Štev. 38. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 20. septembra 1923 Leto II, v i *2haja vsak četrtek popoldne. ^ slučaju praznika dan poprej. Cena: : S" ™«*ec ...... di*. 4 * četrt leta . . 11 »p«i i«, :::::: ; £ Posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: LJubljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi te ne vračajo. ^»nklrana pisma se ne sprejemajo. H GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inserati, reklamacije ln naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inserati se računajo :: po dogovoru. :: KO* Odkrita beseda. v M *.^asn^ presvetega Srca Jezusovega«, ki izhaja Mariboru, ne zamudi nobene prilike, da se ne bi obreg-c krščanskosocialno gibanje na Slovenskem. Od za-.n‘srno na njegove tozadevne opzake sploh nič od-V£irjali ; prvič, ker nismo hoteli, da bi se javnost P°zorila na to nasprotstvo in si na tej podlagi ustvar-rah kakšno neugodno sodbo o naših notranjih razme-2 ’ drugič, ker se nam je zdelo, da »Glasnik« govori V 'menu sv°iesa urednika, ki ima pač svoje po-nazore in na vsak način dobefr namen Danes pa gledamo stvar že z nekoliko drugač-im?a s*a^a- Vednobolj se nam vsiljuje prepričanje, da Dori *^asn’k« oziroma njegov urednik pri tem moralno Vs ?°ro ce^ega kroga in da nam končno ne sme biti eon°, ak0 sc razširjajo o nas zelo krivične sodbe med r°čuiki lista, ki jih je baje 40.000. žen ,NaiboIj pa tehta okolnost, da je »Glasnik« nabo* ‘n da se *30r‘ pro^ nam s stališča nabožnosti, Vs Canstva, bogoljubnosti. Ako bi »Glasnik« nasplošno „1° ^venske katoličane grajal, da so še premalo ver-> da krščanstvo premalo praktično udejstvujejo, da se ^ famo vsi poboljšati in izpopolniti, bi bili mi prvi, ki »,a ? delo odobravali in podpirali. Saj nobena reč med Ijg1.1 n’ toliko potrebna kakor poglobitev verskega živ-je Ja- Mi pravimo celo, da se v tern oziru med nami do,?remaI° de'a’ to de'° inec* nam‘ v°dno n* za_ o2j 1 Sloboko in da zelo zaostaja za onim, ki se v tem „ ru opravlja med drugimi narodi. Zlasti še ni na višku ira tl :en! lip* kol' 2. le« lij nas za versko obnovo inteligence, verskovzgoj-(j0,na^lni so deloma še zastareli, ne grejo- do dna so-duše in se pogostokrat oklepajo preveč zunanjo-„ ‘ pomislimo, kakšen napredek imajo v tem oziru n'1 zaznamovati po vojni katoliški Nemci, kjer je %°^nu s*ovstvo P° vsebini in obliki na višku, kjer ■ ^ Posvetno slovstvo katoliškili pisateljev stoji v služ- kjer se prirejajo posebni tečaji za iz-išče ev vc,ik»mestnega duševnega pastirstva, kjer se koi{° nov'i verskovzgojni načini, potem si moramo ne-§ u° Potrkati na prsa in reči, da nam je v tem oziru v<*ko, veliko storiti. lav ^čanskosocialni voditelji in krščanskosocialno de-vSe, v° s' more očitati v tem oziru le to, da deli slabosti j drugih, da smo ravnotaki grešniki kakor vsi drugi, fc^nstvo v ravnotako mali meri praktično udejstvu- v te °r vs' ostali stanovi. Nobene druge krivde si lostl". °Zini n'smo svesti. To velja, kolikor se tiče sploš-Drjg. ’ ^ar se tiče vsakega posameznika, je lahko pre-kj '■ n* da je boljši ali slabši od drugih. Pisec teh vrstic, Dren V/Čkrat v Položaju, da drugim daje nauke, je n. pr. 2l)ati i n’ da s*ab^ °d vscl‘ brusil1 > ne more pa pri-st da bi krščanskosocialno delavstvo kot celota, kar Dr ,c<;vvcrskega življenja, zaslužilo več graje kakor n. rscanski delodajavci. lUjien^ rec^nik »Glasnika« pa je očividno drugačnega nam On očita pomanjkanje krščanstva prav posebno kr^ *Cer ne misli vsakega od nas posebič, pač pa nas On socialce kot celoto, oziroma, boljše rečeno, gfatn ls‘* na naš socialni nazor, na naš družabni pro-Oj^v 113 naše naziranje o kapitalizmu. Te naše nazore ^05roUJie on naravnost kot nekrščanske in nam šteje v ^ e to, da krščanstva ne razumemo, vsled česar nas utegne Bog milejše soditi, kajti »naš Bog je Bold usmiljenja.