dneh od 13. do 16. uvgusta so se na tem področju namreč zadrževali borci IJ. grupe odredov, ki so se tod prebijali na Štajersko, njihov preboj pa naj bi jim pomagal uresničiti tudi del Kokrškega odreda. Krvavška četa. Že pred prihodom II. grupe odredov na krvavško področje, so se borci Krvavške čete udarili z Nemci. Ko pa so Nemci 13. avgusta 1942 v spopadu s partizani nad Davovcem ugotovili, da na Davovoe prihaja tudi del II. grupe odredov, so se takoj odločili za obsežne operacije. Na Krvavec so s cerkljanske, kokrške in kamniške strani organizirali močno ofenzivo, ki je trajala od 15. do 22. avgusta 1942. V tej ofenzivi je poleg nemških sil iz postojank pod Krvavcem in okolice sodeloval tudi 18. polk gorskih lovcev, ki so ga poklicali z Jelovice. V neenakem boju je na strminah Kn'inri in Sontur.ške gore padlo okrog 30 borcev ii. grupe odr«M Krvavške čete Kokrškega «3 Spominska obeležja v spomift|l ste krvave dni stoje danes na J tu, na Kriški planini, na pS planinskega doma ob trasi jj« na Krvavcu in na Jezercih. Vsako leto se v teh dneh w aktivisti, planinci, člani družbcS litičnih organizacij, turistični^ in krajani množično zberona nju v bližini enega teh s Na srečanje povabijo vse viste Gorenjske, posebno no. Letos bo to srečanje, vabijo vse Gorenjce, na Kulturni program bodo ni KUD Cerklje, pevski z tatorji ter učenci osnovne . kij ah. Slavnostni govornik tar občinske konference Z Stane Pirnat. Na Krvavec ^ od 8. ure vozila žičnica, nt pa se lahko pripeljete tudi Cesta je urejena. Vsi tisti, ki ste že pre,_.. hujali na proslavo na Krv nesite s seboj spominske 1 za petkratno udeležbo na boste letos prejeli zlato zii Proslava bo ob vsakem D O L A« Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Školja *"*m Loka In Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor^Slavec - Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc, ousan nu-mer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej, Marija Volcjafc, Cveto ZaplotniK, Andrej Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Haln In Igor Kokalj - List izhaja od oktobra IM^Iiolltdn«. oo januarja 1958 kot poltednik, od Januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja *°« fjff,",",.?! sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk tisk ZP pravica LJubljana. Naslov uredniitva In uprave lista: Kranj, Mose Pljadeja 1 - TekočI račun pn su* v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakc*J" STS1 odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju Polletna naročnina 450.— din. Krajevni praznik Gorij — 28. avgusta 1941 so na gorjanskih tlehtZ prvi talci. Ta dan so si krajani izbrali za svoj praznik. Ob lem™ svoj praznik. Ob leto^j praznovanju krajevnega praznika so v petek 26. avgusta v avli o£ vne šole člani gobarske družine Gorje pripravili razstavo gob Vjok to je bila slavnostna seja delegatov skupščine KS in vodstev DPQ \ seji so podpisali listino o pobratenju OORK Varaždin-Gorje yw Ijoje bila proslava ob 90-letnici otvoritve soteske Vintgar, terrnzs prapora OORK Gorje z izmenjavo listin o pobratenju OORK GaH Vnrnždin. — Jože Ambrožič Pred srečanjem gorenjskih tekstilcev i Gorenjska predilnica stoji na štirih nogah , i. večino strojne opreme pa je ---___.... _ . *..... -...... -,_____iirftfU. kovosti izdelkov. V ecino su-uj f c*iin*. inriu- Kf - _|_- — ~-------—-- u Gorenjska predilnica iz Škofje Loke bo prihodnje leto praznovala svojo petde setletmco. Generacije žensk so dale svoje delo tovarni, ki izrazito slabih časov nikoli ni poznala, saj je nenehno uporno dokazovala, da ima bodočnost, navkljub drugačnim napovedim. Delavci Gorenjske predilnice so že vseskozi navajeni pridno delati, prodajati svoje izdelke na tuje. Vendar imajo danes tudi y Gorenjski predilnici veliko težav z devizami, saj bombaža doma tekorekoč ni, volne tudi malo, vsa Jugoslavija pa nima bazične industrije, ki bi nafto predelovala v granulat, osnovo za izdelavo sintetične preje Gorenjska predilnica danes stoji na štirih nogah. Torej ni ozko usmerjena in svoje štiri možnosti lahko prilagaja glede na potrebe. Izdeluje- jo bombažne in sintetične preje, preje za točno pletenje in tkanine jersey. V svojem razvoju gorenjska predilnica namreč teži, da bi čim več polizdelkov predelali v končne izdelke. Tovarna bo prihodnje leto stara petdeset let. Trdno je vsidrana in povezana s krajem, generacije žensk so pustile svoje delo v Gorenjski predilnici. Tako kot druge naše tekstilne tovarne je morala v preteklosti uporno dokazovati, da ima bodočnost, saj so mnogi mislili,da tekstilna industrija sodi v manj razvite in nerazvite dežele. Direktor Gorenjske predilnice Vinko Puncer, ki že dolga leta dela v tekstilni industriji, pravi, da je dolga leta veljala za ekstenzivno proizvodnjo. Vendar je v minulih desetletjih ustvarila velika sredstva, med prvimi je začela svoje izdelke prodajati na tuje, zato izvoz sedaj lahko celo povečuje. Jasno pa je, pravi Vinko Puncer, da se mora razvijati v smeri čim višje tehnološke obdelave in čim večje avtomatizacije ter kvalitete izdelkov. Ne nazadnje takšno pot kaže tekstilna industrija v visoko razvitih deželah kot je Švica ali Zahodna Nemčija. Nazorni so podatki, kako hitro se danes vrtijo sodobni predilni stroji. Poprej so na primer sko-drali 75 metrov najlona na minuto, nato 250 metrov, danes pa že 900 metrov. Stroji so vse bolj avtomatični in tudi v Gorenjski predilnici, ki je danes ena naših najbolj* opremljenih predilnic, je že preteklost, da bi delavka tekala le ob enem stroju Danes delavka bdi nad dvanajstimi stroji. Izkušnje najbolj razvitih tekstilnih tovarn na zahodu govore, da hitro pada število delavcev, ki strežejo stroju, vse več pa je vzdrževalcev, ki stroje popravljajo. Seveda pa se vrte 24 ur na dan, brez prekinitev, da je učinek čim večji, da je stroj čim preje izkoriščen in zamenjan z novim, še boljšim Gorenjska predilnica je v preteklih letih zelo skrbela za opremljenost, za dobre; materialno osnovo dela. Zato je danes ena najsodobnejših predilnic v Jugoslaviji. Zelo dobro delajo njeni vzdrževalni obrati, marsikateri nadomestni del naredijo sami. saj je z uvozom zelo težko. V Gorenjski predilnici se zavedajo, da je v zdajšnji težki devizni situaciji poglavitna oskrbljenost proizvodnje s surovinami, vendar pravijo, da če bo to trajalo dlje časa, bo zapora uvoza opreme vrnila udarec, saj stroji ne bodo več dajali izvozne ka- kovosti izdelkov. Večino strojne opreme pa je pač moč dobiti le na zahodu, kjer tekstilna industrija nenehno orje razvoj. Gorenjska predilnica pa je od uvoza krepko odvisna tudi pri surovinah. Kar 75 odstotkov materialov pride s konvertibilnega tržišča. Bombaža doma takorokoč ni. Nekaj ga zraste v Makedoniji, toda tobak je tam pač bolj zanimiva poljščina. Tudi volne je doma malo. Na dlani je torej, da bi morali pospeševati pridelavo bombaža in oživeti ovčerejo, saj bodo sicer še naprej naše tekstilne tovarno odvisne le od uvoza surovin. Gorenjska predilnica mora kupovati 60 odstotkov bombaža na zahodu, 40 odstotkov na vzhodu. Korak naprej je bil v zadnjih letih storjen pri sintetiki, vendar je bila z uvedbo izdelave yulona preskočena ena proizvodna laza. Poprej smo morali uvažati prejo, sedaj granulat, iz katerega izdelujejo prejo, ki jo nato v Gorenjski predilnici predelujejo. Vsa Jugoslavija namreč nima bazične in kemične industrije, ki bi nafto predelovala v granulat. Surovine so za gorenjsko predilnico vse dražje. Cena bombaža na svetovnem trgu raste, nafte sicer v zadnjem času ne, toda velikanski vpliv imajo tečajne razlike. Cene so pač v dolarjih, kako drag je za nas postal pa dobro vemo. V preteklem letu so bile kljub zamrznitvi cen tudi domače surovine vse dražje, saj so dobavitelji zahtevali pokrivanje cenovnih razlik, sicer niso več jamčili dobav. Nasploh pa so domači dobavitelji zelo negotovi pri rokih in kvaliteti dobav. Čeprav so v Gorenjski predilnici zaostrili varčevanje vsepovsod, kjer lahko na to vplivajo, stroški skokovito rastejo, saj imajo največji vpliv surovine. Tako so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim poskočila porabljena sredstva za 58 odstotkov. Celotni prihodek je bil za 45 odstotkov večji, dohodek za 17 odstotkov in čisti dohodek za 1 odstotek. Življenjska nujnost Gorenjske predilnice je seveda izvoz, kjer dosegajo boljše cene kot doma, kjer so bile leto dni zamrznjene. Največ izvažajo prav na najzahtevnejša tržišča Zahodne Nemčije. Avstrije in Italije. Izvoz danes zavzema 18,5 odstotni delež, cilj pa je, da bodo na tuje prodali 20 odstotkov svojih izdelkov. V letošnjem prvem polletju so izvozili za 193 milijonov dinarjev izdelkov, kar je v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 41 odstotkov več. Lani jim je zaradi povečanega izvoza uspelo v tovarni zadržati 65 odstotkov deviz, ki jih za nemoteno proizvodnjo še kako potrebujejo. Za surovine, kemikalije in burve, nadomestne dele, pri čemer- na posodabljanje opreme skorajda ne morejo misliti. Na začetku letošnjega leta je kazalo, da bo tekstilni indust. .ji ostalo 60 odstotkov deviz, predilničarjem znotraj sporazuma, ki so ga tekstilci naredili sami, 65 odstotkov Vendar se zaradi velikih zadolžitev naše države delež zmanjšuje in danes vse kaže. da jim bo ostalo to okoli 44 odstotkov deviz. To seveda pomeni nvi<-nje v proizvodnji, rešitev' so lahko blagovnj kre- diti, o katerih prav sedaj veliko govorima ka njihovega odobravanja je namreč zelo tena, saj še vedno ni jasno, kako bodo por, teh kreditov carinski službi dokazovali.dt* delke. ki bodo vsebovali surovine iz MmI kreditov, res prodali na tuje. Gospodarstvi" kredite prevelikega navdušenja ne kaw;« voljo tega. ker tudi vračanje teh kredita* povsem jasno. Dober gospodar morapon*L goje gospodarjenja vsaj za eno leto naprej,d Vinko Puncer. Če bodo torej sedaj najeti M vni kredit, morajo tudi natančno vedt bodo lahko čez dvanajst, trinajst meseca Drugi rešitev je seveda povečamo f Vendar ne le v obliki prodaje polizdelkov »oj-pravi Vinko Puncer, temveč z izvozom visok-delanih izdelkov. Za gorenjsko predilnic« meni skupni izvoz s Svilanitom. Rašico, F!« no, Eksperimentalno tkalnico v Kamniki Časi torej tudi za gorenjsko predilnicoI niso lahki in na sestankih nenehno prepr-c delavce, da bo treba delati tudi ob sobotah.' tako zahteval izvoz. Brez dlake na jeziku]* jasnjujejo našo devizno situacijo. Delan < renjske predilnice so že vseskozi navaj«* no delati, nikoli niso neupravičeno povzdif1 glasu, razumejo težave. Tekstilec je doSv scipliniran delavec, že narava dela gasiM* temu. Vendar je tekstilni delavec po rurs uporen, kar je v zgodovini že neštetokrat«^ zal. Vodstvo se v Gorenjski predilnici to*.' j zaveda, zato delavcem ne skriva danas«} žav. Tekstilna industrija je vedno prispe>*k*l delež za tako imenovane napredne paMftV panoge bodočnosti, kakor jih radi iraea^tfl Tudi danes je temu tako. le da so dinarjo'* njali dolarji. Vendar so v Gorenjski ptrisfl vedno skrbeli za svojega delavca. Niso pil mogočnih poslovnih zgradb, v katerih bi««« pičila administracija, temveč so poskrbim družbeni standard. 187 delavcem so doslej)« skrbeli stanovanja, ki so vredna 207 miiivvv \ nar jev. Letos so razdelili 13,3 milijone dwH stanovanjskih kreditov. Že deset let imajowB bra uveljavljeno stanovanjsko varčeur.v | nes dobi delavec za nakup stanovanja 451tolfl tisoč dinarjev stanovanjskega posojila, si < dogovorili, da je to 30 njegovih mesoo * nih dohodkov. Veliko stanovanjskih r razrešijo s sodelovanjem drugih or$J kjer so zaposleni možje ali žene njihovih oziroma delavcev. Zgledno imajo urvvv hrano med delom in topli obrok dobi tusto žensk, ki še delajo v nočni Izmeni 9i ti je moralo ponoči delati okoli 400 tensk mi stroji so število /.manjšali. Veliko lahko preživi dopust v počitniških domc 1 roma stanovanjih v Portorožu. Piiam. i\ Umagu. Poi-eeu. Vodicah, Kranj.sk: v>: skupaj imajo v njih 70 ležišč. Skrbe tudi: upokojence. 