Si. 43. V Trstu, v soboto 30. maja 1885. Tečaj NOST Glasilo Slovenskega političnega društva za P*.morsko •V •dtaosti J« nI.« • EDINOST« izhftia 2krat na teden vsako sredo in tabite o poludne. Cena za v§e ) Vsi daviti »a pošiljajo Uredništvo »vla Torra.ite. »NuoVa Tipognfia;« vsakmorabltl leto je <» gld., 2a polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne številke se / frankiran. Rokopisi D'er posebne vrednosti se ne vračajo, — jitseratt (razne vrste natna- dobivajo pri onravniStvu in v trafikah v Tritu po K kr., v Gorici in v Ajdovščini po ( nila in poslanice) se zaračunljo po pogodbi — pruv cenć; pri jkratkih oglasih z drobnimi O kr. — Naročkme, reklamacije in tnserate prejema OpravnlStvo, vi« Torrente, »Nova tiskarna*. ( črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr / 0 kmetijskem prašanjL (Dalje.) Rcst da ne bi zakon, ki bi to prepovedal v sedanjih odnošajih mnogo koristil, kajti večja posestva so uže tako razkosana, da ji in skoraj ni po-močka, nekoliko bi pa vendar koristil, ker zabranil bi daljno razdeljevanje. "Zadnji čas je sedaj res temu kaj vpo-moči, kajti ako ne bode hitre in uspešno pomoči iz višjih krogov, preti v mnogih krajeh kmetijstvu poguba, zvoni mu smrtni zvonec. Al co motrimj Se nekoliko trž. okolico, ki jo nam najbližnja, spoznati moramo, da ni tu skoraj več pomoči ter da bi taka postava našim okoličanom gotovo le malo koristila. Okoličan prežiyljati so mora dandanes s tem ali ouim, le s kmetijstvom ne, ker polja obdeluje samo, da mu do-nes<5 vsakoletnega vina, s katerim vsaj nekoliko zamaši luknje, ki kmetu le prerade nasproti zijajo, namreč poplača kak dolg, ki ga je skozi leto naredil, ali da sebe in otroke malko «obleče». Živeti mu je toraj bolj od zaslužka lastnih rok, nego od svojega posestva, ki mu le pičel pridelek do-naša. Morda so tu pa tam, zlasti po gornjej okolici še kakšen nahaja, ki se zgoli s pridelkom lastnih zemljišč preživlja, ali ti so le — bele vrane. Pa vsaj tudi ni pravila brez izjeme. Na Primorskem v obče se v premeri bavi veliko število ljudstva z agrikulturo, ker prebivalstvo v Istri in na Goriškem se preživlja zgoli z obdelovanjem zemlje, prvih okolo 3/4 in 2/8 zadnjih. Da je obdelano zemljišče Primorske zeM razkosano, vidi so iz statističnih podatkov. V vsnj Primorskoj se šteje na 745.062 hek. produktivne zemlje 166.249 gospodarjev tako, da vsakemu pritiče 4-5 PODLISTEK. Narodne pripovedke. Iz Spodnje Št irske. X.*} Pred već sto leti sta biLi mož i žena siromašnega stana; z svojimi dohodki skoraj nista mogla živeti. Žena možu pravi: Mož, glej, da nama kaj prislužiš. Mož M ne /.na pomoči drugače, ker roko delstva ni liil učen nlkakvega, nego da se g!<3 vdinjat k nekemu grofu »Mertuk«. Spotoma ga sreča neko grozne podobe človeče, in je bil vrag. Vrag pravi temu siroromaku, vzemi nama obema, »mertuk«, ko ga je poprej uže prašal, kam gre. Siromak pravi: Da, uže vzamem »mertuk« za oba; le če mi pomoreš ga izpeljati. Ta, kateri ga je srečal, bil je vrag, a on tega ni znal, m pravi: Da, jaz ga uže vzamem, le giedi, da ga izvrživ«. Tedaj gre siromak k bližnjemu grofu ter prosi za »mertuk«. Grof mu mertuk obeča, 011 pa si druzega ne izgovori, nego le to, kar 011 in njegov pajdaš moreta msti. Pride mlatve čas, vrag je šrl snopje doli metat, pa metal je tako naglo, da je pajdaša svo^a soopjem tako zarlnol, da , 2 Ttt, p?vedktt j« slična uže natisnenai v 81. Gospodarji, vendar jo v nužej okoli pripovedujejo tako, kakor jo tu zapisana Pisatelj hekt. produktivnega zemljišča (v Trstu 1, na Goriškem 5*6, v Istri 4-1). Iz tega je razvidno, kako močno so po Primorskem zemljišča razkosana; mej vsemi primorskimi in tudi avstrijskimi deželami pa največ Istra. In to kosanje se leto za letom množi v vsem Primorju. Izdatne pomoči ni skoraj, pa vendar se da še tu pa tam kaj storiti, vzlasti kder je še več premoženja skupaj in malo dedičev, kar pa je red ko k de. Ali s tem se morda opomore starejšemu bratu, v tem ko bodo morali vsi od hiše — lahko mi kdo oporeče, kar pa ni res, ker s tem, da se da jednemu izmej bratov posestvo v roke, ni rečeno, da bi morali drugi od hiše, ampak vsi^drugi ostanejo lahko na domu pomagajoč starejšemu bratu. Se ve, da je to nekdaj bilo lažje ter je še po nekih manj obljudenih krajih, kder se nahajajo še velika posestva skupaj. Ali tudi drugje se lahko isto-tako učini, ker se mi mislimo, da na posestvu, ako je vsaj nekolike veliko, potrebuje njegov gospodar pomagačev; namesto da bi tujcev najel, gotovo bode rajši imel, da mu lastni bratje pri obdelavanju pomagajo. Po naših mislih bi se lahko ostali bratje na takih posestvih na domu tudi poročili ter v vzajemnosti živeli: vsaj so vsem znane takozvano «za-druge» drugod. Kdor bi hotel obširnejše v ruskem «Miru» in druzih skupnih gruntnih lastninah čitati, opozarjamo ga na izvrstni dr. Vošnjakov spis: «Ob agrarnem vprašanju» v letošnjem matičinom Letopisu in v posebnoj knjigi izišli. Lepe članke, kako kmetu v pomoč priti, prinaša uprav sedaj «Slovenec» in mnogo se je za kmeta potegnola uže cenjena naša «Edinost». Ali tudi vse pisarjenje je bob v steno, ako se ne jame resno se skoraj ni mogel iz njega izkobacati. Pravi mu, naj gre on snopje metat; jaz poj dem cepca vrtit. Res