« Pričakovali boste, da bomo v tem oziru z »Glasnikom« polemizirali. Ne, to se nam zaenkrat še ne zdi potrebno. Peti katoliški shod je sprejel resolucije glede socialnega vprašanja, ki ves naš dosedanji program in delo v polni meri odobravajo. Kar pa se tiče onih naših socialnih nazorov in zahtev, ki segajo preko resolucij V. katoliškega shoda (da smatramo kapitalizem kot vlečenje nezasluženega dobička iz tujega dela kot popolno nasprotje h krščanstvu), temu nazoru se je katoliški shod zlasti po govoru dr. Aleša Ušeničnika zelo približal in je to vprašanje zaenkrat še vedno odprti problem, o katerem nam je svobodno dalje razmišljati. Zato bomo ostali pri svojem mnenju tako dolgo, dokler se sami ne prepričamo, da se motimo, dokler ne izreče merodajna učeniška oblast cerkve svojo zadnjo besedo. »Glasnik« ima v tem oziru lahko svoje mnenje, mi pa tudi. Prerekali se pa z njim ne bomo, ker 1) ne uvide-vamo, kako naj to vprašanje sploh spada v nabožni list ; 2) ker se zbadanja »Glasnika« ne morejo smatrati kot ugovori, vredni resne polemike. Pač pa moramo najodločnejše protestirati proti temu. da »Glasnik« krščanskosocialnemu gibanju očita konkretno stvari, ki so očitna neresnica. V članku »Delavci* nam predočuje verne francoske delavce, kako se vsaki dan obhajajo, kako goreče molijo in kako celo po 10 ali 12 urnem delu gredo radostno spat, ne preklinjajoč trdega dela, dobro vedoč, da zanj dobe plačilo v nebesih v demantih in briljantih rajske valute. Nam pa pra- vi gospod urednik : »Gospoda moja slovenska, to je krščanstvo, to je delavstvo, to je možatost in značajnost, to je dokaz iskrenih krščanskih načel, to je življenje, kakor se spodobi za tistih par let na zemlji, ki so vendar priprava na večnost !« V zvezi z vsem, kar je pisatelj že zabavljal na nas, ne more biti dvoma, kaj s temi besedami misli. Vprašamo : Kdaj so krščanski socialci učili, da življenje na zemlji ni priprava za večnost ? Kdaj so krščanski socialci učili, da ža delo na zemlji ni v večnosti plačila ? Kdaj so učili, da ni prav, ako delavec sprejema svetotajstva ? Kdaj so delavce učili sovraštva, preklinjanja in jeze nad delodajavci ? Gospod urednik bo sicer priznal, da tega nismo učili, 1)0 pa rekel, da iz naših krščanskosocialnih naukih vse to nujno sledi, kajti sicer bi njegovo zabavljanje na nas sploh ne imelo nobenega smisla. Toda tudi iz naših naukov vse to ne sledi. Kako neki ? Ce bi skrb za socialno pravičnost, izveslno mero gmotnega blago-| stanja in pametno ureditev življenja na zemlji vedla do takih žalostnih posledic, kakor jih »Glasnik« objokuje, potem bi zadela nad tem največja krivda katoliško cerkev, ki je s svojim moralnim in socialno-političnim delovanjem odpravila suženjstvo, se borila za povzdigo tlačenih stanov, varovala srednjeveški krščanskosocialni red, pospeševala socialno zakonodajo in celo ščitila S urni delavnik, urgirala postave zoper nepošteno trgovino, verižništvo in monopolske kapitalistične družbe ter preganjala osiromašenje celih slojev in se potegovala za njihovo dostojno, gmotno osigurano življenje, kar urednik »Glasnika« lahko študira v Janssenu. Po »Glasnikovih« nazorih bi cerkev tega ne bila smela storiti, ampak se zgolj in izključno le za večno življe- nje brigati, kakor da sta zemeljsko in večno življenje dve popolni nasprotji. Gospod urednik »Glasnika« pa bo menda vedel, da ravno to naziranje ni krščansko, ampak krivoversko in da ga je cerkev opetovano obsodila. Pa pustimo to. Za nas je to preveč jasno, da bi z »Glasnikom« delj se o tem prepirali. Naj on pojmuje krščanstvo, kakor hoče ; mi nismo papež, da bi mu to branili. Ogorčuje nas