318 jih imajo. Vsako tete jI jo na srečanje ob dne vik kolektiv a M. \ Elan je bil ena prvih smučarskih tovarn v svetu, ki se je začela ukvarjati : lastnim razvojem. Elanov Inštitut beleži danes 20-letnico dela, kije bilo kronano s številnimi uspehi. Foto: I. Kokalj Pašništvo na Gorenjskem Če grmičevje preraste pašnik ... Pogovor z Gorazdom Kokaljem, vodjem oddelka za kmetijstvo pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, o nižinski in planinski paši na Gorenjskem. Kranj — Čeprav.je paša najcenejši in najbolj zdrav način krmljenja, te nekaj vet kot 50 kmetov z Gorenjske pase živino prek celega leta. Većina pase le občasno ali običajno po tretji košnji ali potem, ko se živina vrne s planin. Prve lastovke, ki pa še ne prinašajo pomladi, obetajo, da se bo tudi na Gorenjskem nižinsko pašništvo močneje uveljavilo. Bo tako tudi v planinah, kjer iz desetletja v desetletje govorimo o večjih površinah zaraščenih pašnikov, o hektarih, -ki so jih pripravljeni kmetijci kai prehitro prepustiti gozdar-iO tem, kakšne so razmere v gorenjskem pašništvu in o njegovih nadaljnjih možnostih razvoja s+no se pogovarjali z Gorazdom Kokaljem, vodjo oddelka za kmetijstvo pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske. ce — živina shujša ali se pri iskanju Krme razkropi in zaide v nevarna območja, tudi na rob prepadu. Pastirji bi morali v prvi vrsti skrbeti za živino in jo odgnati tudi v bolj oddaljene konce planin. Gostinstvo, prodaja kislega mleka in ostalih planšarskih dobrot, ne bi smelo biti njihova glavna dejavnost. Veliko gospodarsko škodo povzročamo, ker se med plemenskimi telicami pasejo tudi biki z nekontroliranim poreklom. To bi morali preprečiti, če ne gre drugače, pa z odlokom. Nekateri gorenjski kmetje so prav zaradi neurejenosti naših planin peljali živino na pašo na Kočevsko in Notranjsko.« # Nobenega dvoma ni, da bi lahko na gorenjskih planinah prepasli čez poletje več živine in s tem prihranili krmo za zimske mesece, če bi kmetijstvu »vrnili« zaraščene pašnike. »O tem, koliko imamo opuščenih ali zaraščenih pašnikov, nimamo zanesljivih podatkov. Številke, s katerimi razpolagamo v zavodu, so bolj ocena kot odraz dejanskih razmer. Ocenjujem, da imamo na Gorenjskem 28 opuščenih planin ali več kot dva tisoč hektarov pašnikov. Od tega največ, 13 planin, v bohinjski dolini. Za to je več razlogov. Nekdaj cenjena bohinjska cika je zgubila bitko z bolj kakovostnimi pasmami in zavoljo tega se je zmanjšalo zanimanje za rejo. Z dodatnim gnojenjem se je izboljšalo pridelovanje večjih količin krme v nižini, s tem pa se je zmanjšala potreba po planinski paši. Poleg tega ima deset bohinjskih pašnih skupnosti tudi veliko težav z dostopi do planin, z vodnimi napajališči in predvsem s pastirji — kje jih dobiti. Lani se je na gorenjskih nižinskih in planinskih pašnikih paslo prek poletja 8100 glav živini« (4072 goved, 3953 ovc, ostalo konji) ali 650 glav več kot leto p red tem. Vsako odraslo govedo je popaslo dva hektara pašnika. Če bi uredili tudi dva tisoč hektarov za-i'aš< enih ali opuščenih planin, hi lahko ob enaki obremenitvi pašnika prepasli še dodatnih tisoč glav odra sle živine. Številka, vredna premisleka.« C. Zaplotnil; • Pašo skušate oživeti na različne načine, tudi z zbiranjem kmetov v krožke. Za kakšno obliko dela gre? »Krožek za pašništvo je bil ustanovljen marca letos na pobudo kmetov. Ima 26 članov, med katerimi so poleg kmetov tudi delavci z družbenih posestev. Gre za obliko pospeševanja kmetijstva, s katero želimo navdušiti za pašo živine čimveč gorenjskih kmetov in jih obenem seznaniti z uveljavljenimi načini paše. Pred 13 leti se je večina gorenjskih kmetov odločila za pašno-košni sistem. Zaradi uvedbe mehanizacije na kmetijah in zahtevnosti ga je večina tudi pričela opuščati, čeprav daje ob doslednem izvajanju in skrbi za čre-dinke najboljše rezultate. Obdržal se je predvsem na kmetijah, kjer imajo travnike v večjih kosih — pri Basaju na Suhi, Robleku v Bašlju, Šebatu v Smokuču, če omenim le nekatere. Drugod so se odločili za enostavnejšo, a manj učinkovito, pašo na počez. Primer za to so pašniki pri Dolharju v Predosljah, Jamniku v Žabnici, Kernu na Letencah, Drinovcu v Pod-brezjah, na posestvih Žabnica in Pfenična Polica in tudi drugod. Tretji način, ki se je uveljavil na Gorenjskem, je kombinacija pašno-koš-nega sistema in paše na počez. Kmetje na sestankih krožka primerjajo učinke različnih načinov paše in U pa j s strokovnjaki zavoda in Biotehniške fakultete iščejo napake, po-rr.anjkl jivosti. Če je potrebno, razči Urno stvari na terenu. Menim, da je . tem največja vrednost našega srečanja.« • Ne le paša, tudi pravilna paša. To je cilj, ki ga bo še težje kot v nižinah doseči na planinskih pašnikih. Za kakšne pomanjkljivosti gre? »Na Gorenjskem smo v zadnjih letih več vlagali v izgradnjo in obnovo ov in pastirskih koč na planinah, manj pa v izboljševanje travne . ' razdeljevanje pašnikov na čredinke, v ograjevanje planin. Z smotrno pašo, predvsem z do-(piojevanjem ob koncu julija ali v za-. avgusta, bi zagotovili dovolj krme za vso pašno sezono. Pomanj-luu je krme ima lahko hude posledi Dvajset let Elanovega Inštituta V Elanu so kmalu spoznali nujnost lastnega razvojnega dela, če so se hoteli uveljaviti na zahtevnem zunanjem tržišču — Pred dvajsetimi leti so osnovali Inštitut, s pomočjo katerega se je Elan prebil v sam svetovni vrh predvsem kot izdelovalec smuči, jadralnih letal in uteži Begunje — Elanov Inštitut, ki dela v okviru delovne organizacije kot ena njegovih temeljnih organizacij, ima letos dvajset let. Ob letošnjem prazniku radovljiške občine so ga nagradili z občinsko plaketo. Medalje pa so prejeli štirje njegovi delavci: Janez Bohinc iz. Žirovnice, Miha Finžgar iz Nove vasi, Andrej Robič iz Radovljice in Anton Volčanšek iz Radovljice. S tem so tudi v okviru občine poudarili izredno pomembno vlogo in delovne uspehe Inštituta, ki ga danes vodi Peter Petriček. V njem je zaposlenih 37 delavcev, od tega je sedem raziskovalcev. V Klanu so zgodaj spoznali nujnost lastnega raziskovalnega dela, če so se hoteli uveljaviti na zahtevnem zunanjem tržišču. Veliki uspehi, ki jih je Elan doživel na tujem, tudi na tekmovalnem področju z Ela-novimi smučmi, telovadnim orodjem, ročkami za dviganje in z drugimi izdelki so tesno povezani z delom Inštituta. Pokriva potrebe celotne tovarne po razvojnem delu, skrbi za posodabljanje tehnologije in vpeljuje novo. Najbolj je seveda zaslovel z uspehi na področju razvoja smuči, kjer je bil Elan takorekoč prvi izdelovalec smuči v svetu, ki se je začel ukvarjati z razvojem. V Elanu so se zavedali, da bodo uspeli le, če bodo njihovi izdelki boljši kot konkurenčni, saj se bodo le tako na tujem dobro prodajali. Če se ozremo prav na začetek teh naporov, moramo povedati, da so bili v Elanu prvi, ki so začeli lesene smuči lepiti v eni operaciji in uvedli uporabo ABS, kar je kasneje povzela smučarska industrija. Prava zanimivost je, da je bil Elan prvi, ki je začel uporabljati sitotisk za dekoriranje smuči in danes je v smučarski industriji 95 odstotkov vseh dekoracij narejenih na principu sitotiska. Iz tistih časov so ohranili smuči, ki so leta 1964 izdelali za svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev, ko so naši novinarji »blesteli« s čudovito potiskanimi smučmi. Poprej so namreč uporabljali nalepke in druge podobne stvari. Da so se izognili plačevanju licenc — kar tedaj pri nas še nikakor ni bilo pravilo — so v Elanu šli v lastno konstrukcijo metalnih smuči. Nato so razvili polnoplastično smučko in fiberglas smuči, ki so postale izhodišče vse do danes, ko Elan v celoti izdeluje smuči na tej podlagi, ki ji lahko rečemo z umetnimi smolami ojačana steklena vlakna. Posebej velja omeniti fiberglas skakalne smuči. Niso se lomile in zanje je interes pokazala večina evropskih reprezentanc, celo avstrijska. Začelo se je, ko je leta 1968 na olimpijskih igrah v Grenoblu sloviti avstrijski skakalec, kasneje trener avstrijske reprezentance, Baldur Pre-imel osvojil na Elanovih skakalnih smučeh bronasto medaljo. Nenehno so se v Elanu seveda trudili pri izpopolnjevanju alpskih smuči. Pri tem je postal tekmovalni šport poligon za preverjanje novosti. Naši smučarji tedaj še niso bili tako dobri in Elan je navezal stike s Švedi ter tam med pionirji našel tudi Stenmarka, s katerim je povezan strm vzpon Elanovih smuči. Pri tem posebej povedati, da so v Elanu razvili izredno dobro smučko za ledene smučine in mnogi se še spomnijo leta 1974, ko so na treningu v Italiji, na izredno ledenih smučinah seveda, le Elanovim smučarjem prijemale smuči, ostali pa so se čudili. Na področju razvoja smuči moramo vsekakor omeniti raziskovalca Andreja Robiča. Razvil je teorijo »Uniline«, to je sistem poenotenja slalomskih in veleslalomskih smuči, ki počiva na točno določenem razmerju med povesom smuči in stranskim lokom. Značilnost novih Elanovih tekmovalnih smuči je bilo radikalno zožanje smuči v predelu stopala, s čimer je bil močno poudarjen stranski lok. Novost so pozneje prevzeli vsi večji in pomembnejši izdelovalci smuči v svetu. Elan je prvi začel izdelovati smuči z ogljikovimi vlakni, vendar so novost zaradi visoke cene in temu neustreznega izboljšanja smuči, opustili. Danes pa ogljikova vlakna preizkušajo pri tekaških smučeh. Podobno so lastno razvojno pot ubrali tudi pri telovadnem orodju in opremljanje vrhunskih tekmovanj je bil preizkusni kamen za Elanove izdelke. Pri tem so se odločili /.a celovitost ponudbe in Elan je danes znan tudi po opremi za športne dvorane. Izgube na Gorenjskem Manj rdečih številk kot ob tromesečju Gorenjsko gospodarstvo je imelo ob prvem polletju slabih 500 milijonov dinarjev izgub — Največji zgubaš je še vedno jeseniška Železarna, sledi Sava, KZK z Mesoizdelki in Mlekarno, Iskra Reteče, TIO in Vijakarna v Verigi Lesce — Glavni vzrok je slaba oskrba s surovinami in materiali za proizvodnjo ter cenovna nesorazmerja — Premalo pa je govora o notranjih slabostih Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva v Kranju je gorenjsko gospodarstvo imelo ob zaključku polletja nekaj manj kot 500 milijonov dinarjev izgube. Izguba je bila za 37 odstotkov večja kot lani v enakem času, vendar pa za 32 odstotkov oziroma za 234 milijonov dinarjev manjša kot ob tromesečju. Z rdečimi številkami je zaključilo 32 delovnih organizacij, lani v enakem času 28 in ob tromesečju 52 delovnih organizacij. Šest organiacij je tokrat imelo izgubo prvič, pri 16 se je povečala. Tudi vzroki za izgubo ostajajo v glavnem enaki: neustrezna oskrba s surovinami in materialom za proizvodnjo, nesorazmerje med cenami surovin in izdelkov, neplačani« terjatve, visoke obresti od kreditov, tečajne razlike in še vedno neplačane izvozne stimulacije. V skoraj nobeni delovni oziroma temeljni organizaciji, kjer so ustvarili izgubo pa niso med vzroki navedli notranjih slabosti kot so slaba izraba delovnega časa, slaba organizacija dela, neustrezna sestava proizvodnje, slaba dohodkovna povezanost s surovinaši kot tudi pri ustvarjanju in delitvi deviznega prihodka in podobno. Najbolj so se izgube povečale v škofjeloški občini in sicer kar za Šestkrat in znašajo 49,07 milijona dinarjev, v radovljiški občini so se skoraj podvojile, in znašajo 89,3 milijona dinarjev, v kranjski občini so večje za 71 odstotkov in znašajo 159,4 milijona dinarjev, na Jesenicah so letos \. primerjavi / lanskim prvim polletjem za 4 odstotke manjše, vendar so po znesku še vedno največje, saj znašajo 220,6 milijona dinarjev, v Tržiču pa so izgube minimalne. Največjo izgubo so ugotovile nekatere temeljne organizacije jeseniške Železarne in sicer skupaj 183 milijonov dinarjev, kar je skoraj 27 odstotkov izgube v gorenjskem gospodarstvu. Izgubo so znotraj delovne organizacije skoraj v celoti pokrili. Glavni vzrok