gre vrag doli iz parme*) mož pa gre metat snopje; vrag jame cepec vrtit', črez malo ča*a mu uže naš mož pol skednja nahiti. Pa k malu je bilo vse omlačeno, tako da mož ni več mogel mu sproti metati, da »i tuli je vse moči napenjal in mu je pot tekel z obraza, vrag pa je še vmes ceneul in druge burke uganjal. Hitro je bilo vse žilo omlačeno, in izpraznene parme; vrag pa zveje (očedi od plev) kar naglo; vzame veliko vejev-nico in meče vršnj •') kaj naglo, a zraven Še puha tako močno, da vse pleve iz skednja na piano frče, kakor sneg po zunl. Kadar je bilo vs" zvejano, reče vrag svojemu pajdašu: Zdaj pa idi in povej grofu, da je vse žito omlačeno, tudi zvejano in naj pride, da bomo mertuk delili. Grof res pride, in vrag)v pajlaŠ pravi: Mi smo se za mertuk pogodili tako, da kar moreva midva nesti, to vzameva, več pa nočeva. Grof pravi: J)a, tako smo se pogodili, Prvi zadene eno vrečo, a vrag pajdaš pravi: Imaš dosti, le hodi; in res odme s to vrečo, misleč sam pri sebi; To bo vendar slabo: če še moj pajdaš le eno vrečo od nese, kakor jam. Ali drugače je bilo, vrag nalaga vreče na vreče tiko, da ima už^ skoraj vso žito na plečih, pa z mirom še pravi: To je še prelahko, naložite Še več. In tako *) to je shramba za snopje in slamo pri-skednju. "J vršaj, omlačeno Žito ša ne čisto od plev. delati in skrbeti kmetu v resnici v pomoč priti, v prvej vrsti z dobrimi zakoni, ker le, ako se dela poprimemo, bode nam kmet zaupal, drugače bo delal kot jo navajen in ne spreobrne ga nikako pisarjenje. Znano je sploh, da so uprav kmet najmanj peča za javno zadeve, ker misli, da dela najboljše, če se briga zase, drugi naj so brigajo za svoje. Mi Slovenci imamo, hvala Bogu, prezasluženo družbo sv. Mohora, katera kmeta v tem in onem podučiti namerava, le ako on od nje izdane knjige čita in proučuje; edini uzrok, da se prav kmetje malo brigajo za tuja po listih izražena menenja in nauke, ta je, ker ni on zadostno izobražen ali pa nema nikakega navdušenja ter ne ljubezni do čitanja. To velja zlasti starejšim sedaj gospodujočim kmetovalcem, ki pa niso imeli toliko kot sedanji rod prilike v šoli naukov zajemati. Radi pomanjkanja znanja se na kmetih tudi mnogo nerodnosti godi ter ni mej njimi nikakega navdušenja: žive tja v en dan ter, ako ne bi bili primorani otrok v šolo pošiljati, tako bi pregostokrati tudi svoje otroke enako odgojili. Razmere so tedaj tudi glede tega še precej slabe ter ni lahko pričakovati boljše dobe, ako narodnemu pregovoru verujemo — sad no pade daleč od drevesa. (Dalje prih.) Volilcem v prevdarek. Žalostno je, kadar se kaka politična stranka poprime najnemoralnejŠih sredstev, da doseže svoje namene. — Vsaka stranka mogoče da tu in tam preseže meje dostojnosti, ali da bi se poprijela tudi brez vsake sramežljivosti najnemoralnejŠih sredstev, to je podobno le onej stranki, katero sestavljajo naši Lahoni.V središču Slovenije se je v radikalnih krogih večkrat pov- so rnu vse zrnje z sodi vred navalili na hrbet, ker vjvč je uže zmanjkalo; on pa še pravi, da bi mogel več nesti, ako bi še kaj biio. Žalostno grof gleda za svojim mlutčem in misli pri sebi, da se tako nikoli več ne pohot", ker ni mu bil odnesen Je mertuk, temveč ves njegov pridelek te4a leta. Jezen gleda za svojim mlatičern, Žalosten in tudi razsrjen veli svojim hlapcem, naj izpuste onega močnega bika za njun, da bi ga na svoje velike rot;6 nasadil. Bik ga Ugl-da i naglo se za njim v tek spusti; vsi hlapci gle lajo za njim radovedni, kaj se zgodi. AH vrag pravi sam pri sebi: Ta grof je vendar milostljiv, dobro zna, da treba kruhu tuli mesa, in bika zahiti na svoje vreče; no meso to bo uže, parkrat dobra večerja m6ni in mojemu pajdašu. Vrag nese vse, kar je imel, ovemu siromaku in svojemu pajdašu, in mu pravi: Tu imaš še moj »tal«, jaz ti ga pustim, tudi sem prinesel bika, da bova irnela še malo mesa. le to ti zabičujem. da me moraš od sedaj ti na »koŠti« (na hrani) imeti. Vsa vesela žena poljubi prav gorko svojega moža in mu tiho šepeta: Dragi moj mož, odpusti mi, jaz sem tebe preveč oštela, sedaj p;l vidim, kako ti za me skrbiš. Od sedaj zanapivj nosi ti »hlače«, jaz jih ne maram; vsem tvojim ukazom se rada udam; potem se ga čvrsto oklene okoli vratu, in ga stiska k sebi, a tudi mož se ne more vzdržati, da ne bi prijel žene svoje okoli pasu, kar je bil večkrat storil v svojem fantovskem živenji, ko Se je njegova ljubici bila, dekle krasotica vse okolice in katerej je večkrat gladil lepe lase darjalo, da je z Italijanom leže živeti, nego z Nemcem, nekatere luči so celo svetovale, naj se tukajšnji Slovenci f-d skrajno italijansko stranko pegodd. Ti gospodje pač sodijo po vtlskih. katere so na nje napravili nekateri La-honl, ki so se jim lizali, ko so jih potrebovali; ali gotovi naj si bodo, da vsuk Lahon vidi v Slovencu njegovim namenom najnevarnejšega človeka, zato pa je v njem vkoreninjeno srd in zaničevanje do vsega, kar je slovanskega. Ako pa Lahon kedaj Slovencem pokaže prijazno lice, zgodi se to le se skritim slabim namenom. — To mi Tržaški Slovenci večkrat skušamo; najbolj pa ob času volitev. Za sedanje volitve so se Lahoni skrili pod ime »Concordia«, katero ime bi v našem jeziku pomenilo »Edinost« ali »Sloga«. Očitno nočejo na dan, torej