krivica, ki jo pri tem v konkretnem slučaju dela našemu delavstvu. Kdo pa je prvi pri nas uvedel, oziroma posečal celonočno češčenje presvetega Rešnjega Telesa, o katerem »Glasnik« v omenjenem članku piše ? Mar ne po ogromni večini naše delavstvo, naše dekle in hlapci ? In danes ? Mar niso obhajilne'mize vsako jutro polne naših dekel in naših hlapcev, siromakov, prezirancev ? Mar so krščanskosocialni nauki ljudi od obhajilne mize odvračali ? Ali se ni ver-' sko življenje ravno pod njihovim uplivom poživilo ? Ali bi bilo gospodu uredniku »Glasnika« ljubše, da bi bili ti siromaki zapadli marksizmu ? Kako bi potem izgle-dale naše obhajilne mize ? In če gospod urednik misli, da verska vnema ponehuje, ali je temu kriv krščanski socializem ali pa je kriv temu kapitalizem, brezmejni pohlep po bogatstvu, ki je največja nevarnost za bogo-ljubno življenje, kakor je naš Gospod jasno povedal ? Dobro ; pa pustimo »Glasniku« tudi to veljati. Recimo, da smo tudi mi krivi. Ali pa smo krivi samo mi ? Cernu urednik »Glasnika« niti v eni sami številki še ni napadel s tako vnemo bogatinstva, kapitalizma, izkoriščanja kakor napada one, ki se za siromake potegujejo ? Kako da on ne svetuje nikoli bogatinom, naj se zadovoljijo samo z rajsko valuto ? Kako da jim še nikoli ni priporočal, naj svoj dobiček pravično dele z delavci, da naj se odpovedo svojim dividendam, da naj kakor je Gospod svetoval bogatemu mladeniču, vse svoje imetje dajo in razdele siromakom ? Ali naj nauk o krščanski popolnosti le enim velja, drugim pa ne ? Kako da mora vse breme krščanske potrpežljivosti, odpovedi vsega in nauka o ničevnosti gmotnih dobrin nositi samo delavec, gospodar pa ne ? Naj se nam ne zameri, če smo se pri tej stvari tako dolgo mudili. H koncu rečemo le eno : Nabožni listi naj neha s svojimi enostranskimi napadi na krščanskosocialno delavsko gibanje. Nabožni listi so za vse kristjane, za vse stanove in za pristaše vseh struj sredi katoliškega pokreta. Apeliramo na gospoda urednika, na vse nabožne ljudi in na merodajne faktorje, ki vodijo krščansko gibanje, da se naj varuje krščanska pravičnost in ljubezen v borbi duhov, nabožni listi pa naj po nepotrebnem ne stopajo v areno, dokler ni prizadet katoliški verski in moralni nauk. Kajti oni se morajo zavedati veliVanske odgovornosti, ki si jo s tem naprtijo/ in posledic, katere ne morejo biti dobre za krščansko stvar in za nabožno življenje samo. Ofenziva socialne reakcije se ne sme vršiti potom nabožnih organov, sicer bodo oškodovali stvar samo, za katero se borijo. Kajti nasprotniki krščanstva komaj čakajo, da morejo delavstvu dokazati, da je krščansko naboženstvo nasprotno njegovim upravičenim socialnim zahtevam. Kdor hoče delavstvo z železnim kolom iz cerkve poditi, bi si ne mogel izbrati primernejše poti. nego ono, ki jo ubira »Glasnik presvetega Srca Jezusovega«. Politika je boj — organizacija je moč! ^°četki kršč. delavskega gibanja v Nemčiji. *ve2a^anje krščanskega delavstva v Nemčiji je tesno Kovij, ° z imenom škofa Kettelerja. Pod vplivom nje-"5vlja?°VOrov *n sp'sov so se okrog 1. 1860 začela usta-strUskii !kr^ansko - socialna društva« po raznih indu-vers|c. .krajih. Njih cilj je bil postati žarišča načelne in 1)udstv IZobrazt>e In vplivati na to, da bi se delovno »jo. p? s. samopomočjo dvignilo na višjo socialno stop-Driporo^8,’*0 te*‘ ^ru^tev »Christl. soziale Blatter« je ^driio- i ustanovitev podpornih in bolniških blagajn, ktju še .diskih društev. To gibanje v prvem deset-L°sPoda nJ .za^lteval°> da bi naj tudi država posegla v r§č. s FS. razv°j s socialnimi zakoni. Tudi niso bila Ž^ružev°?