izgube je manjša proizvodnja od načrtovane, ki je posledica pomanjkanja polproizvodov, pomanjkanje delavcev v nekaterih temeljnih organizacijah, dotrajanost proizvodnih naprav in ustvarjanje ozkih grl ter' velike zaloge nedokončane proizvodnje. Dejanska prodajna cena je bila nižja od planirane, medtem ko so bile nabavne cene materialov za proizvodnjo višje kot so načrtovali. Razen tega se Železarna ubada z neplačanimi terjatvami, svoje so prispevale tečajne razlike - in obresti od dolgoročnih kreditov za osnovna sredstva. V kranjski Savi se zaradi velike odvisnosti od uvoznih surovin, neusklajene rasti stroškov s cenami izdelkov problemi v poslovanju vlečejo že nekaj let. V začetku letošnjega lota se je položaj še poslabšal, saj je pretežni del izgube izviral iz neplačanih izvoznih stimulacij. V drugem četrtletju so se razmere nekoliko izboljšale, zato se je zmanjšala tudi izguba. Ob koncu marca so imele štiri temeljne Organizacije 317 tisoč dinarjev izgube, po šestih mesecih p ■ dve tenielpii on>a nizaci j i 7fi.d" 1 BORBA <><»*«»»«««»" "* flie Presse Prav zanimivo je, da je bil Elan prvi, ki je začel uporabljati sitotisk za označevanje smuči. Leta 1964 je bilo to in naši novinarji so na svojem smučarskem tekmovanju blesteli z izvirno potiskanimi smučmi. Novost so kasneje povzeli vsi svetovni izdelovalci smuči in danes je 95 odstotkov vseh dekoracij smuči narejenih v sitotisk tehniki. Foto: I. Kokalj Izdelujejo predelne stene, zložljive tribune, elastične pode, ukvarjajo se z razvojem igralne opreme za otroške vrtce, kjer se lahko pohvalijo z vrsto originalnih rešitev. V programu imajo tudi uteži, s katerimi so dosegli vrhunske rezultate. Elan je bil prva jugoslovanska tovarna, ki je izdelala čoln iz fibergla-sa. Poprej so poznali le lesene, nekaj tudi gumijastih. Prvi je šel na trg že leta 1962. Že od začetka so čolne izdelovali v glavnem za izvoz, posebej v Skandinavijo, zato so morali posebej paziti na kvaliteto. Tudi čolni so v glavnem plod lastnega razvoja, le nekatere dele so zaradi izvoza posneli po skandinavskih vzorih. V zadnjem času so velike napore vložili v razvoj večjih plovnih enot in nastala je jadrnica 707 in družinski čoln P 606. Zanimivo je, da gredo do-. ma v prodajo predvsem jadrnice. Področje, kjer se do lanskega leta niso razvijali samostojno, so jadralna letala. Lani so /ačeli z lastnim razvojem, katerega plod je dvosede-žno letalo DG 500. M. Volčjak narjev izgube. Junija je Sava dosegla podražitev izdelkov' avtopnevma-tike za 34 odstotkov, v enakem odstotku so se podražili tudi klinasti jermeni in transportni trakovi, drugi gumenotehnični izdelki pa le za 4 odstotke. Ker prav slednji predstavljajo skoraj 70 odstotkov celotne proizvodnje, je skoraj nemogoče, da bi se v teh temeljnih organizacijah lahko položaj do konca leta bistv no popravil. Tudi elektrogospodarstvo je ce lani in ob tromesečju imelo izgubo, sedaj pa se je izguba še povečala. Znaša 45 milijonov dinarjev in kot vzrok navajajo neusklajenost cen in zaradi tega je dohodek v sestavljeni organizaciji in elektrogospodarski skupnosti prenizek. V Mesoizdelkih in Mlekarni v KŽK Gorenjske izgube niso nič novega. V Mesoizdelkih se že nekaj let pojavljajo zaradi neusklajenosti med dogovorjenimi in odkupnimi cenami živine in določenimi cenami svežega mesa in mesnih izdelkov. Ob polletju so zabeležili 10,6 milijona dinarjev primanjkljaja. V Mlekarni pa k vsem težavam lahko prištejejo še visoke obresti od vlaganj v novo sirarno. Izgube je za 35 milijonov dinarjev in jo je kar za štiriinpolkrat več kot lani v enakem obdobju. "V Iskri TGA Reteče navajajo kot glavni vzrok za izgubo dispariteto cen. Svoje izdelke prodajajo po cenah, ki so bile odobrene aprila 1982, medtem ko so se surovine in polizdelki podražili za 40 do 80 odstotkov. Pesti jih tudi pomanjkanje obratnih Sredstev in visoke obresti za kredite Obračunali so dobrih 23 tisoč dinar jev izgube. V LTH — Zamrzovalne skrinje pa je izguba znatno manjša od četrtine, ko je znašala 23.000 dinarjev. Glavni vzrok je še vedno neplačan izvoz v Alžirijo. V Verigi imata izgubo Tio in sicer 5,6 milijona din in Vijakarna 9,2 milijona dinarjev. V Tio je glavni vzrok neuresrtičevanje sanacijskega programa, v katerem so predvideli za 35 odstotkov večjo proizvodnjo. V Vijakami pa je glavni vzrok pomanjkanje naročil in razdrobljenost pro izvod nje. L. Bogataj GLA8 4. STRAN POTOPIS, ZANIMIVOSTI TOREK. 30. AUGUSTI mi- Dom na Goropekah je prevzela Alpina Planinski dom na Goropekah so pred dvajsetimi leti zgradili s prostovoljnim delom krajanov in prispevki delovnih organizacij — Vseskozi niso imeli sreče z zakupniki — Sedaj bo dom prevzela Alpina, ki ga mora obnoviti in vzdrževati — Za planince enake ugodnosti kot doslej Planinski dom na Goropekah, lopa planinska postojanka, je že precej let problem planinskega društva, saj so se v dvajset letih, kar je /.grajen, izmenjali številni boljši in slabši zakupniki, v zadnjem času pa je zaprt. Zato so se pri planinskem društvu odločili, da zadevo enkrat za vselej uredijo in so se dogovorili z Alpino, da bi prevzela dom v upravljanje in seveda skrbela za primerno vzdrževanje. »Dom na Goropekah je "bil zgrajen pred 20 leti,« pripoveduje predsednik planinskega društva Žiri Andrej Starman. »Pobudo za gradnjo doma je dalo žirovsko planinsko društvo, zgrajen pa je bil pretežno s prostovoljnim delom in prispevki žirovskih rune. ki so jo zakupniki plačevali planinskemu društvu. Medsebojna razmerja med društvom in zakupniki niso bila nikoli urejena tako, da bi bila ugodna za društvo. Ob najemnini, ki je bila še pred kratkim nižja od stanarine za povprečno stanovanji', seveda društvo ni imelo dohodka, niti sredstev za vsaj minimalno amortizacijo, kaj šele za investicijska vlaganja v dom. Razen tega pa so zakupniki z opremo, domom in okolico nemarno ravnali.« Zato ste začeli iskati drugačno rešitev, sicer bi ta lepa planinska postojanka še naprej propadala. »Ker planinsko društvo Žiri ni bilo sposobno gospodariti z domom, smo se po dolgi razpravi na skupščini odločili, naj dom prevzame Alpina. Ker- v Žiroh ni primernega gostinskega lokalu, niti prenočitvenih zmogljivosti, je Alpina pobudo sprejela, saj so velikokrat v težavah, kje po-stroei in prenočiti goste. Hkrati se je na Goropekah s postavitvijo vlečnice začel razvijati smučarski center in če bo dom urejen, bo na Goropekah zaživelo predvsem rekreativno smučanje. Pogoj, ki so ga nam postavili pa je, da prenese dom v svoja osnovna sredstva, ker le tako lahko vlagajo svoj denar v obnovo in vzdrževanje doma.« Ste ta pogoj sprejeli? »Izvršni odbor društva se je s tem strinjal, dogovorili pa smo se tudi, da bo Alpina poravnala dolg, ki ga ima planinsko društvo do zadnjega zakupnika. Skrbeti mora za normal no vzdrževanje in obratovanje doma, ki mora ostati odprtega tipa in odprt vse leto. Planinci imajo v domu še naprej ugodnosti, ki jih imajo kot člani Planinske zveze Slovenije. Dom bo še naprej nosil ime Planinski dom na Goropekah in Alpina ga ne sme prodati ali kakorkoli drugače odtujiti. Skupna ležišča v domu so še vedno na voljo planincem in to po ceni, ki veljajo tudi za druge planinske postojanke. Alpina mora prevzeti obveznosti iz pogodbe za izgradnjo vodovoda in rezervoarja na Goropekah, kjer krajani skupno z domom gradijo novo zajetje in vodovod. Letno bo Alpina prispevala 100.000 dinarjev za delovanje društva in letos bo dodelila planinskemu društvu še 50.000 dinarjev za obnovo drvarnice ob domu in obnovo temnice.« So se v Alpini strinjali s temi pogoji? »So. Soglasje za prenos lastništva mora dati še Planinska zveza Slovenija, za kar že imamo načelno soglasje. Sicer pa sedaj dom oskrbujejo naši zavzeti planinci in ob koncu tedna dežurajo v domu in postrežejo vsakemu, ki obišče ta lepi planinski dom.« L. Bogataj delovnih organizacij. Zato upravičeno menimo, da je dom skupna družbena lastnina Žirovcev in okoličanov. Upravljalec doma je bilo vseskozi žirovsko planinsko društvo, oskrba pa je bila zaupana zasebnim zakupnikom, ki se jih je zvrstilo kar lepo število. Oskrba je bila razen ene do dveh izjem vseskozi podpovprečna. Zato je bil podpovprečen tudi dohodek in s tem tudi višina zakup- Zlatarska razstava v Celju Brivsko frizerski salon »NADA« Radovljica Oglaša na podlagi sklepa DO prosta dela in naloge BRIVSKO FRIZERSKE POMOCNICE-KA za lokal na Bledu Oelo se združuje za nedoločen čas Pogoji: — KV delavka z najmanj 5 let delovnih izkušenj, — zaželeno pasivno znanje enega tujega jezika. Prijave naj kandidati vložijo na gornji naslov v 15 dneh po objavi s pripisom za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem roku za prijavo. Celje — Zlatarska razstava v Celju ima že dolgoletno tradicijo. Letošnja je že sedemnajsta po vrsti. Vsaka pa dobiva nove razsežnosti, nove oblike predstavitve zlatarske dejavnosti. Pri letošnji bodo z organizacijo in fi-nansiranjem sodelovale vse delovne organizacije, proizvajalke nakita v Jugoslaviji, ki so članice grupacije zlatarstva SFRJ. Tako postaja razstava v Celju prikaz celotnega jugoslovanskega zlatarstva. Pokroviteljstvo nad letošnjo razstavo je prevzela Gospodarska zbornica Jugoslavije, moto razstave pa je »Jugoslovansko zlatarstvo za izvoz«. Ob letošnji razstavi zlatarskih izdelkov v Celju, ki bo od 16. do 24. septembra, bo razstavljena tudi zbirka starinskega nakita in razstava »Razvoj zlatarstva Srbije«, ki bo predstavila nakit, izdelan na področju Srbije vse od 4. stoletja dalje. Na razstavah v naslednjih letih, pa bodo organizatorji poskušali predstaviti zgodovino zlatarstva tudi v drugih naših republikah in pokrajinah. Poleg razstavljenih izdelkov v vitrinah, si bodo obiskovalci zlatarske izdelke lahko ogledali tudi v živo, na modnih revijah, ki se bodo odvijale vsak drugi dan razstave. V okviru letošnje zlatarske razstave bodo organizirana tudi razna Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINf (28. zapis) Tudi na Zali log se moram s tem zapisom še vrniti Že zaradi opisa nagrobne plošče dolgoletnemu zaloškemu župniku in pesniku Antonu Hribarju-Korinjskemu in zaradi opisa pomnika NOB. PESNIK »POPEVČIC MILEMU NARODU« No, Anton Hribar resda ni bil kdove kako pomemben slovenski pesnik, saj se je kar topil od gostobesednega domoljubja in skoraj posijjene verzitikacije — njegov kritik Ivan Cankar mu je prav to najbolj zameril, a vendar je bil Hribar le eden najbolj zvestih Aškerčevih učencev in bržčas tudi poslednji romantično-sentimentalni pripovedni pesnik — toda nagrobno ploščo bi mu Založani lahko le vzidali na bolj častno mesto, v cerkveno pročelje. Zdaj je Hribarjeva plošča — nagrobnik precej neugledno pritrjena na zadnjo vnanjo steno sicer tako lepe baročne župnijske cerkve na Zalem logu. Da, kako je bolj prav: V ali NA Zalem logu? Na plošči je vendar vklesano: Biseriiomašnik Anton Hribar-Ko-rinjski, župnik 40 let v Zalem logu, pesnik »Popevčic milemu narodu«, roj. 12.1. 1864, umrl 30. 9. 