UVODNIK
Spoštovane bralke in spoštovani bralci,
na področju informatike se vedno znova srečujemo z novimi koncepti, pristopi, metodami, orodji... Pogosto sploh ne moremo več slediti vsem tričrkovnim kraticam in novim izrazom, ki večinoma prav tako hitro kot nastajajo, tudi izginjajo. Promotorji in zagovorniki teh »novosti« - praviloma gre za ponudnike tehnologij in rešitev ter svetovalne organizacije - nas navdušujejo in skušajo prepričati, da bomo z uporabo teh pristopov in orodij rešili poslovne probleme, poslovanje bo cenejše, učinkovitejše in uspešnejše. Na drugi strani slišimo opozorila, da dejansko v večini primerov ne gre za novosti, da se le skuša prodati že znane stvari v nekoliko drugačni embalaži. Kako naj se torej odzivamo na te novosti?
Izkušnje nas učijo, da ima življenjski cikel teh novosti skoraj brez izjeme enak znan vzorec oziroma enake faze. Začetnemu navdušenju, ko si marsikdo obeta, da bo nova tehnologija ali pristop popolnoma rešil probleme, s katerimi se srečuje, sledi streznitev. Na koncu pa skoraj vedno nekaj ostane; naučimo se nečesa novega, pristop se nadgradi v novega in spet se prodaja pod novim imenom, spoznamo, kako lahko novo tehnologijo dejansko koristno uporabimo, ne da bi pričakovali, da bo uporabna vedno in povsod. Če pravim, da je vzorec vedno enak, pa to ne velja za hitrost prehajanja med fazami, pa tudi vrednost tistega, kar ostane, ni vedno enaka.
Ali znamo torej razločiti med obljubami in dejanskim potencialom novosti? Znamo razpoznati, ali smo zreli za uporabo novih tehnologij in konceptov? Vemo, kdaj je smiselno novost uporabiti na začetku in morda izkoristiti prednost vodilnega, kdaj pa slediti, počakati na zrele faze in s tem ob uvedbi že poznati pasti in dejanske zmožnosti? In nazadnje, se vedno vprašamo zakaj ?
Letos se tako veliko govori o računalništvo v oblaku. Če odmislimo nekoliko neposrečen izraz, saj gre za veliko več kot za računalništvo, lahko po razmisleku ugotovimo, da se pravzaprav skrivajo pod tem imenom že od prej znane reči. Pa vendar, pod »novim« imenom se skriva intenzivnejši razvoj področja, tehnološka vprašanja se zlagoma umikajo vprašanjem o poslovnih modelih, poslovni vrednosti, tveganjem ... Prav tako na raznih dogodkih v Sloveniji letos veliko govorimo o poslovni inteligenci oz. poslovnem obveščanju ter menedžmentu uspešnosti in učinkovitosti poslovanja. Tudi na tem področju je večina konceptov znanih že dalj časa. Pa vendarle lahko ugotovimo, da postaja področje zrelejše, da novi menedžerski pristopi izkoriščajo razvoj tehnologije, ki pa po drugi strani omogoča bolj dosledno uporabo teh pristopov. Vse večja pa je tudi pripravljenost podjetij. Zato ne preseneča velik interes slovenskih podjetij in organizacij za uvajanje poslovne inteligence.
Tudi v tej številki namenjamo del prostora »tričrkovnim kraticam« SOA in BAM. Obe področji postajata zrelejši, saj spoznavamo dejanske potenciale in pasti oz. probleme, ki jih prinašata. Poleg tega boste našli nekaj novih pogledov na bolj tradicionalna področja, kot je na primer informacijska varnost. Prispevek, ki govori o trendih na področju poslovnega obveščanja oz. poslovne inteligence, napoveduje udejanjanje usmeritve uredništva Uporabne informatike, da objavljamo prispevke o aktualnem dogajanju na posameznih področjih informatike. Sami pa si morate odgovoriti na prej postavljena vprašanja in oceniti, kaj od tega lahko izkoristite v lastnem okolju in kako. Mi vam lahko z raziskovalnimi in strokovnimi prispevki pri iskanju pravih poti samo pomagamo.
Želimo vam veliko zanimivega branja v tej številki in napovedujemo novo številko konec septembra.
Jurij Jaklič, odgovorni urednik
2010 - številka 2 - letnik XVIII
uporabna INFORMATIKA 71