se skrivajo za planko; ali izza te planke napadajo naš narod uprav tako, kakor socijalisti napadajo človeško društvo in njega starodavni red in osnovo; — dinamita kemično sestavljenega ne rabijo sicer, ali rabijo moralni dinamit, kar je še hujše. — Kako to, bomo precej videli. — Z denarjem so kupili nekoliko naših slovenskih sinov, tem so zagotovili zlate gradove in ukazali, naj obečajo vsem našim bolj lebkovernim ljudem pred vsem denarja, potem javne službe, delo. Te obete navadno delajo pri vinu, ker vino uname fantazijo In zračni gradovi se v burnem duševnem stanu lepše vidijo. — Agentje Lahonov imajo torej v gostilnah svoj glavni stan. — V Trstu in okolici so nastavili Lahoni več takih beznic, v katere vodijo lahonski korteži slovensko ljudstvo in ga napajajo. — V teh bezni-cah jim potem pridigajo, da magistrat zapodi iz Trsta vse Kranjce in Kraševce; — na njih mesta, to je službe in posestva, pa postavi ljudi, kateri se vpišejo v»Con-cordio«. — Ali niso to uprav socijalistlčna načela ? Je li mogoče to izvesti brez pre-kucij. brez prelivanja krvi? Ali ni to nnj-veča skrumba postave in državnega reda? Uže misel sama ta je peklenska, do skrajne meje nemoralna, ki torej more dopadati ter cele ure se pomenkoval pod oknom nje spalnice, kakor je sploh navada od nekdaj in še sedaj. — Ko grof zve, da je pajdaš tega siromaka pri njem na »kožti«, hitro veli svojim hlapcem: Izkopljite globok vodnjak in glejte, da ga notri spravite. Hlapci gredo urno na delo; izkopljejo globok vodnjak, in zdaj privabijo vraga k vodnjaku, češ, naj pogleda notri, če uže voda doteka. Res gre noter. Ko noter pride, reče grof hlapcem: VrŽite ta zvon, katerega je grof poprej pripravil, v vodnjik, da ga ubije; oni store, kar je grof velel, zabite zvon noter, da z zvoneČim glasom po zidu od »šare« do šare pada. Hlapd mislijo, da ga sedaj vendar ubije, ali varali so Re. Vrag vesel pride iz vodnjtka in reče svojemu pajdašu: Sedaj sem vendar prišel do dobrega klobuka, glej, kako mi stoji; grof je vendar še hvaležen. S tem novim klobukom je plesal vrag okoli po trati, tako je bil zidane volje. Hlapci so videli, da ga ni mogoče ubiti, vrno se in to grofu povedo; tudi on uvidi, da ga ni moči ubiti, ter mu na misel pride, da je to morda sam peklenščak. — Hlapci so morali službo popustiti, ker niso Imeli jedi, a tudi grof jih ni uiogel vzdržati. Ovi siromak pa je imel dovolj vsega, zato je rad »košto« dajal svojemu pajdašu. Ni pa vedel da je bil to sam peklenščak, sicer bi križe delal iu z blagosloveno vodo škropil, da se ga preje znebi — česar, mislim, da si vsakdo želi. EDINOST le spridenim ljudem, izmečku človeškega društva ! Ali pojmo Se dalje. Obečajo se tistim našim ljudem, kateri se vpišejo v društvo Concordia, javne službe in javna dela, da to ubogim ljudem tudi dokažejo in jim delajo skomine, zato so tudi v resnici dvem ali trem takozvanim C korj išem podelili take službe. — Zdaj pa prašamo: Kde se še kaj tacega godi? Niti na Turškem se ne sliši, da bi paše tako samovoljno ravnali. — Aii ni to pred Bogom in pred postave kaznivo? Sme li mestni svetovalec na tak način v svojo korist zlorabiti upliv, katerega ima pri magistratu? Ali ni sveta dolžnost mestnega start Sinstva in magistrata, da podeli javne službe po zaslugi iu zmožnosti, a i.e po protekciji, posebno pa ne kot plačilo za zla dejanja, kakoršno je v prvej vrsti napad na lastni narod in njega izdajanje. Pojmo še dalje, Bog je nad okolico poslal božjo Šibo, in te božje šibe gotovo niso zakrivili oni okoličani, kateri se drže starih običajev, spoštujejo cerkev, so zvesti svojemu cesa rju, ljubijo svojo domačijo in svoj materin jezik, ampak gotovo poprej po krivdi onih okoličanov, ki vse te svete čute z nogami teptajo ter so se prodali sovražnikom vsega onega, kar bi po božjej in človtškej postavi moralo biti najsvetejše vsakemu okoličanu. Bog je poslal nesrečo; poštenim ljudem pa je dolžnost, da po nesreči zadetim po svojej moči pomagajo, to nas uči naS Zveličar po svojej cerkvi. Ali kako umejo CikorjaŠi to kristijansko dolžnost? Najprej so razglasili; da bodo pobirali darove, pa od teh darov ni duha ni sluha. Potem je g. Nabergoj v mestnem zboru predlagal, naj bi on dovolil 10.000 gld. v podporo po toči zadetim; aii Gdtorjaši so skušali, da bi mestni zbor ta denar njim izročil in očevidni namen je bil to, da po hoteli z milodarom agitirati za volitve, da bi namreč naše ljudstvo izvolilo nasprotnika uašemu narodu, namesto svojega v obče kakor poštenjaka poznanega zastopnika. Silni napad na javno nravnost se jim sicer ni posrečil, ker proti njmu se je ustavljala sramežljivost večine zbora, ta večina ni hotela dati svojih rok za tako nečedno delo; obveljalo je, da se bode podpora delila na podlagi istinite, uradno konštatirane škode. Pri vsem tem pa nekateri CikorjaŠi še vedno ljudi sle-P'j°» češ, da le oni dobe podporo zarad toče, kateri so se vpisali v Goncordio. Ali kaj so vsi ti darovi proti škodi? Recimo da bi s« nabralo tudi 20.000 gld., to je komaj par forintov na 100 forintov škode. Koliko bode torfj pomagano, ako vlada ne da svoje bolj izdatne pomoči pri od-pisavanju davkov!? Ali zloba gre še dalje. Iz denašujega dopisa iz Rojana je celo razvidno, da so nekateri Cikorjaši najbrže nalašč zadržovali naznanilo o Škodi c. k. uradom. Še drugih, še veliko grših dejanj je nam prišlo na uho, ali roka se nam ustavlja, nočemo niti svetu oznanjati osiud-nosti, katere bi morale vzbuditi mej vsemi Slovani največi stud In srd — reči nezaslišane, katere niso i iti za javnost.