^na ^ru^va strogo delaviske organizacije ; Potnike • S° ma*e r°k°delce, malo meščanstvo, iakih * “ delavce- Med posameznimi društvi ni bilo NiŠči VSa organizaciia ni imela nobenega živega v društev je propadlo, ostala so se včla- današnja katol. društva. razdobje za nemške katoličane pornenja leto ^>sli u . lafck je začel, oborožen z zmago nacionalne * 1 Pa L t, tiarn°ntancem«, t. j. proti Cerkvi. Za-ri)em K„“a kl!epak °dPor nemških katolikov. V kul- °Pori za prvo avgustovo dekado tudi izplačevalo doklade P11 novih določilih, je zavladalo med tobačnim delavstvo«1 veliko razburjenje. Naredba je res skrajno protisocialP8 in kaže, kako so gospodje, ki so jo izdali, skrajno pre' žeti buržuaznega mišljenja. Če delavstvo, zlasti pa de' lavka zahteva volivno pravico, češ, da sedanja zakon«' daja sega s svojimi določbami naravnost v področje dr«' žine in posameznika, češ, da je prisiljena delati kak« moški, ji brne z merodajnih mest glasovi, češ, da spiJr ženska v družino in kuhinjo, ne pa v javno življefii6, Ta naredba pa sama priznava, da je položaj delavstV* danes tak, da morata tako mož kot žena nesti svo! delovne moči delodajalcu na prodajo. Kaj dela tačas do' ma nedorasla deca, je drugo vprašanje. Uprava toba* nega monopola naj da tobačnim delavkam tako pla^’ da bodo z njo lahko z družino vred izhajale, pa ne b0 treba nobenih doklad in nobenih komisij, ki bi ugotav' ljale, ali je poleg žene tudi mož zaposlen, odnosno ali P1 zaposlen pa je drugače sposoben za delo. Hudo je nart1' reč, kadar se delazmožnost ugotavlja uradno. Mi vetfl® za slučaj, ko je delavec zbolel in se je prijavil pri Okro^j nem uradu za zavarovanje delavcev. Ta delavec je jetičen in se je spomladi pred hišo solnčil. Baš tedaj f prišel preglednik Okrožnega urada in ga je nahruli1, češ, da je zdrav in da simulira, ker sedi pred hišo in pasc lenobo. Delavec se je ponovno javil bolnim. Ko se preglednik v drugič pripeljal na revizijo, je dobil dela''' ca na mrliškem odru. Če bodo našo delazmožnost už°' tavljali gospodje od monopola, ta slučaj ne bo ostal osatfl' ljen. Ne vemo, zakaj se nezakonskim otrokom ne daJ podpore in doklade. Baš ta sistem, ki delavstvu ne do' voljuje tolikšnih plač, kakor jo zaslužijo, množi Števil? nezakonskih otrok. Ljudje, gospodarsko dovolj močrtjj bi se pač radi ženili, a ker jim gmotne razmere tega P dopuščajo, se pregrešujejo zoper 6. božjo zapoved. ™ sedaj pride tobačni monopol, ki je soodgovoren nad Pr?' velikim številom nezakonskih otrok in pravi, da zaPJ ne plača družinskih doklad. Prav je, ali poprej naj lavke in delavce dovolj plača ! Kdor bo potem sko& čez oje, naj šele sam nosi posledice in odgovornost. Brezmiselna buržujska naredba ukinjena. No, ® naši gospodje v Belemgradu so zopet enkrat pokaza1 kako znajo delati! Naredba, o kateri pišemo gori, 1 vzbudila precej prahu. V prvi vrsti so se dvignili ^ bačni vpokojenci in zainteresirali merodajne kroge 1 famozno naredbo o družinskih dokladah. Jugoslovans* strokovna zveza se je o naredbi nato po svojem stopniku informirala, zahtevajoč pojasnila, na podlagi kega zakona je prišla ta naredba na svitlo. Službuj0 uradnik je izjavil, da je to naredba, ni pa mogel & pojasnila, na podlagi katerega zakona je bila izdana. K® se je baš tiste dni sestajal finančni odbor v Belemž^ du, se je stvar odstopila Jugoslovanskemu klubu s Pr° , njo, da naj nemudoma dožene zakonsko podlago h11 novano naredbe, da dobi delavstvo tako primerno ba^ za nadaljne korake. Čez teden dni pa je bila naredba * ukinjena. Izdana je bila dne 6. avgusta, ukinili pa so} dne 5. septembra, torej v 29. dneh ! Ukinitev se je vršila z motivacijo, da naredba ni bila podpisana . gospoda finančnega ministra. To izveni tako bolj nedo* no, dejansko pa se to pravi, da je uprava državnih ^ . nopolov izdala neko naredbo na svojo lastno roko. da bi se bila pobrigala