1953, uživaj mir, prosi za nas! Najbrž je napak vklesano, saj domačini žive le na Zalem logu, tudi v knjigah povsod preberem: na Zalem logu. — Vsekakor, napake na plošči, ki ni od danes do jutri, ne bi smelo biti. POMNIK NOB Za razmeroma tako majL-kot je Zali log, je grr%1 padlih za svobodr ' Seveda pa je treba brž no\^^ ^ tu ne soe le zaloški doma(> ?alS mesecu — se mi ni viJE bolj naravnega, kot da stopaj visoko ležečo deželico ka* X Davč: Spodnjo, Srednjo, Osojno in Leskovško Davoa/ kilometrov srednje dobre sem jo poznal od prej, me u Toda, ko sem nekoliko niže ga loga vstopil v skalnatodo^ ščice, mi je postalo koj jasno; velikega deževja in zaradi sti del pri rekonstrukciji s (zgrajene leta 1962), je bila tni klanec ob iz ure v uro nan. hudourniški vodi, dobesedno Nerada sva se s prijateljem dolino ... (Bilo je to 5. av; Pomislil sem na številne m ki morajo vsak dan na pot v Obisk Davče bom pač ugodnejši čas. strokovna predavanja, kot je poznavanje dragih in poldragih kamnov, okovanje dragih kamnov po tehniki »juwell«, metode prodaje nakita in aranžiranje, oblikovanje nakita in o novostih na področju površinske obdelave nakita. Prvič se bodo letos v Celju srečali mladi iz jugoslovanskih zlatarskih delovnih organizacij. Najboljši in najlepši izdelki bodo tudi nagrajeni. Že drugič bodo podeljene tudi posebne nagrade najboljšim mladim ustvarjalcem, pet nagrad pa bo podeljenih po izboru obiskovalcev. Najboljši bodo prejeli tudi plakete mesta Celja. Organizatorji so na letošnjo zlatarsko razstavo povabili vse dosedanje in druge potencialne inozemske kupce. Pričakujejo dober odziv, saj se prav v tem času v svetu sklepajo posli za novoletno prodajo. Ta pa pri naših zlatarjih predstavlja kar 35 odstotkov letne prodaje. Na velik obisk zlatarske razstave se hite pripravljati tudi celjski gostinci, kajti mesto ob Savinji takrat polno zaživi. Sem se zgrinjajo avtobusi in vlaki izletnikov iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, pa tudi iz zamejstva. Upajmo, da tudi gorenjske turistične agencije ne bodo pozabile na to izredno slovensko zanimivost, ki jo nudi prijazna Štajerska. D. Dolenc Partizansko grobišče na Zalem logu Sloves starega zaloškega župnika je še danes živ. Šegavega moža se spominjajo domačini še prav dobro — saj je od njegove smrti poteklo šele dvajset let. Bil je res samosvoj posebnež, vendar dovolj priljuden in družaben, da sem zanj slišal le še toplo in prijazno besedo. Utegnil bi kdo pomisliti, kako se je le mogel veseli Dolenjec (bil je doma v Korinju nad Krko) vživeti v sicer tako lep a odročen gorenjski kraj? Morda je pojasnilo že v dejstvu, da je dolenjska Suha krajina tudi hribovit, odročen svet z nizkimi, kamnitimi hišicami, pokritih še s slamo, s starimi ognjišči in z obiljem otrok! Gobarska razstava v Gorjah Kranj — Zlobneži sicer zatrjujejo, da nd Gorenjskem ni golobov, ker jih menda zaradi prekomerne varčnosti ne krmimo. Slika iz starega dela mesta Kranja naj bo dokaz, da so zlobne govorice neutemeljene. — V. Primožič Foto: 1. Kokalj V počastitev krajevnega praznika so v Gorjah v petek, 26. avgusta, odprli razstavo gob. Razstavo je v osnovni šoli v Zgornjih Gorjah pripravila gobarska družina Gorje, ki je trenutno ena najmlajših gobarskih družin, saj je »stara« šele 4 mesece. Pobudnika za ustanovitev družine sta bila Pavle Jakopič (zdaj tudi njen predsednik) in Janez Vari, dolgoletna člana kranjske gobarske družine. Družina v Gorjah je torej zelo mlada, zato šteje 33 članov, med katerimi pa so tako mladi kot starejši krajani. Večina jih je že izkušenih gobarjev, medse pa so zvabili tudi nekaj novincev. Ti se s »skrivnostmi« gobarjenja seznanjajo na številnih skupnih nabiralnih akcijah in rednih tedenskih strokovnih sestankih, kjer pregledujejo nabrane vrste gob. Družina načrtuje tudi akcije za zaščito gozda — vanj bodo namestili opozorilne table. Za pripravo razstave so se odločili zelo na hitro in je pravzaprav le ena izmed prireditev ob krajevnem prazniku. V družini pa sicer že razmišljajo o tem, da bi podobno razstavo pripravili vsako leto. Letos so v dveh dneh uspeli najti in nabrati kar 83 vrst gob, od katerih pa je užitnih le 61 vrst. Vodič po razstavi je predsednik družine, ki pravi, da so z njo zelo presenetili sokrajane, ki so razstavo že takoj po otvoritvi množično obiskali. Veliko se jih je zanimalo tudi za delo družine in kaže, da se bo število članov kmalu povečalo. Pavle Jakopič je potožil, da družina ni edini obiskovalec okoliških »gobarskih kotičkov«. Veliko je gobarjev od drugod in celo iz tujine, ki te kotičke poznajo in obiskujejo še skoraj bolj kot domačini. T. Jurjevee Vsekakor pa bom s temi, skušal tudi hoditi po stopinj^ carjevih del. V Davčo vsekak^ ker je prav semkaj prišel Poi^j sin Izidor snubiti nevesto-)^ reto Wultfingovo (Visoska k^ IV. poglavje). Še preden pa se je sin podal^ čez Blegoš v Davčo, ga jecče\5 posvaril in podučil: »Nekaj ti rečem: Tajčarjev^, Ta zarod poznam, je požrešen, ;> da je več, kot smo mi. In naše^, je lačen. Kdor z njimi ne lajajo trgajo. Da jim goltanec zaroai« oženim in Tajčarko boš v.e i bo imela nemških otrok. % zemljo vedo najbolj obdelovati tvoja mati je bila nemškega t^jj in gospodinja tudi ni bila slab\ me je rada jezila.« Spričo neuspele poti v Da\\\ kar sili v pero Tavčarjev opisltJ rete (zanj govori Izidor): »Takrat je deklica opazila. tujec. Nekoliko je odstopila in makljivo zrla name, kakor dd^v doba v oltarju. Hipoma ji je ^ J lem vratu silila kri pod koŽ0A>.X na licih, ne vem, ker ji jebi!^ zaradi dela na soncu ožgan e man. Za trenutek sem obrnil^ proti nji. Sedaj pa se mijei^J da ji je zginila z vrata vsa bi je plahost napolnila njen po$^ še ves čas je zrla name. — l:^ je zažarelo okrog vrata, da spomnil jutra, kadar leži zot^ gorami.« In potem še opisa Agate v V kroniki in Mete v Cvetju v i Tavčar je bil resničen pes: vi ženski liki kar nekako »| isto vrsto Lepote kot je Preš^ Bogomila v Krstu pri Savici,^ jeva mati v Skodelici kave, ft^ va mati v njegovih Solzicah. Trideset let Gorenjskega muzeja v Kranju Bogato gradivo ni primerno shranjeno, še manj predstavljeno GORENJSKI MUZEJ Gorenjski muzej v Kranju praznuje letos tridesetletnico. Nastal je pred tremi desetletji, ko sta se združila tedanji Mestni muzej in muzej revolucije. Kranj ima kot starodavno mesto plodna tla za bogato rast muzejske dejavnosti in Gorenjski muzej ima danes zavoljo vztrajnega dela pomembno vlogo in mesto v slovenskem muzealstvu. K pogovoru smo povabili ravnatelja Toneta Mi-klavčiča, ki je razgrnil delo, probleme in težave, ki spremljajo Gorenjski muzej. # Gorenjski muzej ima širok program dela. Kako mu je kos? .»Osnovna značilnost muzejske in galerijske dejavnosti v kranjski občini je po eni strani velika pestrost njenih dejavnosti, po drugi strani pa njihova razdrobljenost. Gorenjski muzej kot edini izvajalec na tem področju združuje zelo različne stroke: od arheologije prek etnologije, starejše zgodovine, kulturne in umetnostne zgodovine do novejše zgodovine s predvojnim delavskim gibanjem, NOB m povojno socialistično graditvijo. Kljub velikim potrebam in številnim nalogam ima za vsako od teh področij dela, razen za novejšo zgodovino, le po enega strokovnega delavca. Tudi za spremljajoče muzej-ike službe — restavratorstvo, prepa-ratorstvo in fotografijo ima le po •-nega delavca. Ob standardnem mu-zc-;skem delu — zbiranje, dokumentiranje, proučevanje, - urejanje in prfv«m?iranje muzejskih predmetov m vodstvo po razstavah — lahko Itrokovnl delavci po posameznih področjih opravljajo raziskovalno in studijsko delo le v omejenem obsegu in praviloma le na eni nalogi hkrati. Gorenjski muzej, čeprav kadrovsko šibko zaseden, saj ima namesto od-d«v na nasip, nato pa po strmini navzdol in se na koncu prevrnil ter po strehi drsel po travniku. Pri tem je voVnik padel z avtomobila in se hudo poškodoval. Laže je bil poškodovan tudi sopotnik Bogdan .Krek iz Bleda, manjšo poškodbo pa je pri padcu dobil tudi Miro Vrevc iz Bleda. Jakopiča in Kreka so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Reševanje s helikopterjem Triglav V soboto popoldne je planinec Alojz Zaje iz Trebnjega, star 33 let, doživel srčni infarkt. S Staničeve koče so ga s helikopterjem RSZN SR Slovenije prepeljali v jeseniško bolnišnico. v. P Za večjo prometno varnost Pričenja se novo šolsko leto Učence, predvsem prvošolčke, ki še niso vajeni poti v šolo, je treba poučiti o nevarnostih, ki jih na tej poti čakajo Zato priporočamo staršem kot otrokovim prvim vzgojiteljem, da jih prve dni spremijo v šolo in jim povedo, kakšnim prometnim nevarnostim bodo v bodoče izpostavljeni, na kaj morajo še posebno paziti, kdaj in kje lahko prečkajo cesto in kako naj se obnašajo na cesti, kjer ni pločnika ali zaznamovanega prehoda čez cesto. Prav takšna dolžnost čaka tudi šolske vzgojitelje. Vzgojiteljem priporočamo, da se ob pričetku šole povežejo z miličniki njihovega varnostnega okoliša, da bodo prve dni nadzirali promet, ter prihod in odhod otrok v šolo in iz šole. Starše in otroke naj seznanijo z najvarnejšimi potmi in prometnim načrtom šole. Učenci, ki še nimajo kolesarskega izpita, naj prihajajo v šolo peš, ostali pa morajo imeti brezhibna kolesa. Prvošolčke naj opremijo z rumenimi ruticami in kresničkami, svojo dolžnost pa naj prično opravljati tudi pionirji prometniki, ki so letos opremljeni z novimi uniformami. Prvi dnevi so za varnost učencev na cesti najbolj kritični. Zato se moramo vsi potruditi, da bodo učenci seznanjeni z nevarnostmi v prometu. Le tako jih bomo obvarovali pred prometnimi nezgodami in njihovimi posledicami. Mrak Prisilna izselitev edini izhod — Družba, naj bo še tako demokratična in humana, ima in mora imeti v zakonodaji določila, ki v sili razmer, ko odpovedo običajni načini reševanja problemov, dopuščajo tudi možnost prisilne izselitve. V petek dopoldan smo bili priča takšnemu primeru v Malem Naklu številka 4 A. Hiša, v kateri so stanoval* Sto-janka in Nadira Radončič ter njuni člani družine in uporabniki stanovanja, stoji na gradbišču bodoče gorenjske avtomobilske ceste in bi se slejkoprej morala' umakniti težki gradbeni mehanizaciji. Medtem ko so se z ostalimi stanovalci in lastniki hiš v Malem \aklu in Britofu, ki bodo pravtako porušene, našli skupni jezik, je bil v omenjenem primeru komite za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve primoran izdati sklep o izselitvi. Ob prisotnosti predstavnikov komiteja, krajevne skupnosti Naklo, Domplana, izvajulca gradbenih del in miličnikov so ga uresničili delavci SGP Primorje, ki so po izselitvi hišo onesposobili za bivanje. Zapis bi bil nepopoln, če ne bi omenili, da stu Radončieevi družini dobili v zameno za neprimerne prostore v Malem Naklu novi stanovanji na Zlatem polju. — C. Zaplotnik GORENJSKA NOČNA KRONIKA PES IAJA Res ni prijetno, če te sredi noči zbudi pasji lajež. Še huje je, če la-jež ne poneha in ne moreš pano vno zaspati. Prav to se je zgodilo Škofjeločanu in v zgodnjih jutranjih urah 'je poklical na pomoč miličnike, da obračunajo s nesramnim psom, ki laja blizu pokopališča. Ker morajo miličniki poskrbeti tudi za nemoteno spanje občanov, sta dva odšla na pot, da umirita psa. Ko sta prišla v bližino pokopališče, sta zaslišala mačko, ki se je neusmiljeno drla in mjavkala. Kako sta jo umirila ni znano. pretep V AVTOKAMPU Kozarček preveč in hitro najdi š vzrok .n prepir in pretep. Ta kozarček, ali bolje kozarec, je bil kriv, da so na postajo milice pozno zvečer pripeljali več mladih fantov, ki so vpili, se pretepali jn grozili čuvaju v avtokampu Šo-bec. Nekaj so jih kmalu izpustili, le dva najhujša razgrajača so mo-T'i',1 pridržati. TAKSIST V TEŽAVAH Ker se taksist ni več mogel sam braniti pred potnikom, ki ga je žalil, mu ukazoval in se nepri- merno obnašal, je namesto na željeno mesto odpeljal na postajo milice. Tam so nasilnega potnika poučili o lepem obnašanju, sledili pa bodo še drugi primerni ukrepi. PRETEPEN ŠOFER AVTOBUSA Ne le, da potnik ni hotel plačati vozovnice, ob izstopu je še pretepel šoferja in ga poškodoval, tako da je moral ta poiskati zdravniško pomoč. Za nesramneževi in pretepačem še poizvedujejo. PES V KURNIKU Jeseničan je jrrišel na postajo milice in povedal, da je v kitrnik njegovega zeta skočil pes. Zadavil je osem kokoši nesnic, njega, ki pa je hotel posredovali, jc ugriznil v nogo. Pred zakonom bo psa zagovarjala njegove lastnica. POŠTENJAK Pa naj še kdo pravi, da ni poštenjakov. Pred dnevi je občan v kolodvorski restavraciji našel precej denarja. To je brez oklevanja sporočil na postajo milice, kjer so ga shranili. Ni pa znano, če je po pogrešeni denar lastnik že prišel. Padel s skale Krvavec — V soboto popoldne je 22-letni Janez Znidar iz Zg. Brnika plezal v skalnati steni Ranšča, blizu spodnje postaje žičnice