— Pri takih okoloostii ■ : ali se je čuditi, da se vsak dan bolj množe izgredi razkačenega ljudstva, bi se le Lilo čuditi, ako bi se zadnje dni pred volitvami zgodila še kaka veča nesreča?—Cikorjaši ljudstvo povsod provocirajo na vse le mogoče načine; ko so zvedeli, da imajo volilci naše stranke volilni shod v salonu Fenice, takoj so si oni zagotovili gledišče Fenlce za zborovanje v nedeljo ; torej bosti obe naj-naeprotnejše stranki v nedeljo zborovali pod isto streho. Nam pri takih okolifičinah ne ostaje druzega, nego da svarimo naše ljudi, naj potrpć še te dni, naj ne gredo Gikorjašem na limanice, kateri Žele, da bi se kaj zgodilo, da bi potem Lahoni zopet kakor 1. 1868. vso krivdo in ves odium zvrnoli na Slovence. — Ali ob Istem času opominamo vse rodoljube v Trstu In okolici, naj podvojijo svoje delovanje, naj manj izobražene volilce nadzorujejo, da jih slepote ne prevarijo, naj podučevajo nevedne, da ne postanejo žrtva naj grših nakan, kajti strašno bi bilo, ako bi ta pot propali z Nabergojem; poštenimu Slovencu res ne bi več bilo živeti v Trstu in iz okolice, bi naši La-bonl napravili pravi pafiaiik najrevnejše materijalno, moralno In duševno propale raje.— Mi navajamo fakta, resnične do- godke, niti en dogodek ni izmišljen, vse se da dokazati in z dokazi smo pripravljeni stopiti tudi pred sodnijo, ne bojimo se torej grožnje CikorjaŠev, da nas bodo po končanih volitvah tožili; nam bi bilo to celo ljubo, da svet vsaj izve, doklej je ona Uhonska rija razjela tržaško društvo in kako silno je potrebno radikalnega leki. Kar je poštenega, mora biti z nami, tudi mnogim poštenim Italijanom se gabi početje Lahonov in mnogobrojno pri-hite nam na pomoč. Toda nevarnost je pri vsem tem največa; zato pa je treba, da vsi naši okoličani in mestni Slovenci pridejo na volišče, da nobeden doma ne ostane; treba je tudi da si svojemu rodu zvesti okoličani stvar tako urede, da pridejo vsi volilci enega okraja skupaj in se vedno skupaj drže ter se ne zgubljajo po ulicah, kder bodo za vsakim voglom La-honom prodani ljudje na-nje prežili. — Na Kranjskem so v vseh cerkvah molili za srečen izid Tobtev. Bolj pa, nego na Kranjskem, in najbolj potrebno pa je, da naši ljudje v Trstu In okolici vroče molijo za srečen izid volitve dne 7. junija, kajti od tega izida je mnogo odvisen prihodnji napredek ali pa propad Slovencev na Adrlji. — Beg in sreča junaška 1 Politični pregled. Notranje dežele. DrŽavnozborske volitve se te dni vrše v kmetskih občinah. N: jprej ko bile na Do-lenje-A vstrijskem in Solnograškem; v prvej kronoviui so zmagali, .kakor drugače ni bilo misliti, večinoma veiikonemci, izvoljen je bil tudi glasoviti Schdnerer; na Solno-nraškem sta bila Lienbacher in Neumayer zopet izvoljena. Na Gorenjem Avstrijskem je bilo pri volitvah v kmetskih občinah izvoljenih sedem konservativcev. Mej Nemci prepir vedno raste in razkol je dan na dan večji; velikonemška stranka je napovedala boj levičarjem, katere dolži, da njih postopanje Škoduje nern-škej narodnosti. Posebno na Štajerskem je pruska navdušenost tolika, da Nemcem druzega ne manjka razen «Pickelhaube», pa bodo popolnem Prusjaki. Mej Čehi in Madjari se prijateljstvo vedno bolj utrjuje. Te dni so se Čehi peljali v Budimpešt na razstavo in bili tam sijajno in z velikim navdušenjem sprejeti. Madjarski listi prinašajo celo uvodne člauke, v katerih naglašajo solidarnost Čehov in Madjarov od starih časov ter hvalijo njih napredek v narodnem gospodarstvu. Vnanje dežele. V Petersburgu se je 28. t. m. vpričo carja in carice odprl novi morski kanal. General JComarov j* dobil za bitko na reki Kušk, razen častne z brilanti okrašene sablje, 100.000 rubl]ev v dar. Kne\ Bismark se vedno bolj vtika v afrik anska prašatja, angleškemu poslancu je razodel svoj program; potem programu naj bi se Sudan ločil od Egipta, Es,'ipt neutraliziral in tako tudi sueški kanal; Angleška ii a j bi se odrekla sebičnim namenom v Egiptu; Bismark bi potem od Rusije dosegel, iia ostane v sedanjih posi-cijah pred Avfganistanom, dokler niso utrjene indiške meje. Angleška pa ne sme škodovati nemšk"j trgovini. Ako Angleška sprejme te pogoje, nastale bi mej Nemško iu Angleško poprejšnje dobre razmere in brez dvombe bi se tudi poravnale zapreko mej Angleško in Francosko. Mej tem, ko se Bismark prizadeva za prijateljstvo z Angleži, pa Iz Afrike dohajajo Nemcem neugodne vesti. Zanzibarski sultan je začel sovražno postopati zoper nemško vsho-dnjo afrikansko družbo; vsled tega je nemška vlada poslala tri oklopnice pred Zanzibar. A to še ni vse, na reki Kongo so se prikazali Arabci, i nI več dvombe, da se Izlatn Širi od Zanzibarja skoz Afriko do zapadnjih njenih mej; Arabci so uže zasedli vse evropske naselbin« na bregovih Stanley-slapov in prekrižali vse načrte be-rolinske Kongo konference. Upanje, da se ustanovi velika zvezna država Izmej evropskih prebivalcev ob Kongu, visi tedaj le na tankej niti; najbrže ustanove