za primerno zakonsko podla* ne da bi bila vprašala nadrejeno finančno oblast, če . ko delajo gospodje v centrali, potem se ne bomo P' nič Čudili, če delajo podrejene oblasti čezdalje bolj po svojih glavah, ne vprašujoč se, kaj je prav in kaj je napak. Naredba pravi, da naj se družinske doklade izplačujejo po starih odredbah, do tedaj, dokler ne bode novi odlok o družinskih dodatkih odobren od ministrova za finance. To se pravi, da je famozna naredba od 6- avgusta t. 1. ukinjena samo začasno, da pa se bo uveljavila takoj, kakor hitro bo dobila podpis finančnega ministra. Ker se delavstvo s to naredbo ne strinja, mora v tem času strniti svoje vrste in ukreniti vse potrebne korake, da se naredba v tistih točkah, ki so za delavstvo katastrofalne, izpremeni. Zato moramo takoj na delo ! Hlapčevski duh slovenskega uradništva. Naredbo 0 družinskih dokladah od 6. avgusta t. 1. je ukinjena s Pripombo, da se izplačujejo po starih odredbah. Ako je naredba ukinjena, je ukinjena celotno. Logika zdrave Pameti pove, da je treba z ukinjenjem naredbe popra-^'ti vse krivice, ki jih je utrpelo delavstvo vsled uve-■Javljenja napačne in protizakonite šlaredbe. Logiku zdra-Ve Pameti pa za slovensko hlapčevsko uradništvo ne ^e|ia. In tako je slavno ravnateljstvo ljubljanske tobačne tovarne odredilo, da se družinske doklade po sta-^ odredbah izplačujejo samo od prve dekadč meseca SePteinbra naprej. V ostalem pa je globoko skrivilo Sv°io hrbtenico in je upravo državnih monopolov v Bel-8raUu ponižno vprašalo, kaj naj napravi-z avgustom, ali Prikrajšanemu delavstvu za avgust odtegnjene dru-J^skc doklade izplača ali ne. Kaj bo na to odgovoril ^'grad, nam seveda ni znano. Znano nam je to, da Bel-erad zaostanke za avgust ne bo plačal. Seveda bomo zato Pritisnili na take registre, Jti ne pojo pesmi o večnem Sl‘ženjstvu slovenskega naroda. Gotovo pa si bo Bel-?rad mislil, da slovenska para ni za druzega kot za ;aPca, ko ima tako uradništvo, da izprašuje tam, kjer 'ti izpraševati treba ni. U Spomenica S. Z. T. D. — Ljubljana, dne 19. 9. 1923. Prava državnih monopolov v Beogradu. Podpisana organizacija kot zakonita zastopnica tobačnega delavstva „ Ljubljani si usoja staviti na cenj. naslov sledeče zahteve : . L) Spričo neprestano naraščujoče draginje naj na-°v nemudoma ugodi spomenici od 10. aprila 1923 o Z" povišku dnevnih plač kakor tudi, da ugodi v celoti s‘alim petim zahtevam predmetne spomenice od 10. Prila 1923. lek 2.) Uprava državnih monopolov, industrijski odde- . Je izdala dne 6. avgusta 1923. leta pod Imbr. 9702 ^aredbo o novi ureditvi družinskih draginjskih doklad, katerimi so bili prikrajšani vsi dleavci (delavke), ki so 0 stari naredbi dobivali družinske doklade tudi za ne-^koiiske otroke, za očete in matere in za invalidne bra-'n sestre. Ta naredba, ki je zbudila pri delavstvu odpor in silno ogorčenje, je bila dne 5. sep-np' n°fa PM IM br. 11458 ukinjena in izdan dne 11. sep- tv» d 0' VU° )ČHi' in« . V pr«' arti{ d« ro5 ime' ba?-0 V »V e V a > rn°' >,”c la i°' et»' p r»' i puu uvi ur. uKinjena in izaan ane ji. sep- j^bra 1923 IM br. 11810 nalog, da naj se izplačujejo j finske draginjske doklade po starih odredbah vse sk u ’ dokler ne bo nova ureditev družinskih draginj-„ 1 doklad odobrena od ministrstva za financc. Rav-dJ^tvo ljubljanske Tobačne tovarne pa je izplačalo berT?s^e doklade po starih odredbah samo od septein-*»isS dekad naprej, dočjm se krivice za avgust nazaj Hitv'-D°Prav^e’ dasiravno ie iasno, do bi se iste z uki-lav 1)0 'menovane naredbe morale popraviti. Zato de-,ja stv« ljubljanske Tobačne tovarne odločno zahteva, av Se *zPlačajo družinske draginjske doklade za mesec 1923 takoj po določbah stare naredbe . 