Krvavec. Na višini osmih metrov se mu.je odluščila skala in padel je v strugo potoka Reke. Pri padcu se je hudo poškodoval. Odpeljali so ga na polikliniko v Ljubljano. V. Primožič Elektrika pobila živino Zminec — V soboto zvečer je pri kmetu Ivanu Omanu v Zmin-cu poginilo šest krav, telica — breja in manjša telica. Vzrok za nesrečo je bil kratek stik na stikalu električnega mlina za govejo krmo. Ob kratkem stiku je elektrika stekla po napajalniku do govedi in le tiste, ki so bile privezane s plastičnimi trakovi, niso poškodovane. Gmotne škode je za približno 500.000 dinarjev. y p STRAN ŠPORT JN REKREACIJA Pred svetovnim prvenstvom v kolesarstvu Dobro pripravljeni za najpomembnejši nastop S sklepnih priprav v Preddvoru je včeraj odpotovala na svetovno kolesarsko prvenstvo v Švico jugoslovanska reprezentanca — Bojan Ropret, Marko Cuderman (Sava), Bruno Bulic (Siporex Pula), Primož Čerin (Rog), Jure Pavlic (V. P. Maribor) in Janez Lampič (V. P. Kranj). Preddvor — Jugoslovanski kolesarji so se pričeli na letošnji najpomembnejši nastop, na svetovno pr venstvo ob Bodenskem jezeru v Š,-i-(i pripravljati v začetku avgusta, ko so se za deset dni zbrali v Poreču. Sredi avgusta so nastopili na dveh dirkah v sosednji Italiji, kjer so re-prezentanti še zadnjič pred svetovnim prvenstvom preverili pripravljenost v močni mednarodni konkurenci. Izkazala sta se letos najboljša ju goslovanska kolesarja — Čerin z drugim in četrtim mestom in Ropret s tretjim mestom na eni od dirk. Na sklepne priprave v Preddvor pa je Zvezni kapetan Franc Hvasti poklical deveterico kolesarjev. Vsi, razen Borovičanina, so se povabilu tudi odzvali. V dvanajstih dneh, od 18. do 29. avgusta, so orekolesarili okrog 1300 kilometrov. Trenirali so po štiri do osem ur dnevno, predvsem hitrost in ekipno vožnjo, ki bo na svetovnem prvenstvu tudi glavni cilj naših kolesarjev. ' Šestčlanska reprezentanca — trije Gorenjci Bojan Ropret, Marko Cuderman, Janez Lampič ter Primož Čerin iz Ljubljane, Bruno Bulic iz Pule in vojak Jure Pavlic — so v ponedeljek iz Preddvora odpotovali na prizorišče tekmovanja v Švico. Jutri, v sredo, bo ekipa nastopila v vožnji na sto kilometrov, v soboto, 3. septembra, pa bo še dirka posameznikov. Jugoslovanski kolesarji, ki so se pred pomembnimi nastopi pogosto »kalili« v Preddvoru, v zadnjih treh letih s svojo vožnjo niso nikdar razočarali. Na olimpijskih igrah v Moskvi so bili osmi, predlani na svetovnem prvenstvu v Pragi deseti in lani v Angliji zopet osmi. In kako bo letos? .........":i-^5K-.yW--T.ilumWB,MJJII(»iyHt.? Bojan Ropret: »Na svetovnem prvenstvu bo najmanj 15 reprezen- Izlet na Triglav Kranj — Planinsko društvo Kranj organizira v počastitev 90-lctnice slovenske planinske organizacije dvodnevni planinski izlet na Triglav. Udeleženci se bodo podali na turo, ki jo bo vodilo zadostno število kranjskih planinskih vodnikov, v nedeljo, 4. septembra, z Rudnega polja; do tod se bodo pripeljali s posebnim avtobusom, ki bo imel odhod ob 5-, uri izpred kranjskega hotela Creina /. najvišje nase gore se bodo vračali v ponedeljek. 5. septembra, mimo Sedmerih triglavskih jezer do koce Savici, od koder se bodo ob 17 odpeljali proti domu. Izlet je prirejen tako. da ga bodo zmogli tudi vsi tisti, ki se na Triglav podajajo prvič. Oba dneva bo približno 15 ur hoje, za vzpon pa je obvezna planinska oprema (čevlji) in to pla obleka. Prijave za izlet sprejemajo \ štveni pisarni do zasedbe rrie&t tobusu. Obenem s prijavo pl udeleženci po 300 dinarjev za ške prevoza. pri uri dru-v av-plaeajo stro-(S) tiinc. ki se bodo potegovale za uvrstitev med prvo deseterico. Proga v Švici je ravna, zato bodo razlike majhne. Odločale bodo že drobne napake. Uspeh bi bil. če bi ponovili uvrstitev iz Prage ali z lanskega svetovnega prvenstva. Ko bomo tudi v Jugoslaviji imeli po deset enakovrednih ekip, tako kot v kolesarsko razvitih deželah, takrat bomo lahko ciljali tudi višje, proti petemu mestu. Na dtiki posameznikov bo veliko odvisno od sreče ali trenutnega razpoloženja, Doslej sem bil na petih svetovnih prvenstvih in, dveh olimpijskih igrah in vedno, z eno samo izjemo, sem tudi padel, imel okvare na kolesu in podobno. Na letošnji dirki posameznikov bo nastopilo preko dvesto tekmovalcev. Velik uspeh bi bi', če bi se kdo od naših uspel prebiti med prvo dvajseterico. Veliko presenečenje pa bi bilo, če bi zasedel mesto med prvimi desetimi. V ekipi tokrat ni nobenega novinca. Vsak od nas ima za sabo nastop na svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah.« Janez Lampič: »V enoti, kjer služim vojaški rok, so mi omogočili redno treniranje, tako da sem na skup* Uspešen nastop Leščaiiov Gradec — Na velikem mednarodnem tekmovanju v padalskih skokih je med 32 ekipami iz 14 držav nastopila tudi jugoslovanska reprezentanca, za katero so tokrat tekmovali le padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc. Čeprav niso ponovili uspeha Dušana Intiharja pred nekaj leti, so dosegli več odličnih rezultatov. Darko Svetina je bil v močni konkurenci tretji v skokih na cilj. Po končanem osmem skoku je delil drugo mesto s Francozom Bessettejem. V drugem izločilnem skoku je Svetinu zgrešil cilj le za en centimeter, medtem ko je bil nj» gov nasprotnik nezmotljiv. V skupinskih skokih na cTIj je bila jugoslovanska ekipa — Branko Mirt, Darko Svetina, Dušan Intihar in Bogdan Jug — tretja za Češkoslovaško in Zvezno republiko Nemčijo. V 32 skokih so leski padalci zgrešili cilj le za 78 centimetrov. V skupni razvrstivi je bil od naših najboljši Bogdan Jug na 12. mestu. Loški padalci se bodo od 2. do 4. septembra udeležili mednarodnega tekmovanja v skokih na cilj v Celovcu. Rezultati — posamični skoki na cilj: 1. Schappanes (Avstrija), *. Svetina 0.07. 23. Mirt 0.20. 32. B; Jug 0.25, »«. Intihar (vsi Jugoslavija) 9,26; skupinski skoki na cilj: I ČSSR 0,52, 2. ZRN 0.76, 3. Jugoslavija 0,78; figurativni skoki: 1. Ziegfried (ZRN) 20,96, 20. B. Jug 26.00. 22. Intihar 26.70, 29. Mirt 27,53. 52. Svetina 32.02; skupna razvrstitev: ! Ziegfried (ZltN) 17, 12. Jug 1241, 14. Mirt 1325. 19. Intihar 1545. 40. Svetina 3640. M. Hudovernik TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ Savska cesta 34 objavlja prosta dela in naloge ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE Prijavijo se lahko kandidati, ki so z rednim izobraževanjem pridobili poklic šivilje (IV. zahtevnostna stopnja) ali priučene šivilje z 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo za objavljena dela in naloge je določeno v trajanju 3 mesecev. Prijave sprejemamo na gornji naslov S dni po objavi. Izbrani kandidati bodo o izidu izbora obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. nih pripravah hitro ujel korak z ostalimi. Manjka mi le nekaj težkih dirk. kakršna je bila, denimo, dirka po Jugoslaviji. Le na takih tekmah spoznaš, koliko veljaš in kako si pripravljen. Zadovoljen bi bil, če bi v vožnji posameznikov pripeljal v cilj s prvo skupino kolesarjev. Za kaj več pa sta sposobna edinole Ropret in Cerin.« Primož Čerin: »Trening v Preddvoru je bil najtežji, odkar sem v reprezentanci. Će sodim po pripravah, potem bi morali v ekipni vožnji doseči tudi dober rezultat. Naš cilj je, du bi doslej uspešno sezono tudi tako sklenili. V Švici bom vozil le za ekipo, ker menim, da se je treba za dirko posameznikov dodatno pripraviti. Nobenega smisla pa nima, čla le štar-• • •* C. Zaplotnik r-" 1 Zbornik ob jubileju Radovljica Domači plavalni klub je ob jubileju izdal zbornik z naslovom »50 let plavalnega športa v Radovljici«, v katerem zavzema osrednje mesto zapis Mirana Kende o razvoju plavalnega športa v mestu od začetka do danes. V zapis je avtor spretno vpletel tudi poročanje predvojnega dnevnika Jutro o otvoritvenih svečanostih ob novozgrajenem kopališču v Radovljici in prvih plavalnih tekmah ter bogato slikovno gradivo Ne manjka tudi podatkov o dosežkih plavalcev in delu plavalnih delavcev. Zbornik so ureddi nekdanji in sedanji plavalni delavci. V 700 izvodih ga je natisnila Knjigoveznica in uska: na Rado- I vljica, za obliko pa je poskrbel dolgoletni član kluba Marko ISmrekar. _ I Pokal Staneta Perca v Umag Lesce — Pod pokroviteljstvom krajevne organizacije ZZB NOV Radovljica je nogometni klub Lesce priredil turnir za pokal Staneta Perca, na katerem so poleg domačinov igrale še ekipe Sava iz Kranja, Odranci in Umag. V prvi tekmi so domačini izgubili z nogometaši Umaga z 0:4, v drugem srečanju pa je kranjska Sava šele po streljanju enajstmetrovk ugnala nogometaše iz Odrancev. V tekmi za tretje mesto so Leščani zasluženo premagali igralce iz Odrancev s 5:2, v srečanju za prvo mesto pa nogometaši Umaga visoko (7:0) ekipo Save. Pokal Staneta Perca je osvojila enajsterica iz Umaga, pokal za najboljšega strelca turnirja — podelila ga je mladinska organizacija iz Lesc — pa je prejel član zmagovite ekipe Lučo /.ukinja. R. Antolin Teniško tekmovanje na novih igriščih Bled — 52 igralcev tenisa iz različnih krajev, med njimi tudi nekaj turistov se je udeležilo teniškegu tekmovanja za pokal Bleda, ki ga je na nuvih igriščih ob regatnem centra v Zaki pripravilo Hotelsko turistično podjetje. Odlična udeležba le potrjuje, da je Bled takšna igrišča vsekakor potreboval. Z njimi bodo obogatili poletno turistično ponudbo in povrnili Bledu sloves teniškega središča. Na turnirju je zmagal Kranjčan Starman, ki je v finalu premagal Jeseničanu Gaserja. V borbi za tretje mesto je Kranjčan Vengust ugnal M uiborčana Ravnika. Zaradi velikega zanimanja za tenis se je Hotelsko turistično podjetje odločilo, da podoben'.turnir pripravi še 24. <;ep-t6 Kranju krajani slovesno odprli novo dvoste~no br*!"*-- *° & zgrajeno: udarniškim delom. Zgled so Orehovčdni Vf** dobili čez Savo. pri Prebačovcih, ki s svojo »Roaovi l*un-< štvom delajo skomine vsem Zasavcem. No lepo rt t°" 'n ^'^^ ki ima zraven tudi mali bife, je zgrajeno in obisk -\?C€nw "^1 velik. Zagotovo bo prav balinišče postalo ena zelo Pn'1^ dneh A močnih vezi Šport združuje Orehek pri Kranju— Tako, kot je pa zadnja leta oživelo športno življenje na Orehku in v Drulovki pri Kranju, krajani ne pomnijo. Vse se je začelo z novo šolo, ki je dobila tudi lepo telovadnico in potem igrišče za. košarko in rokomet pri šoli, lani pa Še novo nogometno igrišče ob Savi. Pred dnevi, ob krajevnem prazniku, pa so na Orehku odkrili novo dvoste-zno balinišče, zgrajeno povsem z udarniškim delom. Kot pove predsednik Športnega društva »Zarica« v krajevni skupnosti Orehek-Drulovka Marko Oblak, so zelo delovni. Zato so pritegnili tudi toliko mladih. Nogometni klub ima dve ekipi,'mladinsko in pionirsko. Člansko vodi Srdžan Ocepek, pionirsko pa Stojan Hurnar. Obe ekipi tekmujeta v občinski nogometni ligi. Veliko je vredno novo nogometno igrišče. Izredno lepo je urejeno, v čudovitem okolju ob Savi. Zdaj so postavili še uto za garderobe. Veseli so, da so pridobili toliko pionirjev. Mlajše pionirje, do 4. razreda, so vse oblekli'v drese. Pa tudi dobro so se že odrezali: v ligi podružničnih šol v občini letos spomladi so bili tretji. Tekmovalna ekipa nogometnega kluba pa sodeluje na vseh rekreacijskih tekmovanjih oziroma turnirjih. Zanje je redno organizirana vadba na igrišču malega nogometa pri šoli ali na igrišču ob Savi. Z novim baliniščem na Orehku bo zaživela balinarska sekcija, ki je do-sedaj morala iskati -prostor za treninge drugod. Tudi kegljači so prizadevni. V krajevni skupnosti jih je kar lepo število, ki redno vadijo in tekmujejo. Za vsak krajevni praznik se pomerijo moške in ženske ekipe. Živahno je vedno tudi pri namiznem tenisu, za katerega je organizirana vadba v telovadnici šole. Kar v treh kategorijah so porazdeljeni: pionirji, mladinci in člani. Najbolj veselo pa je pozimi na snegu. Vsako leto je organiziran tekaški tečaj, saj imajo krajani Orehka in Druiovke izredno lepe možnosti teka na smučeh po Sorskem polju. Vsako zimo pa se krajani pomerijo tudi v slalomu in veleslalomu. Letos še ga je udeležilo že okrog 150 krajanov. Tudi z odbojko se rekreirajo krajani Orehka iti Druiovke. Tekmovalna ekipa redno vadi na igrišču ob šoli. Eden od športov, ki je menda že najdlje živ v tej krajevni skupnosti, pa je šah. Vsako leto prirejajo tek movanja v šoli. Rezultati so odlični in nekaj pionirjev se je v šahu pomerilo tudi na republiških tekmovanjih. Marko Oblak, predseduj Viti Niso pa pozabili tudi tt*, kreacijo starejših. 