veliko državo Arabci, ki se tudi pod njimi utegne razviti in nzcvesti, ker zgo.iovina uči, da oni to dobro umejo. llalijanske gosposke v Asalu podpirajo trgovino z ljudmi, to potrjujejo celo Italijanski častniki, ki niso vladi nasprotni. Evropci v Adenu pravijo ironično: I ta b j. t hoče svoj vpliv v Rudečem morji razširiti, da tam uvele novo, na svobodno afrikansko trgovino ii- človeško meso nasla-njajočo se italijansko civilizacijo. To je sramota! Abisinski kralj se je neki z Italijani sprijaznil, če je resnično poročilo kapitana Ferrare ministru Manciniju; Ferrara je namreč brzoj.ivil, da ga je abisinski kralj jako prijazno sprejel in željo izrekel do prijateljskih razmer z Italijo. Razmere so danes take, jutri take kakor veter potegne. Mej Francosko in Kitajem se je skle-uola mirovna pogodba. DOPISI. Z Občin v 27. dan majnika. {Zopet Cikorja). Isti teden pred binkoštno nedeljo se je k nam privleklo neko človeče, doma Iz Gropade, ki ga navadno kličejo za Pe-trača.Bil je pri našem županu in se kazal, kakor glavar vseh Gropajcev, ker je v imenu vseh izrekel, da bodo oni vsi volili Mauronerja in za mestni zbor pa Burg-stalerja. Župan naš se je zamudil, kako da so se Gropajci tako hitro obrnoli na stran Burgstalerja, ker ga niso preje nikoli volili. No, odgovor bil je kratek: Gropajci drže z onim, ki jim kaj plača, ne pa b Živicem, ki nema nič. Vprašam pa tu Gropajce, ali je to vse res, da ste se vi prodali, ali ste res postali izdajalci svojih bratov? Jaz mislim, da to ne more biti res, ker predobro poznam naše Gropajce, da so se vsikdar pokazali poStene možake. Svetoval bi pa Gropajcem, da onega zloglasnega Petrača ustavijo z njegovo agitacijo, ter naj ga vprašajo, kedo mu je dal oblast v imenu vse vasi laži trositi po svetu. Gropajci ali še sedaj ne poznate zvite kače v svojej vasi, sterite jej glavo, da še kojega ne piči, ker potem vam bode žal, ako bode prekasno. Pravil je tudi, da je Šel na drugo stran agi-tirat nek Brce in sicer v PadriČe in Ba zovico. Prav bi bilo ako bi mu bili posvetili z lučmi v podobi kolcev, ker to se pristaja tej drhall. — Da je pa PetraČ in kakor tudi njegov pajdaš Brce lagal, to se spriča v 7. dan junija, ko bode naš poslanec izbran, ker Gropajci in Padričani bodo go tovo vsi glasovali za Nabergoja. To bode plačilo Ckorjašem, IZ Gropade v 27. dan maja. Draga Edinosti Kedo bi bil kedaj mislil, da se v našo tako mirno vas priklati ona ostudna stranka, ki je ustanovila Cikorijo, ali glej istine. Imamo tu neko ubogo dušo, ki se je Bog usmili, koja dela ua vse kriplje, da bi se naša vas prodala Cikoriji. Eto vam, kako dela to revŠel Na binkoštni ponedekk ja hotelo to revše odpreti gostilno. Užitninski uradnik (lacar) ie pri&el, da stvar pregleda in popiše. Ta absolviraui koperski Študent pa ni itnel posode zmerjene In dacar mu nI pustil nastaviti vina. Od jeze bled in od sovraštva navdahnen stopil je pred svojo hiSo in pričel ljudi noter vabit rekoč, da danes vse zastonj da in res naši otroci, možki in celo ženske so prihitele z lonci, ki jim jih je napolnil z vinom. To vam je b lo veselje in rajanje, vse je skakalo in klicalo. PetraČ pa je zastonj točil vino in bil je tudi on vesel, zelo vesel, pa zak»j neki ne bi bil, vsaj je stoČil 2 čebra vina iu zanj prejel le eno fi^'0. — Vse bi bilo pošteno minolo in nihče ne bi bil kalil veselja, ko ne bi bilk dve prodani dušici po imenu Kaplan in Slana pričele kričati vlva la Concordia, m . . . . p«r la »Zora«. Ogenj je bil v strehi, ljudje po konci in nastal jn boj, boj krvavi. Vse križem se je teplo in vikalo na pomoč. Eden je dobil po glavi, drugi po plečih, in Bog ve, kod jih Še dan>-s koža srbi. Prav se jim godi, zakaj pa tako neumno delajo, zakaj dražijo narod. Nam je en sam pevec od »Zore« ljubši, nego vsa Cikorija z gnjilim Poldetom na glavi. Nam poštenim Gropajcem se je pa srce žalosti krčilo, ko smo videli, kako je omamil brezumni PetraČ naša uboge ljudi, ker zahvaliti se ja la nekojim poštenjakom, da se niso godile hujše reči in da ljudje niso pokončali še tisti ostanek pogorele fabrike za Cikorijo. Mož bi bolj pametno storil, ko bi za svoje premoženje poskrbel, kajti kdo zna, da ga v kratkem ne zadene nesreča, da pojde vse njegovo premoženje na boben. Cikorije ne bode več, premo ženja tudi ne. kedo ga bode pa živel, menda klobasar Bokalič, ki bode tudi moral prijeti za torbico In prodajati klobase po Trstu od hiše do hiše In njemu bode pomagal Petrač. Petrač! naj He vam olpro oči in poglejte rajši nas Gropajce, ki pošteno delamo In pošteno mislimo, ter lebko zvečer na trdej postelji sladko zaspimo, vi pa trpite, ker vam gloda črv vašo vest. Spreobrnite se in pomislite moje besede". Za denes naj vam bode to dovolj I Iz Lokve dne 22. maja 1885. K mali končamo prelepi mesec majmk, koji je posvečen kraljici nebes in zemlje. Ti mesec slovesno pojo zvonovi v cerkvenih stolpih v mestih in vaseh, v jutro, ko se ljubo zlato solnce vzdignje izza gor in svitle žirke pošilja na »ore; najbolj se leskeče v naše kraške nižave visoki »Snežnik«, koji je z belo odejo odet. Po vsem krščansko katoliškem svetu se ta mesec berejo na rano jutro slovesne svete maše v čast mogočnej devici, zvečer ko solnce zahaja, glasi se zvon, ter vabi