3.) Delavstvo je od merodajne strani opozorjeno, g Je ukinjena naredba uprave državnih monopolov od HistVgUs*a 1923 IM br. 9702 predložena taka kot je mi-t *tvu za finance v potrjenje in podpis. Ker je ta na-a> ki se odlikuje po nesocialnosti nekaterih točk, avgustu povzročila med delavstvom silno ogorje6 *n ve^o nezadovoljstvo, prosimo in zahtevamo v dajnu delavstva ljubljanske Tobačne tovarne, da se spo-t,redllaVe^ene to^e predmetne naredbe izpremene v ^k ‘iganem zmislu, kar je v interesu tako delavstva, 0r tudi uprave državnih monopolov in države sploh : 'kjai ^ 3. predmetne naredbe pravi, da se bodo lc°>isk nove družinske draginjske doklade samo za za-ittien °troke pod 14. letom, ki še niso zaposleni. V k|a(jg delavstva predlagamo, da se izplačujejo te do-D° j °trokom do 16. leta. In to že iz razloga, ker celo torn zakona o zaščiti delavcev otrokom pod 16. Pl^ . delo ni dovoljeno. Predlagamo dalje, da se iz-to*>ač^° družinske draginjske doklade tistim otrokom >lstvane8a delavstva, ki študirajo in si s študijem šele ciranerjaj0 bodoči poklic in se usposabljajo za kvalifi-h°ve delavce, bodisi telesne ali duševne, do konca nji-«ja študija brez ozira na njih starost. Sluja- Točka 4. omenjene naredbe določa, da se za Ujet! ’ ^5 samo žena zaposlena v Tobačni tovarni, Ženj Pa zaposlen ali sicer delazmožen drugod, trattio r.Užinske doklade ne izplačujejo. To stališče sma-ČUjejo skrajno antisocialno. Predlagamo, da se izplake (jQ, 'družinske doklade tudi v tem slučaju polno, ker ^ijijar« Pripadajo delavki že od njenega dela. Pripo-3. to^u0, ^a točka 4. predmetne naredbe z ozirom na Pr^vj j nelogična. Kajti tretja točka omenjene naredbe ^UČaju x pr'padajo družinske doklade delavcu tudi v *e edeJ Ce, s*a °^e *n mati zaposlena v tovarni. Ako pa Vžrok i starišev zaposlen drugod, ne more še to biti ’\ a, J3' družinske doklade enostavno odpadle. Nlka>< adp —Dr se ne moremo strinjati, da družinske 'lv<0 Dnt Z>a nezak°nske otroke sploh odpadejo. Če je vrsti ? n družinskih doklad, so jih potrebne v prvi ve?ate- nezakonskih otrok, ker imajo redno mno-^astj .gospodarskih težav kakor starši zakonskih otrok, ^Slgjj , r narašča dandanes številn nfi7aknnskih ntrnk tega’ ker sedanji gospodarski red delavstva onemogoča, zasigurati si primerno gospodarsko ozadje za redno zakonsko življenje. Predlagamo, da se družinske doklade izplačujejo tudi za vse nezakonske otroke. d) Enako se ne moremo strinjati z nesocialnim stališčem predmetne naredbe, ki določa, da družinske doklade odpadejo za delavčevo mater in očeta, za sestre in brate, ki so nesposobni za delo, a žive z delavcem v skupnem gospodarstvu in delavci zanje skrbe ter jih vzdržujejo. Zato predlagamo, da omenjena točka predmetne naredbe' odpade, odnosno se spremeni v tem smislu, da bo v tovarni zaposleno delavstvo prejemalo družinske draginjske doklade tudi za onemogle očete in matere ter za invalidne sestre in brate. Ako se to ne zgodi, bo prizadetih veliko število največjih revežev, delavci, vzdrževatelji teh svojih revežev, ki so vendar kri njihove krvi, pa bodo pahnjeni v grozen položaj, ker s sedanjo nizko mezdo niti sami sebe vzdrževati ne morejo. e) Delavstvo ugovarja določbam točke 5. predmetne naredbe, ki določajo, da ločena žena, za katere otroke ločeni mož skrbi, ne dobiva družinskih doklad. Ta točka naj se izspremeni v tem zmislu, da se določi : ako ločeni mož prispeva k vzdrževnaju otrok, ki žive v skupnem gospodarstvu z ločeno ženo v toliki meri, da prispeva za njih vzdrževanje še vsaj do višine družinskih doklad, ne dobiva žena nič družinskih doklad. Ako pa dobiva žena manj, kakor bi dobivala po določbah o družinskih dokladah, naj ji tovarna izplača diferenco. V nadi, da bo cenjeni naslov naše pravično in finančno lahko