Mlinarjev Pavlek.
linarjev Pavlek je postal že Pavel. Dolgo je žc : od tedaj, vendar še rad pripoveduje sledečo ; zgodbico iz svojega življenja, ko je bil še •: Pavlek.                                                     .              i
Nekega dne ga pošlje mati k lončarju po Ionec. Ravno zjutraj se ji je zdrobil oni, ki je že  j tolikokrat romal v peč in iz peči. Hotela je že ; sarna iti ponj, a imela je toliko opravkov doma  ', in na polju, da ji ni bilo mogoče le nekaj trenut-  ¦; kov ostaviti doma. Pavlek pa tudi ni bil več tako majhen, da bi mu ne bilo mogoče naročiti takega opravka.    Vrhutega je bil tudi lončar mož-poštenjak, ki mu ga ni bilo para daleč naokolo. Tako je prišlo do ' tega, da je šel Pavlek k lončarju po lonec.
Dobil je prav tak lonec, kakršen je bil oni, ki je sedaj zdrobljen. Na poti domov mu pa žilica seveda ni dala miru. Nikakor ni mogel lonca nesti v rokah. Poveznil ga je na glavo, in ker je bil lonec večji od glave, mu je segal do vratu. V tla je moral gledati, da ni treščil ob drevje ob poti. Zdaj zasliši zvonček. Trudil se je, da bi dvignil lonec, a vse zaman. Bila so mu na poti ušesa, in nos mu je nagajal.
Zvonček je prihajal vedno glasneji, ker se je vedno bolj bližal. A Pavleku je postajalo vedno tesnejše pri srcu. Dosegel je slednjič toliko, da je videl, da se mu bliža dnhovnik s sveto popotnico. Z loncein na glavi se ni upal poklekniti. Kaj torej? Vzame kamen, in preden si je mogel misliti, da utegne to irneti zle posledice, je bil Ionec zdrobljen, le nekak obroč mu je obvisel krog vratu. Pokleknil je in dobil blagoslov od gospoda župnika, svojega botra.
Zdaj je Pavlek šele uvidel, kaj je storil. Mati mu je rekla, preden je odšel, naj pazi na lonec. Zdaj pa je po njegovi porednosti lonec v več koscih. V duhu je videl strogo mater, kako sega po šibi za ogledalom, v duhu je že čutil udarce na svojem telesu. S težkim srcem je vstopil v hišo. Vse je priznal. Kaj bi mu tudi pomagalo tajenje? Nič. Boter ga je videl, in to je dovolj. Pa tudi tako ni ničesar tajil, bil je resnicoljuben deček.
Mati ga je resno poslušala in pokarala, ker je bil neposlušen. Šiba pa ni pela, ker je bila naglica kriva, da je šel lonec v kosce.
Dobri bratci