zveste čestilce v cerkev k »Šmarnicam« (večemicam) pred lepo okrašeni z mnogo-brojnimi lučicami obdani oltar Marije device, kjer se lavretanske litanije pojo, rožni venec moli. Pri nas imamo starodavno krasno kapelico, sezidano v cerkveuem obzMju, in posvečeno Škapulirskej Materi božjej, v koje j se človek ne more nagledati krasnega prizora pred čudodelno podobo škapulirske Matere božje. Prejšnja leta so se skozi ves mesec majuik brale sv. maše v tej kapelici, ali letos se je to opustilor ne vem iz kakšnega uzroka. V sedanjih stiskah in nadlogah se moramo bolj pogosto zatekati k našej ljubej pomočnici, ter jo iskreno in goreče prositi za odvrnenje šibe božje, koja nam prav letos prepogosto preti. Strah obhaja človeka, ko Sita v tem ali onem časniku, da je toča pokončala vse, na kar se ubogi istrski kmetič najbolj naslanja. Uboge naše sosednje okoličane je letos zadela huda šiba, da nemajo najmanjšega upa na zemeljske pridelke. Mi Kraševcl moramo še posebno Boga zahvaliti, da nas do zdaj ni doletela Še ta nesreča, in prosimo Boga, da bi nas čuval vsake uime. Da bi se skoraj začela delati Hrpeljska železnica, ker bi ubogi okoličani, bhžni in daljni Istrani služili potrebnih novčičev; da bi mogli skrbeti za svoje družine, ker uže tako bodo imeli premalo posla v svojih zemljiščih. Slovanom prijatelj. Iz Škrbine dne 28. maja. Binkoštne praznike sem bil na poti po Krasu, dospem v Škrbino in stopim v cerkev k sv. maSl. Cerkev ml je jako dopadla in vse sem videl v lepem redu, le kar se tiče petja, nič mi ni po volji. V Komnu steBe ustanovili dve društvi, eno bralno In drugo pevsko in bralno društvo pod imenom Lira, katera prav lepo napreduje, ima 24 prav izvrstnih pevcev. Aii ne bi bilo prav, da bi se tudi v Škrbini ustanovilo pevsko društvo, ker v Škrbini souneti mladeniči, kateri bi se prav radi izurili v slovenskem petji. Ko sem jaz v šolo hodil, takrat je bit učitelj J. L. v Škrbini, kateri se je močno brigal za petje; in bilo je 12 izvrstnih pevcev, ali on se je prezgodaj preselil od nas In zato je tudi petje vtih-nolo. Da je on pri nas ostal, gotovo bi imeli zdaj izvrstno petje sedanji naš or-ganist in pevovodja pa se premalo briga za to. Skrbinci bi se morali za to bolj zavzemati, ker lepo petje blaži um, razveseljuje srce in poveličuje službo božjo. Popotnik. Domače in razne vesti. Državno zborsba volitev v Trstu. V prvej volilnej skupini je bil včeraj izvoljen Rafael Luzzatto; otdalo se je lo 123 glasovnic. 103 glasove je dobil Luzzatto, 17 Stalitz, 2 listka sta bila bela — iredentarska,l glasovnica pa neveljavna. Volilve v Istri. Volilci kmečkih občin okrajev Volosko, Pazin, Labin, Pod-yrad, Kerk, Cres in Lošin so izvolili dr-žtvnim poslancem našega kandidata, g. ilr. Dinka Vitezića — živili! — DrugI naš kandidat v kmečkih občinah zapadne Istre, profesor Vekoslav SpinČić pa je propal le za nekoliko glasov. Da so vsi natodni možje, posebno v nekaterih vaseh v Pulj-Ščini in v Roču storili svojo dolžnost, bi bili zabilježili včerašnji dan se zlatimi Črkami v zgodovino istrskih Slovanov. — V torek 2. junija volijo istrska mesta in trni, upanja je dosti, da zmaga gosp. dr. Frane MandiŽ. Isterski Slovani delajte te dni na vse kriplje za našega kandidata 1 Državnozborska volitev na Goriškem. Pri včerajšnje} volitvi v kmetskih občinah sta bila izvoljena dr. Tonkli in prošt Valussi, poprejšnji poslanec Visintinije propal, dobil je namreč le 34 glasov, Valussi pa 66. DržavnoKliorske volitve na Kranjskem so se izvršile 28. t. m. v kmetskih občinah; izvoljeni so bili od centralnega volilnega odbora priporočeni kan-d i da tj«: crof Hogenwart, kanonik Klun, Viljem Pfelfer soglasno, Obreza z 136 glasovi proti 40, katere je dobil nasprotni kandidat dr. Dolenc; knez VVindiseligratz pa ni prodrl, dobil je le 77 glasov, ujegov nasprotni kandidat deželnega sodišča svetnik Jakob Hren pa 154, ki je te tuj izvoljen. EDINOST Volilne komisije za tretjo volilno skupino so t,ko le sestav-Jjene: I. oddelrk: Nalllftek St-fan, Artuso Štefan, Pellarin Lovre; II. oddelek: Derin Viktor, Gobbi Andrej, Primožič Fran^; III. oddelek: D^giorgio Jožef, Sancin J žjf in Wieselberger Gustav. Volitev državnejra poslanca za II. volilno skupino v mestu bode v pondelek l. t. m. Politično društvo »Assc-ciazione poliiica« kandidira Josipa pl. Burgstallei ja, dosedanjega poslanca na Dunaju.' Udom lokalnih volilnih odborov V Trstu In okolici še enkrat prav nujno priporočamo, naj se udeleže jutraiŠnjega volilnega zbora, ki boie točno ob 10'/» ui i dopoludnć v salonu restavracije gledišča Fenlce, uhod Iz ulice S. Francesco. K temu zboru imajo tudi drugi volilci vstop, ako so pripeljani po kakem udu omenjenih odborov. Monsl«nor dr. <9aneZ Glavina tržaški škof, kateri uže delj časa boleha, odpeljal se je minolo soboto v Karlove Vare na Češkem; vsled tega je odložena delitev sv. birme v Trstu na jesenski čas. Spremembe pri duhovstvu tržaš. Škofije: V. čest. g. Jak. Micalich je imenovan kanonikom v Kopru.