izpeljivo stališče v celoti odobril in sprejel, beležimo z odličnim spoštovanjem : Spomenica se je poslala tudi na finančno ministrstvo ter izročila delavskima poslancema Jožetu Gostinčarju in Francetu Kremžarju ob odhodu v Belgrad dne 19. sept. 1923 s prošnjo, naj se za stvar toplo zavzameta, dokler naredba še čaka na odobrenje finančnega ministra. Poslanca bosta storila vse. Eiesedilo naredbe od 6. VIIL 1923. Uprava državnih monopolov, Industrijski oddelek IM br. 9702 od 6. VIII. 1923 v Belgradu. Nova ureditev družinskih draginjskih doklad v Tobačni tovarni, Ljubljana. Z ozirom na novo in enotno ureditev družinskih doklad za monopolsko de-' lavstvo je sklenil upravni odbor samostojne monopolske uprave na III. sestanku z dne 27. julija 1923 pod M br. 9462, sledeči odlok : 1.) Družinske doklade znašajo kot doslej dnevno 3 dinarje za osebo. 2.) Družinske doklade sc morejo prejemati za sledeče družinske člane : 3.) Za zakonske otroke, ki še niso izpolnili 14 let, in še niso zaposleni. 4.) Ako mož in žena delata v tovarni, prejemlje družinske doklade za otroke mož, lc v slučaju neplačane možove odsotnosti prejema te doklade žena. 5.) Ako je samo žena zaposlena v tovarni, a njen mož delazmožen, družinske doklade ženi ne pripadejo. 6.) Ločena mati prejema družinske doklade za otroke samo v slučaju, ako žive otroci z njo v skupnem gospodarstvu in ako'jih ločeni mož ne vzdržuje. 7.) Družinske doklade se izplačujejo delavcem (delavkam) samo za delovne dni. 8.) Dnevničariem (dnevničarkam) Niške tobačne tovarne pripadajo iste družinske draginjske doklade, kakor delavcem ostalih tovarn, samo da se te doklade z ozirom na število družinskih članov omeje tako, da dobi delavec, (delavka) družinske doklade za največ troje članov. 9.) Vse dosedanje naredbe o izplačevanju družinskih draginjskih doklad, magari da so jih izdale poedine delegacije finančnega ministrstva ali uprava monopolov, prestanejo z dnem 1. VIII, 1923. 10.) Ta ureditev družinskih doklad velja od 1, avgusta 1923 dalje, Ta odlok se dostavlja na znanje in ravnanje. Industrijski oddelek opozarja pri tem odloku t\a sledeče : Družinske doklade se smejo na podlagi predmetnega odloka od sedaj naprej prejemati samo za zakonske otroke (glej 2. točko odloka), ne sme se torej izplačevati za nezakonske otroke, niti za mater, niti za očeta, niti za brate in sestre itd. Maksimiranje velja samo za Niško tovarno. — Referent za delavska vprašanja : Dr. Lotrič s. r. Načelnik industrijskega oddelka : Kobler s. r. ... Pokret Delavske zveze. Vič. »Okrajna Delavska zveza Vič«, ki je bila ustanovljena pred dvema mesecema, živahno deluje. Javen političen shod, ki ga je O. D. Z. sklicala teden dni pred katoliškim shodom, je bil dobro obiskan ter je bila dvorana vkljub poletnemu času polna. Po nagovoru predsednika O. D. Z. Vič tov. Viktorja Kušerja je govoril tajnik D. Z. za Slovenijo tov. Žužek, ki je med burnim pritrjevanjem poročal o političnem položaju kot ne zakrivajoč temnih oblakov, ki vise nad političnim obzorjem. Delavska Zveza Vič se dobro zaveda, da je edino v slogi in skupnosti moč, zato bo v tem smislu tudi delovala ter skušala pridobiti vso viško delavsko ljudstvo za prapor kršč. socializma. Naj bi se slovensko ljudstvo že enkrat zdramilo iz političnega spanja in naj bi vsak zaveden kršč. soc. delavec našim organizacijam, ki to delo vrše, pomagal ! Del. Zveza pa naj vstraja na tej poti, in uspeh ji je zagotovljen. Vsem krajevnim organizacijam D. Z. celjskega okrožja ! Pripravljajte se na ustanovitev »Okrajnih D. Z.