2ea^» vsak četrtek v šolski tekjJl tos pravijo, da bodo rednI^M popestrile še z aerobiko." dobivajo ob petkih, prav ski telovadnici, pri odboji^ ki. Imajo pa navdušeni krajevni skupnosti Or^J ka še vrsto želja. Morda^ to, bo zraslo ob Savi teni In vse objekte, ki jih m usposobili tako, da se bo| šport na njih. pravi pre^ rice« Marko Oblak. K\V vJ za odbojko, kegljanje in k J rajo spraviti skupaj, pa :»J Za slednjo, kaže, da nebe^ ko je navdušenja. Splohp^« gomet, kajti vsi piorurj; i* kar vsako popoldne naigr^J pravo vodstvo, bo \i njiisj 'kdaj še kaj postalo. * Besedilo in slike. D. Dolenc K nogometnemu igriUvki be — Lani so ",,~J — mlad: m Orehka in Druiovke,Mm gali tudi njihovi phjUtN in drugih koncev Knx\\ uredili nogometno ign«l Pred kratkim pa so , . \l društra »Zarica« — rum kluba tu postanh tfjK >i ga rde robe. Preuredili st jM gradbene ute. ki jo jeknpA nost kupila za giadnjoftm šoli. Prekrili so jo, preuči popra rili in te shizimjmi nu. Tudi to delo je bilo opni udarniškim delom. k \ i trni ivahno na Rudnem polju u sestnajsletniki in sest-stletnice (mladi kmetje in de-i) se tudi letos na Pokljuki ude jejo vojaškega usposabljanja, a predvideva zakon o LO in I)S ladino. ki ne obiskuje srednjih Tokrat so na osemnajstdnev-m usposabljanju mladinke in Idi nt i rojeni leta 19(i7. Usposu-pinje na Pokljuki poteka od avgusta do .1. septembra. Kranjska občina usposablja mlaka Pokljuki že peto leto. Lani seji pridružili še radovljiška in >n,ška občina, letos pa tudi Dfja Ix>ka. Tako je te dni na Po-ao "k" nekaj tez 200 mladih, od teče,, približno polovica fantov in ra-D toliko deklet, ogram usposabljanja predpi-republiski sekretariat za ljud-Ititfl)obrambo in od lani poleg stro-«^{ vnih tem. ki so na programu do-Idan. vsebuje še popoldanske )bodne aktivnosti. Strokovni po-izvajajo sekretariati za LO ob-i/. katerih so mladinci, ki so na losabljanju, program za popol-ske aktivnosti pa je pripravil etariat Medobčinskega sveta za Gorenjsko, strokovnem delu usposablja udeleženci v učilnicah in na Onih spoznavajo osnovno vo-znanje in veščine. Več kot to časa. namenjenega urje-porabijo za spoznavanje vseh pehotnega orožja, popoldanskem času organizi-pohode, pripravljajo športna anja, gledajo športne in tu-|De ter celovečerne filme, dia-Itive o mladinskih delovnih ak-ib Zvečer redno spremljajo TV Pvmk, potem pa se zberejo ob (turnem programu, na plesu ali labornem ognju. iS 'Kljub strukturi udeležencev ni- 10 nobenih težav«, pravi stare-Maks Špik, ki je odgovoren izvajanje pouka kranjskih mla-cev. »Z vsemi udeleženci smo se ili že pred usposabljanjem na pvniikem pregledu in ob delitvi me. V prvih urah pouka smo razložili smisel in pomen uspo-Ijanja ter predstavili program. 11 so tudi predavanje o odnosih [»kupini in o odnosih med spolo- is nimamo nobenih težav. Poza delo so idealni — seveda v iškem smislu — za kar smo Jezni komandi kranjske vojaš-Ta nam je odstopila potrebno /llo desetarjevki kot komandir -ielkov pomagajo komandirjem pri praktičnem pouku. Prose izvaja po načrtih — veliko zaradi ustreznega vremena. Kad so radi zaposleni in uspe-siedijo pouku. Mislim, da smo »rešine do njih ravno dovolj stro-i in hkrati dovolj razumevajoči.« popoldanske aktivnosti je za m starešina Zoran Klemenčič. rogram je prilagojen strukturi tocev, zato mora biti ži-njski in koristen. Predstavniki ia za šolstvo in Centra za solno delo so pripravili predavanje elitnem usmerjanju. Predsed izvršnih svetov občin so pred CESTNO PODJETJE KRANJ razpisuje licitacijo zu prodajo naslednjih osnovnih sredstev' izklicna cena L tovorno vozilo Tatra 148, letnik 1973, nevozno, 200.000 din 2. tovorno vozilo Tatra 148, letnik 1972, nevozno, 190,090 din 3. vozilo kombi IMV Tourisl 1000, letnik 190, 32.000 din 4. bencinski vibrator VVacker FVVN-12/400. letnik 1971, 3.000 din 5. pisalni stroj TOPS-S3, letnik 1%:), 900 din 6. računski stroj Odhner, letnik 1908, 350 djn 7. omara lesena, letnik 1902, 750 din 8. elektromotor Rade Končar 4AZ 2,2 KW, letnik 1906, 950 din 9. razni razhodovni rezervni deli Moriš, FAP, Zill, Zastava, Fagram, 000 H, TG 90, TG 170 V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo 2. 9. 1983 ob 12. uri v sejni sobi podjetja. Ogled je možen 2. 9. 1983 od 7. ure dalje na Jezerski cesti 20. K licitaciji pristopijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pri-četkom licitacije plačati 10 % polog od izklicne cene. stavili gospodarski in družbenopolitični položaj v posamezni občini. O vlogi in o pomenu ZSMS so se z udeleženci pogovarjali predstavniki občinskih konferenc ZSMS. Ustanovili smo mladinski aktiv in komisije za šport, za kulturo in za informiranje, v katerih so predstavniki posameznih vodov. Udeleženci so zelo prizadevni in predstavniki občinskih konferenc ZSMS. ki smo zadolženi za popoldansko delo, le usklajujemo njihove dejavnosti, oziroma smo le njihovi mentorji.« Tako o usposabljanju starešine. Kako pa udeleženci? Dani Novak iz Kranja, ki je zaposlena v Iskrinem tozdu Števci, je določeno sliko o usposabljanju dobila že iz pripovedi sodelavk, ki so bile na Pokljuki lani. Izkoristila je že letni dopust in po počitnicah na morju ji takale »vojaščina« na hladni Pokljuki ne »diši« prav preveč. Pouk se ji sicer zdi zanimiv, a dvomi, da si bo zapomnila kaj več kot polovico podane snovi. Pohvali odnose med udeleženci in med njimi in starešinami, negoduje pa nad prezgodnjim vstajanjem. »Na tale vojaški dnevni red sem se sedaj že navadila, a vseeno komaj čakam, da preidem zopet na domačega.«, pravi Dani. Dani na Pokljuki ni preveč všeč. Drugače pa zase meni Branko Špik, doma iz Sovodnja. Šele 4 mesece je zaposlen v Eti Cerkno in zato še ni dobil rednega letnega dopusta. Usposabljanje na Pokljuki mu tako letos pomeni edine »počitnice«. S pričakovanimi počitnicami žal ne gre. Skupaj zgodnje vstajanje in natančno postiljanje, a Branku je na Pokljuki vseeno všeč. »Rad delam z orožjem«, pravi in hudomušno pristavi: »Bo vsaj potem pri vojakih lažje.« T- Jurjevec OBVESTILO Cestno podjetje v Kranju, obvešča, da je občinska cesta BESNICA—NEMILIE do 22 septembra 1983 zaprta za ves promet zaradi izvajanja gradbenih del. Avtobusni promet je urejen s prestopanjem. Zu ostali promet pa je obvoz na relaciji BESNICA —KRANJ — KROPA—JAMNIK—NEMILI E in obratno. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da gradbena dela na tem odseku iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge KV KLJUČAVNIČARJA za ključavničarko-vzdrževalna dela Posebni pogoj: — 2 leti delovnih izkušenj, zaželen je izpit za kurjača visokotlačnih kotlov. I)KIJWCA BREZ POKLICA za kuhanje mastne kisline Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. Marija Miklavec: Z mladimi je čudovito delati 3 i-1 © kombivak Deset let je že, odkar stoji na Orehku pri Kranju nova šola. Kako hiti čas. Deset let, odkar je sprejela prve prvčke in prve otroke v svoj vrtec. In deset let, odkar je tu Marija Miklavec,.vodja šole. Iz Stražišča je prišla. Tu je prej dvanajst let učila šeste, sedme in osme razrede. Deset let je v Stražišču vodila pevski zbor. Sedem let je bila mentor pionirske organizacije. Na Orehku pa uči tretje razrede. In na skrbi ima vso šolo, vrtec. Ni majhna takšna odgovornost. Kljub temu, da je to nova šola, ki še ne zahteva popravil, da ima vsega le štiri tovarišice in dve vzgojiteljici, kuharico in čistilko. Bila je velika sprememba, ki je zahtevala svoje. Na Orehek je prišla prav v tistem času, ko se je v šole uvajala nova matematika, ki ni nič manj preglavic delala učiteljem kot učencem. Seminarji nove matematike, nov učni program, nova šola, novi učenci, nov način dela. Tu se je bilo treba posvetiti enemu razredu od začetka do konca pouka. Nič več skakanja iz razreda v razred. Vsako uro nova snov, nič ponavljanja od razreda do razreda. To je zahtevalo svoje. A delo je bilo bolj pestro, stiki z učenci tesnejši, bolj prisrčni. Vodenje šole je zahtevalo svoje. Povezava z matično šolo v Stražišču je bila že vzpostavljena, toda tu je bila krajevna skupnost, ki je tako težko čakala na novo šolo, ne le zato, da bo sprejela njihove otroke, da se jim ne bo treba več voziti daleč v Stražiš-če, da ne bodo za starši vsakega otroka vsakokrat trepetali, ali se bo vrnil zdrav čez vsa ta cestna križišča, temveč potrebovali so jo tudi drugače. Šola je zdaj postala nekakšni prosvetni in kulturni center krajevne skupnosti Orehek-Drulovka. Organizatorjem proslav in raznih drugih prireditev je zdaj odleglo. Za kulturni program bo odslej skrbela šola . . . In že so bile tu nove naloge za mlade trovarišice, ki so na Orehku vzgajale mladi rod. Posebej za vodjo šole Marijo Miklavec. Z vso resnostjo so se zavzele zanje. Kakšna razlika od proslav prej in zdaj! Nikoli ne bom pozabila prve komemoracije ob spomeniku padlih na Orehku! Ko se je okrog spomenika zgrnil ves šolski in predšolski drobiž, ko so učenčki zdeklamirali partizanske pesmice in je pevski zborček zapel ubrano, lepo. glasno ... In za njimi je pri spomeniku ostalo sto in več lučic, ki so gorele in plapolale dolgo v noč. Bilo je prelepo! In potem proslave za 29. november, pa veselice in otroške zabave ob novem letu, pustni sprevodi ob pustu. In ganjivi, prisrčni osmi marci! Kako čudovito so vsakič tovarišice z otroki okrasile svojo telovadnico! Vsakič po drugačni zamisli! In kako neprisiljeno so vse to znanje in spretnost prenašale na mladi rod ... Prvi dve leti je bilo težko, pripoveduje tovarišica Miklavčeva. Vsak začetek je pač težak. Potem so se začele drugačne^težave. Šola je postala premajhna in morali so razrede razvrstiti v dve izmeni. Posebno za prostovoljne dejavnosti je bilo zdaj težje. Eni so morali vedno posebej prihajati v šolo, kajti vmesnio opoldanski čas je bil prekratek za toliko dejavnosti, kot jih je na šoli: pevski zbor, šahovski krožek, košarkarski, krožek za ročna dela, orodna telovadba, taborniki, nogometaši . . . Potem so se odločili za adaptacijo; iz podstrešnih prostorov so lani pridobili pet novih učilnic Zdaj jo v Orehku na šoli spet enoizrnenski pouk, dva razreda pa posojajo učencem osnovne šole s Planine, ki jih doma prav tako pestijo prostori. Pet let je v šoli tudi stanovala. Kar težko ji je bilo, prizna, ko se je selila. Tako blizu ji je kraj, njegovi problemi, njegovi ljudje. Uspehe otrok, ki odhajajo v višje razrede v Stražišče, spremlja tudi kasneje in vesela je, da sc uspešni. To je otipljivo zagotovilo, da so jim v nižjih razredih dali pravo osnovo, pravo znanje. Pohvali se tudi s kolektivom. Nekaj tovarišic je že njenih učenk. Dobro se razumejo. Če bi ne bilo razumevanja, sodelovanja, sloge, bi ne bilo toliko uspehov, ne toliko in takšnih proslav, razstav, p'ireditev. Zares, odlično so se uejele tako z otroki kot s krajevno skupnostjo. RavnO zdaj se udeležujejo seminarjev za nov učni načrt. V prvih razredih bodo po novem naravoslovni dnevi, kulturni dnevi in dnevi družbenopo-trebnega dela. Torej, še večja, še tesnejša povezava šole s krajem. Krajevna skupnost Orehek-Drulovka pravkar praznuje svoj krajevni praznik. 