— Č. g. Jos. Zupan je imenovan župnikom v Rodiku. — G. g. Mat. Kambič, oskrbnik vGrimaldi in č. g. Jan. Pretnar, kurat v Golcu sta stopila v pokoj. Prvo izprazneno župnijo bode začasno oskrboval č. g. Mat. Mikuš, župnik v DraguČI, drugo č. g. M. Markič, dozdaj kaplan v Jelšanah. Imenovanje. Konceptni praktikant pri policijskem vodstvu Bernhard Fridrlk Bacher je bil imenovan za kon-cipista pri tej oblastniji. Dohodki za dijaško semenišče v T'Stil od 15. aprila do 15. maja znašajo 1125 gold.8 kr., mej darovi se nahaja oni v. čest. g. kanonika Debelaka v znesku 100 gol i. Mestni Clkorjašl bodo imeli tudi jutre zbor, pa v gledišču Fenice. — Da se zbor zopet ne pofati, kakor zadnjič, priskočil je Mauronerju na pomoč drug »prijatelj«. Slovencev, g. Viktor Derln; ta gospod namreč sklicuje za nedeljo vse mestne Cikorjaše v zbor, v katerem slovesno prokličejo Sior Poldota predsednikom Cikorije. Ker pa je g. Derln tudi predsednik mestnih jeblajterjev, treba je Eaziti tudi na zadnje, ker skoro gotovo odo imeli nalogo vsi jeblajterji, da te dni po Trstu in okolici cikorijo prodajajo. Vidi se iz tega, da so za Cikorijo vse mestne urade in vsa rudeča društva mobilizirali. Tržaške novosti t SOletnico je praznovala v četrtek pro-testantovska šola v Trstu. Praznično oblečeni šolaiji in šolarce so v vrstah marširali z venci v rokah skoz mesto na vrh loven, kder je bila godba in razne igre. Veselje je trajalo do zvečer. Samomori. Nič manj. nego, 4 v 24 urah. — Predčerajšnjein zvečer se je na grobu svoje matere ustrelil 28 letni trgovec Jvan Kabol — Včeraj menda ob Istem času se je vrgel čez visok zid na železnico pod Greto 67 letni slaboumni okoličan Lovro Skrl.— Včeraj predpoludne se je 17 letni fakin Alojzij Rizzotti obesil na vratih magazina svojega gospodarja na trgu stare mitnice. — Včeraj popoludnć. pa se je nek mlad gospod iz boljše družine hotel obesiti v nekem kraju okolice, ali nek stražnik ga jo z.ipazil in mu prestrigel smrtno nit. Policijsko. Zaprli so deklo Uršo F. iz Logatca zarad tatvine, potem vla-čugi V. iz Kranja in Ivanko T. iz Loga zarad ponočevanja in 5 postopačev ker so na sumu, da so kradli; zaprli so tudi nekega mizarja, ker je ranil nekega fa-klna. Nekega človeka iz Postojne je policija zaprla, ker je v nekej gostilni beračil s polenom, kar pa v Trstu ne gre. Izpred sodnlje. Andrej Kumič. Anton FerdiČ. Matej Perišlč, Miha Sirot-njak, Anton Palmich, Jakop Brenčič, Jakop Beručič, Matko Janjetič in Gregor Geržm, vsi kmetje iz Lovrane v Istri, bili so te dni obsojeni na 4, 3 in 2 tedna zapora zarad upora proti občinskej oblasti in nasilja proti žup ino in občinskemu zastopu. Naj služi podkupljencem kazen v poduk. llymen. Poročil se je znani rodoljub g. Ivan Gorjup z Proaeka z gospico Emo Danev iz Občin. Iftolenjssia železnica. Vladni svetnik Dostal je prišel te dni z štirimi državnimi inženirji z Dunaja v Ljubljtno in fc i ko j se je začela meriti dolenjska železnica in sicer od Ljubljane In PrapreČ. Iz Rojena nam pišejo. Naš kapo-vila ali governer Dreja je tudi hotel izkoristiti točo za Cikorijo. Vsi kapovjle so precej naznanili oblastnljam škodo po toči, ker c. kr. oblastnije so pisale magistratu, da je za taka naznanila najdaljši obrok do 20. t. m. K sreči pa so šli v pondelek 25. t. m. nekateri naši možje v davkarski urad, kder so zvedeli, da ho mnoge druge vasi uže poslale svoje prošnje za komisijo, katera naj bi škodo precenila, le iz IV. okraja da ut nič prišlo, in če ne pride v 24 urah, bode preptzno. Ti naši možje so »sled teg« precej storili potrebne koraka. Ali kolika Škoda bi se h>la zgodila IV. okraju, da ni slučaj tega zabranil, uprav božja roki, more se reči. čuvala je, da ni clkorjaška zvijači triumfirala. Naš governer. namesto da bi bil storil svojo Jolž nost, pa je ljudi strašil, da bode le tiste priporočil za odpisanje davkov vsle I Škode po toči, kateri so zvesti Cikorji. Komu je to podobno? Ali je vreden tak moj, »ia ima v roki javno službo. To so pač uže Turške razmere, in ako je ljudstvo razkačeno in utegne celo priti do izgredov, kedo bode tega kriv. Tako torej naš magistrat demoralizuje okolico, ali Kedor seje veter, bode žel vihar. IZ tržaške okolice nam pišejo 29. maja. Dva cikorjaša eden rojen Seno-žečan, po imenu Jož?f Svetine, prideta v neko gostilno v Trebčah kot agenta se predstavita, dasta si dobro postreči in se začneta prepirati z dvema narodnjakoma zarad lista »Edinosti«, da je vse lažnjivo, kar list govori o »Cikoriji)). Ko pride čas plačila, začneta se cikorjaša mej seboj prepirati: »ti si zgubil petaka, »ti si denar pozabilko sta pa videla, da je stvar resna, Zastavila sta malovredni dežnik. Zdaj pa vam cikorjaši: sramota, da tako po Bvetu hodite in si dobro v gostilnah dajate streči, pa nemate dinarja v žepu; pa okoličane tako lovite, dosti jim obetate pa sami nič nemate. Za zdaj jim je Izšlo še dobro, za drugič pa naj se varujejo, da ne bo drugače. Narodojak. IZ Harkovelj. Podpisani odbor se srčno zahvaljuje gospodom, kateri so darovali pevskemu društvu v Barkovljah podporo in sicer so ti le: Po 3 for. gos p. Jakob Ferluga. Pol for.: Karol Martelanc, Ivan Kocman, Lovrenc Gombač, Anton Medved na Belvederi, Anton BišČak, Se-bastjan Pertot. —Začasni odbor pevskega društva v Barkovljab. IZ Gropade nam pišejo, da tamošnji koperskl visokošolec Pctrač uže več dni napaja 15 do 20 CikorjaŠev; noč in dan popivajo in razsajajo ti ljudje, le mirnim ljudem spati ne dajd, ne da bi jih kedo motil v tem policijskem redu protivnemu delu. — Geslo teh ljudi je: vse za trebuh I IZ Kopra nam pišejo: Dr. Vite\ić je Izvoljen soglasno, tnej tem ko je profesor SpinČti le za nekoliko glasov propal. Ali kako so delali Lahonil V Poreču so slovanske volilce napadli, da se jih je 200 izdržalo volitve, dokaz za te izgrede je, da so 8 Lahonov aretirali In izročili sodniji zarad javnega nasiistva.— V Buzetu je prvi agitator za Lahone nek Peter Cerovec, ta je zakotni advokat, ki ljudi pomaga loviti v mrtže Karnjelov; temu je ukazal nek bogat Karnjel iz Pazina po imenu Camus, da napravi tožbe par sto ljudem, ki so zadnjič v Buzetu volili narodno. Nekatere teh ljudi je dal tudi klicati pred se in jim pretil, a ti eo rekli, da volijo tudi za Lahona, ako jim Camus dolg zbriše. — Tega pa Camus ni hotel in kmetje bo mu odgovorili: «Mi bomo Vas morali plačati, zatorej pa bomo tudi svoje može volili«, in to so tudi storili. — Nek Frane it Sterpe ia je močno agitiral za narodnega kandidata; Cerovec mu je vsled tega pred pričami pokazal nož in dostavil, da ga pri prvej priliki z istem zakolje. Frane je stvar dalje naznanil, in žandarji zdaj iščejo Cerovca, kateri pa se je skril. — lake turške razmere so v Istri. — Kedaj pride dan rešitve. 12 Gorice. Zadnjo nedeljo ponoči je neki S. čevljar nekemu V. mesarju na starem trgu tako močrio vrat prebodel, da je umrl. Straža ga je k malo potem našla. čuvajte Se ponarejenih petdeseta-kovl Na Primorskem v Tolminu je prišel c. kr. sodniji jeden t te dni 1200 vreč Rio po f. 44 do 58, 2500 Santos po f. 37.50 do 57 in 600 Java Malang. po f. 55.50 do 58. Sladkor, — Cene so uže zadosti vjsoke, pa se še vedno više pomikajo; vse kaže, da bode letos sladkor še jako drag. Prodalo se je te dni 20.000 metr. stotov sladkorja v kosih po f. 25 do 28. Sadje — malo obrujtano. Pomaranče, limoni f. 2 do 6.50, niandlji f. "2 do 76, rožič' f. 7. fige v vencih f. 15 do 16, opaša f. 12 do 17, cvebe f. 11 'lo 15 Eleme for. 18 do 32, Sultanlna f. 20 do 36. Olje — namizno f.70 do H6.~, jedilno f. 42 do 50. Pettšlje — ?e vedno na f 9.75. Domači pridelki — jako zanemarjeni; maslo ravavuo plačuje po f. 80 do 90. Let — v dobrem obrajtu, cene jako trdne. Seno •— dobro konjsko f. 1.40 do 1.60, volov?ko f. 1 80. Borsno poročilo. Tendenca za državne papirje najboljša, kurzi so jako trdni situvacija najboljša. KS) I N O 8 IT Listnica uredništva. Gosp. dop. iz Komna: Ker ie bila stvar, o katerej govori Vaš dopis, uže v zadnjej «E>i». dobro pojasnjena, zato smo Vaš dopis odb žili. _ Poslana.*) Gospodu Jožetu Bogateč r sr. Krili. Pravijo, da ste se izrazili proti gg. Matiju Košuti in Janezu Tence-tu tako-lo.1 »Dokler sem jaz kapovila, ne bo v Križi popravljene cerkve, ne poti in tudi vode ne boste imeli«. Če je to resnica, praSamo g. B. kaj so mn storili slaboga Kr.Žani, da se hoče nad njimi tako maščevati. Veselilo bi nas, ko bi bil g D. nedolžen in da bi se opravičil, ker drugače bomo prisiljeni iskati drugod svoje pravice. Imajo li takšne dolžnosti župani pod tržaškim magistratom? Več Križanov. Sv. Križ, 2?. maja 1885. Ker sn neka komenska svojat zaganja v me, češ, da bi bil jaz pisal dopis iz Komna v predzadnjej številki Vašega cenjenega lista, zato ste č. gospod urednik najvljudneje naprosili, da blagovolite potrditi, da se dotični za ta krat britko motijo, — Pomilujem 1*') Komen, 25. majnika 1885. Al. Strekelj. * Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. **) Potrjujemo Uredn._ LJUDSKI PLES. V nedeljo 31. t. m. bo na Opčlnah na Vrhu pri Onelisku ljudski ple*. Začetek ob 4. uri popoludue. Svira domača godba. K tej veselici vljudno vabi Alojz l>a no v, gostilničar. Opčine, 28. maja 1885. r-M-s dti j: Ow^0>OO*O cr .o o, o „fl o ~ STO 3 Q.< š O o' C - o a. ' jj „aa 3 aer* S" -o? = »s *« « 5 uq —"a m — -« ^ «— ,„ 2 » »<1 n c 3 J !r <—. cr ff ic J ~ ® ~ s ® o £ *» < o < S" ™ — — 2T 2' - ** -™-1 1®« r«' „ O 3 3 O £ CD ™ -r s' a zA*? S; S O = = » = l1 - — - ~ ■O O □ % P ANT. PLESCOVICH ili gla- 111 LJ| vbiralec in popravljavec orgelj, liki sovirov in armonijev. LJ1 Popravljavec mekanike vsakovrst- TiVl nih muiikalnih instrumentov. L]! TRST, iti Via Nuova št. 20, II. nadstropje. m ILErf m "lis 1 3 i 1 C ^JS. T3 b t a-" N ^ £ a.- »en — ET ^ O cr ^ fr • — C/K a: c/3 W 2 » - ■ "" 2-- - « i tr - s- =L — M -i s < £ S ** 5* d ? -« n> g* n> O < o 5. ~ ~ - ^ = O < » a. — • o =r. E =r. g* D- i. •5HSZSZ525Z5Z5Z5Z5Z51I5Z5252S25251SZSEJ § Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodnijimi pogodbami, Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. i obleke so v najnovejših in najlepših modernih barvah postavimo : sive, rujave, modre, drapirane, črne, melirane, križaste, karirane in naškropljene. Vsaka obleka stane samo 4 fr». 50 kr. Denar takoj vrnem, ako si> roba ne do-pade. Uzori se ne morejo pošiljati. Naročila iz dežele se po poštnem povzetji izvršijo. Pri vsen. tem je pa še za prodati okolo tSOOO komadov 5 vatlov dolgih in 21!, vatla širokih najfinejših pravih potnih plaj-dov po fr- 3 50. N'uslov-, Exportwaarenhaus «zur Austria-, Dunaj, Oberdobling, Mariengasse št. 31-E. (v lastnej hiši). VELIKA IZJUiOiAl rumenega in Tisokorud"ćega vina iu sir.fr novo nd leta 1884. po S do IO goli. Hektoliter, proti p*-ftiljatvj poso