20. avgust je njihov dan. To je še čas počitnic. Zato so zdaj krajani sklenili, da bi glavno praznovanje, zaključek aktivnosti prestavili na začetek septembra, ko bodo tu že zbrani šolarji. Tovarišice so seveda takoj, kot vsako leto doslej, ponudile svojo pomoč. Brez otrok in tovarišic ne gre. »Bogate zgodovine še ni na naši šoli,« razmišlja tovarišica Miklavčeva, »bilo pa je že veliko lepih dogodkov. Vsaka proslava, vsaka prireditev je bila bogata, doživeta. Z mladimi je čudovito delati. Danes mojega tretjega razreda ne bi zamenjala za nobenega višjega. Koliko odkritosrčnosti, koliko pristnosti je v otrokih. Med odraslimi ljudmi ni nikoli tako tesnih, tako čustvenih vezi, kot jih lahko navežeš z otroki. Pogledaš mu v oči, pogledaš v dušo. In pogled pove, ali je v duši ta trenutek veselo, ali je žalostno, ali razume razlago ali ne . . Izžarevajo sebe Deset let šole na Orehku je tudi za krajevno skupnost lep jubilej. Krajani so hvaležni svojim tovarišicam in jim žele še veliko uspehov in veliko lepih trenutkov v njihovem kraju. D. Dolenc GLAS 10. STRAN M/UJOGLASJ.OBVEST^^ ■ TOREK. 30.AV6I sojki Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. o. sol. o. Kadrovski sektor DO objavlja naslednje proste delovne naloge: a) v splošnem sektorju ADMINISTRATIVNA TEHNIČNA OPRAVILA V ZVEZI S SKLICEVANJEM SESTANKOV DPO Pogoji: — administrativni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj, — primerno znanje strojepisja in stenografije. b) v kadrovskem sektorju REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE Pogoji: — socialni delavec ali inženir organizacije dela, kadrovske smeri s 3 leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, c) v sektorju za organizacijo proizvodnje PLANIRANJE PROIZVODNJE za področje izdelave cevi Pogoji: — inženir organizacije dela ali inženir gumarske tehnologije s 3 leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. OBLIKOVANJE PRETOKA MATERIALA Pogoj: — inženir organizacije dela ali strojni inženir s 3 leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, d) v tozdu Tovarna Avtopnevmatike Sava-Semperit STRUŽENJE ZAHTEVNIH IN SPECIALNIH STROJNIH DELOV Pogoji: — strugar z 2 letoma ustreznih delovnih izkušenj, — 2 mesečno poskusno delo. STROJNA VZDRŽEVALNA DELA Pogoji: — strojni ključavničar s 6 meseci ustreznih delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — 2 mesečno poskusno delo. Delo je v treh izmenah. MAZANJE STROJEV Pogoji: — nepopolna šola kovinske smeri ali zaključena osnovna šola, — 2 mesečno poskusno delo, Delo je v prvi izmeni. e) v tozdu VZDRŽEVANJE STROJNA VZDRŽEVALNA DELA Pogoji: — strojni ključavničar s 6 meseci ustreznih delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — 2 mesečno poskusno delo. Delo je v treh izmenah Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Za vse objavljene delovne naloge se sklene delovno razmerje z« nedoločen čas. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 KRANJ, Škofjeloška G v roku 8 dni od dneva objave. JrziviiA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ n. sol. o. Naklo 252 TOZD Veleprodaja Kranj n. sol. o., Naklo 252, razpisuje na podlagi 8. člena zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) in sklepa 11. seje delavskega sveta TOZD z dne 5. 7. 1983 javno dražbo za prodajo poslovne stavbe (pražarne) v Naklem z bruto gradbeno površino 180,48 m1 in pripadajočega stavbnega zemljišča v izmeri 241,00 m', pare. 61/4, vi. 337, k. o. Naklo, pod naslednjimi pogoji: — izklicna cena je 528.565,00 din. — udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 100.000,00 din in sicer s plačilom na žiro račun TOZD Veleprodaja Kranj, št. 51500-601-15762 pri SDK Kranj, — udeležencu, ki uspe na dražbi, se varščina vračuna v ceno, ostalim pa se varščina vrne v 15 dneh po dražbi brez obresti, — varščina zapade v korist prodajalca, če kupec odstopi od ponudbe, potem ko je uspel na dražbi, — kupec je dolžan plačati izklicno ceno za poslovno stavbo in pripadajoče zemljišče ob podpisu pogodbe. Pogodba bo podpisana v 15 dneh po opravljeni dražbi, — prometni davek in stroške ocenitve nosi kupec, — zemljiško-knjižno stanje uredi kupec na lastne stroške Pod enakimi pogoji imajo prednost tisti udeleženci dražbe, ki zagotavljajo prodajalcu brezplačno uporabo poslovne stavbe, za dobo 5 let, šteto od naslednjega meseca po opravljeni dražbi in ki zagotovijo enakovredno zemljišče z enako ali večjo površino. Javna dražba se bo opravila dne 16. 9. 1983 s pričetkom ob 9. uri in sicer v prostorih prodajalca v Naklem 252, 1. nadstropje. Ogled stavbe je možen v dneh 12. in 13.9. 1983 v času med 8. in 10. uro, s tem, da ogled predhodno najavite investicijski službi prodajalca v Naklem 252, telefon: 47-260. S podrobnejšimi pogoji se interesenti lahko seznanijo v že navedeni investicijski službi. Tovarna obutve PEKO n. sol. o. TRŽIČ TOZD nakup in prodaja na debelo KOMERCIALA n. sol. o. Tržič objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge VODENJE REFERENTA ROCKPORT Pogoji za sprejem: — dipl. ekonomist in eno leto delovnih izkušenj na področju nalog izvoza — ekonomist in tri leta delovnih izkušenj na področju nalog izvoza, — aktivno znanje angleškega jezika, — pogoji za opravljanje zunanje trgovinskih poslov po veljavnih predpisih, — seminarji o novostih na področju zunanje trgovinskega in deviznega poslovanja. Posebne zahteve: — sposobnost sodelovanja in organiziranja, — sposobnost logičnega mišljenja, — samostojnost pri delu, — iniciativnost. Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovski oddelek tovarne. % MALI TEKSTILINDUS KRANJ TEKSTILINDUS KRANJ Delavski svet DSSS razpisuje naslednje prosto delo oziroma nalogo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DS Skupne službe: VODENJE EKONOMSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje, oziroma da ima: — visoko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih ekonomskega področja, Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat imeti še: — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje sektorja, kar se dokazuje z dosedanjim delom oziroma zaposlitvijo, — osebnostne in moralno politične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidata. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 10 dni po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj, kadrovski sektor, pod oznako »razpis DSSS«. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED Prešernova 32 Na podlagi 128. člena statuta SŠGT Bled svet šole razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo, — da ima pedagoško izobrazbo ter najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32 z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi sveta šole. OGLASI tel.:& PRODAM KLAVIRSKO HARIfOl 120-basno, četrtič ug...... prodam. Telefon 064-754N| Prodam več plemensk Ion 064-60-958 Prodam rabljen PRAUkjj renje. Kranj. Trojarjev« S Ugodno prodam novorvj« dnevno sobo. lahko po dol-,u Uidi za samsko 064-62-588 Prodam 20 do 138 k m ČE. Možna dostava na fal Lo^ 9, Škofja Loka Prodam 12 BARSKIH $) "MOTOR za čoln. brezhib«, 18 KM. Telefon 24-685«*; 20. do 22. ure Prodam KINOPROJEKtoJ in KAMERO. Naslov \ delku. Prodam trajnožarečo ._ buseh in 6 kW termoa^ PEČ. Telefon 064-26 655 Prodam 280 kg LEPO* plošče, brejo TELICO. pn mesecev) in hrastovo D! Žerjavka 9, Trboje. Krarr Prodam otroški športru v Rozman, Križnarjevapor^ Prodam 700 kosov slrejJ »vinkovci«. Strahinj 24 Ni\ j Prodam črnobel TEIEV leta. Demšar, Deteljica 11: Prodam uokvirjen G0J krajina« 80 x 30 cm. Teleti Prodam LEPILO za kuiy BETONSKO ŽELEZO PESEK in MIVKO. Telefc** Ugodno prodam dobro * SEDEŽNO GARNITURO S 158, tel. 40-524 Prodam globok OTROŠt^ modre barve. Podrekar. Kranj Prodam mlado KO/.O Žirovnica Prodam PRAŠIČE . dvobrazdni traktorski PL^ vodje 3, 61211 Šmartno po<^ ro Prodam 1 leto staro KOs ce in KOKOŠI za zaU Naklo Ugodno prodam AK\,\{; deli, rastlinami in ribami vo, Gradnikova 125, Radft Prodam otroško POSTt^ gijem. Informacije po tel. ^ de »poldan Majhnega leto in polu^ nega PSIČKA mešantiu utico dvema pi< telju živali. Naklo, tel V ' Prodam dvižna balkoni VRATA. Telefon 064-75-78^ Prodam OTROŠKO KO; i Jožica Goreta, Brezje (9 \v Prodam GRADBENO ZASTAVO 750 po detih. 82-861, int. 2b dopoldan Prodam CIRKULAR \\1 Telefon 81-608 Ugodno prodam „. TURO z mizo, vse dobro v formacije vsak dan po II ca, Gradnikova 131. star SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Objavlja zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora v Kranju, Trubarjev trg 10 v najem. Površina poslovnega prostora znaša 74,30 m2 in se nahaja v pritličju stanovanjskega objekta. Poslovni prostor je predviden za storitveno obrt (urarji, zlatarji, šivilje) ali gostinske prostore z omejenim delovnim časom. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v zaprti kuverti z oznako »Ponudba za najem poslovnega prostora« v 15 dneh po objavi v časopisu Glas na naslov: DO Domplan, Cesta JLA 14, Kranj. Ponudba naj vsebuje natančnejši opis dejavnosti in ponuđeno višino mesečne najemnine. Odpiranje ponudb bo 14. 9. 1983 ob 15. uri v prostorih DO Domplan Kranj, JLA 14 (Velika sejna soba). Podrobnejše informacije daje pravna služba DO Domplan Kranj. Prodam PSIČKC NJEL, črne barve, z i 6 tednov. Telefon 50-L Prodam enoletne ji SERE, ohranjeno trjg« PEČ, električni kamin -Rozman Sodja, Jelovšk«! Bistrica Prodam 230-listrski Puhar, c. Jake Platiše i, kopališču) Prodam 9 mesecev Begunje 97 Prodam PSIČKA, netu-, starega 7 tednov. Vodniki naselje 23, Škofja Loka.te,* tri glav TRIGLAV KONFFKCi p. o. KRANJ Savska 34 objavlja razpis n; ŠTIPENDIJ ZA PUM) TEKSTILNEGA KONFEKCIONARJAj IV. ZAHTEVNOSTNO STOPNJO (ŠIMIJAI Kandidati za skler. ^ drovskih štipendij ložijo izpolnjen obrt> zahtevek za uveljavi^ cialnovarstvenih pd trdilo o vpisu v sc: nje šolsko spnčeu 15. 9. 1983 na gornji 9F6 K 30. AVGUSTA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE It. STRAN O LAS iam prikolico SIP 17 Šempeter, ij Janez, Zalog 8. p. Golnik am PEĆ lobi, širina 50 cm. na fcorivo Majda Boben, Radovljica, tonska 19, tel. 75-95:} 8541 -sjodam OTROŠKO KOLO. močne drukčije, od 5 do 10 let. Breg 3, % fc(popoldan) 8542 pdam globok OTROŠKI VOZI-Barbara Štros. te). 26-261, int. 26 Idan 8543 odam PREVIJALNO MIZO s pre-^IflBki. primemo za previjanje in ko-otrok. Tatjana Hribar, Vidmarje-'A Kranj 8544 >ty i m, am PLETILNI STROJ singer -matik 1200. Mirko Knafelj. Brez-PS, Žiro v n i c a 8572 »dam mlado težko KRAVO simen-i>7( )- Korenčan. Podbre/.je 17 8573 I )ZIIA Pod šifro: Nagrada ali po tel. 23-733 od 15. do 17. ure 85(il Blizu tekstilne šole oddam SOHO študentkam. Naslov v oglasnem oddelku. 8562 V najem vzamem SOBO ali GARSONJERO s preskrbljenim ogrevanjem, v Kranju. Telefon 23-811 vsako popoldne 8383 /.omenjam trisobno konfortno STANOVANJE v Škofi i I .oki za HIŠO v III. fazi, najraje v Škoiji Loki. Ponudbe po tel. 064-61 225 po 16. uri 8564 Kupim dvosobno STANOVANJE ali dvosobno s kabinetom v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe po tel. 28-367 8565 POSESTI Jodam ZASTAVO 750. letnik no-v>§feer 1976 Šenčur Partizanska 23 8310 pdno prodam FIAT 126-P, letnik Grf-nc 4 Škofja Loka 8454 s' «1 ZAHVAIJV Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mamo MARIJO PERNE spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in se od nje poslovili. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvlajujemo sosedom za nesebično pomoč, zdravniku dr. Bajžlju, ki jo je zdravil, pevcem in duhovniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Kranj, 24. avgusta 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete ANGELE VIDMAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, vence ter spremstvo na zadnji poti. Prav posebno pa se zahvaljujemo Mariji Šen-kovi za njeno skrb in pozornost v bolezni. Zahvaljujemo se tudi kolektivu tovarne IB1 za podarjena venca, govornikoma tov Antonu Jeraju in tov. Alojzu Ažmanu za lepe besede ob odprtem grobu. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Društva upokojencev Britof-Predoslje za lepe žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Britof, Šenčur, Amerika, 23. avgusta 1983 ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET KRANJ Zupančičeva 22 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE (profesor) za določen čas (v času nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu) od L 9. 1983 do 1. 2. 1984 Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše drage žene, sestre, tete MARIJE PUSTOVRH roj. BENEDIK se-zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence. Iskrena hvala dr. Bajžlju za lajšanje bolečin, pevcem in g. kaplanu za opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJENI V SPOMIN 2e eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V četrtek, 1. septembra 1983, bo minilo leto, odkar ni več med nami našega ljubega moža, očeta in brata JANEZA VAUAVCA z Brezij Vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob in prinašate cvetje in prižigate svečke, naša iskrena hvala. VSI NJEGOVI Brezje, 1. septembra 1983 ZAHVAIA Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZA HAFNARJA Vrbanovega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem m prijateljem za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala Rotovim za vso pomoč, zdravniku dr. Janezu Bajžlju za zdravljenje in osebju Bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se pevcem in , g. kaplanu za lepo opravljen pogreb. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA ŽENA MARA IN DRUGO SORODSTVO Bitnje, 22. avgusta 1983 Obrtno združenje občine Kranj, Društvo obrtnikov občine Kranj, Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občin Gorenjske, sporočamo žalostno vest, da je umrl Franc Grašič — Blažim Iz Kranja (predsednik Obrtnega združenja Kranj, podpredsednik Društva obrtnikov občine Kranj, predsednik UO sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občin Gorenjske) Pogreb bo v sredo, 31. avgusta 1983, ob 17. uri na pokopališču v Kranju. Kranj, 29. avgusta 1983 Saj veste kakšen je čebelji panj. No, takšno je bilo v soboto celo Stra-žišče. Vrelo in bučalo je kot v panju. Saj tudi nič čudnega. Koliko avtomobilov je pridrlo z vseh strani, avtobusov, da so stražiški redarji imeli kaj delati! Iz Ljubljane je štirikrat pripeljal in odpeljal krpan. In potem avtobusi iz Novega mesta, Maribora in se od kod. Vse je drlo proti Šempetru. In kako so hiteli ta mali. Prav nič jih ni bilo treba priganjat. Kaj veš, koliko boš zamudil, če ne boš pospešil korak ... V Šempetru pod Smarjetno je bil v soboto vroč dan. Pravijo, da je prišlo na Andrejevo prireditev blizu dvanajst tisoč otrok in staršev. Zagotovo bo držalo, saj je bila dobesedno glava pri glavi. — Foto: D. Dolenc ^rS*^* nivBIUSm SK je bit ves Omejitve porabe elektrike Danes so v Sloveniji uvedli večje omejitve porabe električne energije. Vse industrijske peči so omejene za polovico, pri čemer velja povedati, da jih na Gorenjskem nimamo. V tovarni dušika v Rušah je povsem omejena izdelava karbida, na polovico pa izdelava ferosilicija. V Železarni Store pa je povsem omejen plavž. Omejitve veljajo od 6. do 24. ure. Oskrba z električno energijo se je v zadnjih dneh zelo zaostrila in ne zadoščajo več omejitve prve stopnje, ki se nanašajo na javno razsvetljavo, osvetljevanje izložb in reklam. Poraba se je po dopustih, ko vse tovarne spet delajo, povečala. V rednem popravilu je jedrska elektrarna v Krškem, do večje okvare je prišlo v trboveljski toplotni elektrarni, vodne elektrarne pa zaradi suše ne delajo s polno močjo. Že po 1. septembru se obetajo še večje omejitve porabe električne energije, saj si ne bomo mogli več pomagati z uvozom elektrike iz Italije. Na pomoč iz drugih republik ne moremo računati, saj imajo tam /e sedaj večje omejitve porabe. jyi \r Varstvo okolja je skrb posameznika in družbe V Gorenji vasi je bil v nedeljo ustanovni občni zbor društva za varstvo okolja škofjeloške občine —- Glavna naloga bo širjenje zavesti med ljudmi, da je skrb za okolje zadeva nas vseh in celotne družbe Gorenja vas — V osnovni šoli dr. Ivan Tavčar v Gorenji vasi je hil v nedeljo ustanovni občni zbor društva za varstvo okolja škofjeloške občine. Razen ljubiteljev čistega okolja iz vse občine so se zbora ude ležili predstavniki enakih društev iz drugih krajev in predstavniki Zveze društev za varstvo okolja Slovenije, med njimi predsednica zveze Jelka Kraigher, pogrešali pa so predstavnike občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih prganizacij. Predsednik pripravljalnega odboru Franc Pintar iz. Gorenje vasi je v uvodnem govoru povedal, da društvo ustanavljajo, vsaj nekaj let prepozno, saj so sedaj tako reke kot zrak in bivalno okolje že tako zasvinjani, da je škoda že skoraj nepopravljiva, posegi v prostor, ki so v Škofjeloški občini naredili veliko škode, pa se enostavno ne morejo nikdar več popraviti. Zato tudi ni naključje, da so se za ustanovni zbor društva odločili v Gorenji vasi, saj je bilo v tem kraju v zadnjem času narejene zaradi posegov v prostor veliko ne le gospodarske, temveč tudi politične škode. Večja skrb za varstvo okolja je potrebna tudi zaradi rudnika urana v Zirovskem vrhu. Čeprav tehnologija zagotavlja varnost pred sevanjem, skrb ni nikdar odveč. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli program dela do leta 1985, v katerem so dali izreden poudarek varstvu zraka, voda, zemljišč in varstvu pred hrupom, skratka varstvu človekovega bivalnega in delovnega okolja. Slovenija je prizadeta kot bi v njej živelo pet in ne 2 milijona ljudi, le redke vode so še primerne za pitno vodo. posegi na rodovitno zemljo se še nadaljujejo, Z odpadki se ne gospodari, ogrožena je kulturna in naravna dediščina. Škofjeloška občina na tem področju ni nobena izjema. Glavna skrb društva bo širjenje zavesti med ljudmi, da je varstvO okolja zadeva Vsakega posameznika in celotne družbe, sodelovalo pa tudi v vseh razpravah ob kakršnih koli posegih v okolje. Sedež društva bo v Škof ji Loki, kjer jim je Kmetijska zadruga Škofja Loka odstopila prostor za seje in delovanje. Za predsednika so izvolili Franca Pintarja iz Gorenje vasi. L. Bogataj Program je bil pester, živ, nepretrgan in Andrej Sifrcr je imel polne roke kot organizator, kot pevec, povezovalec programa, iskalec očkov in še kaj.. . Pod Šempetrom so čakale že prve stojnice. Mimo sladke pene ni mogel nihče. Sploh pa ne mimo palačink. Največjih palačink na svetu, ki jih je za živžavovce pekel Andrej Sedej iz Porentovega doma v Kranjski gori! Ostale stojnice sedajle niso več toliko pomembne, zato hitro k Andreju, ki ga že slišimo po zvočniku. Spet se je izgubil nek malček. Na ves glas tuli v mikrofon in kliče očeta. Pa se ima tudi kje izgubiti. Gneča je huda. Pa to ni najhujše. Najhuje je, ko vse miglje. Sami miglje. Igrala so polna, vse leta sem in tja. Le množica pod odrom sedi kot pribita in gleda naravnost v mikrofon, v ansambel Modrino, v Andreja, ki vsake toliko zapoje kakšno svojo, ki zažiga pri otrocih, pa v Bojana, stražiškega kant autorja, pa v maržoretke, ki znajo plesati in metati palico v zrak, da je kaj, pa v preddvorsko najmlajšo folkloro, v Meto Zagore, ki je na odru napravila pravo tekmovanje v plesih. Točno opoldne se je v zrak dvignila jata golobov pismonoš, ki jih je pripeljal poznani kranjski rejec golobov pismonoš Leo Suhy. Tik nad glavami so sfrfotali nazaj proti domu. Joj, kaj vse se ni zgodilo na odru! Popoldne sta pa prišla tudi Tof in Rifle. Obljubo sta le držala. In potem je Rifle tako jokal za tisti svoj dinarček in vedno bolj in vedno bolj, da se kar ugnati ni mogel, otroci pa tudi ne — od smeha. Pa palčki so prišli na oder, pa Cveto Sever s svojim psom, pa čarovnik, pa Mateja Koležnik iz Metlike, pa Marko Bizjak je igral na kitaro in Vlado Ker-slin je pel. O, kakšen dan! Vse je bilo namenjeno le otrokom, starši so smeli le čakati in odpirati denarnico pri jedačah in pijačah in igračah. Pardon, stil od Radenske je bil zastonj. In vse ostalo je bilo brezplačno. Ni bilo vstopnine, otroci so dobili brezplačno barvice za risanje, trnek so metali in kar je prijelo na trnek, je bilo njihovo. In še ih še! Čakalnica za starše zgoraj v gozdu je bila polna ves dan. Moram priznati, da so bili potrpežljivi. So pa zanje lepo skrbeli stražiški gasilci, da niso sitnarili spodaj pri otrokih in jih na silo vlačili domov. Mirno so bili lahko tu ves dan. Če so bili lačni so stopili do dobro založenih stojnic, do palačink, ali pa po vroče miške, ki so jih cvrle stražiške mame. In za vse tiste starše, ki so zdržali do konca, je žirovska godba, ki se je ves dan odlično držala, na koncu še posebej zaigrala. Program je bil tako dolg, da se je na veliko navdušenje otrok zavlekel kar do pol šestih. To je bil velik, lep, čudovit in sploh enkraten dan. Andrej, da boš še kakšnega takšnega skupraj spravil! D. Dolenc Bolje več kot premalo di V žirovski Alpini bodo letos do konca leta izvozili približno polovico proizvodnje. *Da bodo ta ambiciozen načrt lahko uresničili, je treba izkoristiti vse notranje rezerve, vsak mora poprijeti kolikor se največ da. Delavci so se tudi dogovorili, da bodo delali ob sobotah, na dopustu pa so bili le teden dni. Vse kaže, da bo do zime treba kdaj pa kdaj tudi v nedeljo na delo. Kaj menijo o tako podaljšanem delovniku delavci? Milka Oblak dela na stroju za tanjšanje podplatov. Doma je iz Žirov: »Veliko bolje je, da imamo preveč dela, da delamo tudi ob sobotah, kot da bi bili brez njega. Več dela se bo poznalo tudi pri plači, kar je sedaj zelo pomembno, saj se iz dneva v dan vse draži. Imeli smo le teden dni kolektivnega dopusta in za ostale dni bomo tudi dobili doplačilo. Kdor pa je šel na morje ali kam drugam in je imel že prej vplačano, je seveda lahko šel, le kolektivnega dopusta je bilo komaj pet dni. V Alpini delam že skoraj 30 let in v tem času smo že velikokrat delali več kot osem ur. Ko sem začela, je bil delovnik dolg 12 ur. Opoldne smo imeli uro pavze, da so bližnji, odšli domov, oddaljenejši pa v nekdanjo strojarno na kosilo. Zato menim, da bomo tudi sedaj ta dva meseca že zdržali, saj je to nujno, če hočemo imeti-delo tudi vnaprej.« Stanko Gantar iz Žirovskega vrha dela na stroju za brušenje podplatov: »Dolarje potrebujemo, zato je treba stisniti. Sicer smb pa v Alpini delavci vajeni, da je treba najbolj delati ravno poleti, ko je čas dopustov. Delamo namreč zimsko obutev, ki mora biti do jeseni v trgovinah. Pravdi ši liniji smo imeli 'nekaj ve^J sta, osem dni smo bili do&aj se je pokvaril kompresor ^ bomo morali zastoj nadoloL Sicer pa menim, da dok: volj dela, se nam ni trebaj bati. V Alpini delam že 25« vedno smo premagali ter* imamo delavci občutek, čbj kar solidna firma.« Rado Kune iz Dobrače^ na stroju za smirkanje p^, dopust tako in tako i namena nikamor in mi jepJl prav vseeno, če bom rjoa^j mi. Sicer pa so se vodiln; py li in so nam dobro razloži moramo več delati. Kdor poslušati, ve zakaj se gn J seveda vedno nekateri ki gre v račun podaljšan _ čeprav moramo delati »k. bomo imeli delo tudi prihoc^J •to.« TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ PRIREJATA XVTRADlC.IONALNO ŠUŠTARSKO NEDELJO SOBOTA, 3. septembra 1983 Od 10. dO 20. Ure razstava obutve PEKO v paviljonu NOB Ob 18. in 20.30 modni revi|i obutve PEKO pn pavil|onu NOB NEDELJA, 4. septembra 1983 ob 8. uri koncert glasbe na pihala od 8. ure dalje ŠUŠTARSKI SEMENJ« na Trgu svobode Od 8. dO 16 . Ur6 razstava obutve PEKO v paviljonu NOB Ob 9 1130in 14. Uti modne revije obutve PEKO prt paviljonu NOB ob 15. uri na parkirnem prostoru ob Skupštini velika ŠUSTARSlU VESELICA z bogatim srečelovom Igral bo ansambel TRCU Na veselic nem prostoru od 8 ure dalje preskrbljeno ta hrano in pijaco ■S štuparame se je še najbolje vidPio palčke in maržoretke-na odru Ves dan je odprt oddelek usniarstva in čevljarstva v muzeju v ulici heroja Graiztoa za trziSke specialitete bo poskrbljeno v gostinskih obratih Razstava ptic pevk in papig. Odprta bo Kurnikova hiša TRŽIČ VAS PRIČAKUJE!