«, katere moramo v bližnji bodočnosti ustanoviti za vsak okraj. Posvetujte se na sestankih, kdaj in kje bi ogromni večini naj bil ust. občni zbor ter nam poročajte pravočasno, da pošljemo govornika. Razmišljajte tudi, katere tovariše boste volili v okrajni odbor, ker njih dolžnosti so važne in jih je treba izpolnjevati. Obstoječe organizacije naj skrbe za ustanovitev naše organizacije v njih sosednih občinah, ali pa naj nam sporoče imena tovarišev, ki se zanimajo za naš delavski pokret. Skrbimo, da naše ideje in resolucije ne bodo ostale samo na papirju, tedaj je čas našega dela ! Tajništvo celjskega okr. D. Z. Stranice pri Konjicah. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil pri nas prvi sestanek Delavske zveze za Slovenijo, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročal je tov. Uranjek Jakob iz Griž pri Celju. V svojih odkritosrčnih izvajanjih je popolnoma dokazal nujno potrebo delavske strokovne in politične organizacije tako, da so pristopili k organizaciji vsi prisotni in obljubili, da bodo takoj pričeli z nabiranjem članov. Tako bomo v kratkem organizirali vse delavstvo do zadnjega bajtarja ih malega kmeta. Tovariš Uranjek nam je izposloval že marsikaj, česar brez organizacije ne bi bili nikdar dosegli. Na njegovo posredovanje so nam morali izplačati porodnine in boleznine tako, da je bilo pomagano mnogim tovarišem. Izposloval nam je tudi odvzete draginjske doklade, penzije itd. Sklenili smo, da se bomo vsi združili v Delavski zvezi od prvega do zadnjega. Naj živi zmaga delavstva. Pripravljalni odbor D. Z. v Stranicah. Kaj storiti? Iz delavskih središč nam prihajajo pisma, ki kažejo, da je nastop delavstva na katoliškem shodu zbudil v tovariših nova upanja in sveže veselje do organizacije. V teh delavskih pismih zveni vprašanje : Kaj nam je storiti, da se živi duh katoliškega shoda razširi po delavskih domovih ? Kje naj se lotimo dela ? Prepričati ljudi, da je naše delo pravo, je težko. Zdramiti speče in sebične delavce, ki se brigajo le za svoj žep in poznajo tovarištvo le, ko gre za zvišanje plač, je še težje. Teh ljudi je mnogo. Še več je pa delavcev v tvornicah in na kmetijah, ki naših idej sploh ne poznajo. Vse te ljudi more zdramiti in za naše ideje ogreti le življenje samo. Oni morajo spoznati naše politično življenje, odkriti jim je treba boj krščanskega delavstva za pravice vseh socialno-koristnih stanov, odpreti jim je treba oči, da bodo videli, da gre tudi za njih kruh, za njih delo, za njihove otroke in domove. Kdo jim tolmači to življenje delavstva v celem narodu, kdo razloži delavcem, kaj hočemo ? Ta tolmač, ta prijatelj, ki pove delavcu, kaj se po svetu in kaj se v državi godi in kaj mora delavec storiti, da se bo vsem bolje godilo, — ta prijatelj je delavski list. Vsak teden pride v hišo, vsak teden govori za pravično stvar. Vprašujete nas po katoliškem shodu : Kaj naj storimo ? Tole storite : Pošljite tega delavskega prijatelja v vsa delavska stanovanja. Razširite »Pravico« ! Ne odnehajte, dokler se vsi Vaši znanci — delavci ne naročijo na naš delavski list ! Tako boste najbolje služili stvari, ki nam je draga ! V katoliški shod je krščansko delavstvo vlilo žlahtnega socialnega duha. Zdaj pa naprej! Prvi uspeh delavskega nastopa na katoliškem shodu naj bo sledeči: 1. Odbori okrajnih Delavskih zvez naj se nujnim potom sestanejo na sejo, katera naj velja edinole razgovoru o točki: Kako razširimo »Pravico« 'i 2. Naši prijatelji in tovariši po skupinah naj začno živo agitacijo za »Pravico« od hiše do hiše. Prvi veliki uspeh katoliškega shoda med delavstvom naj bo ta : Da dobi delavska »Pravica« tisoo novih naročnikov ! Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. J. S. Z. Važno za trafikante ! Pregovor pravi: Sam si pomagaj in Bog Ti bo pomagal. Tega pregovora smo se začeli zavedati dasiravno pozno, vendar še ob pravem času tudi mi trafikantje. V četrtek, dne 13. t. m. smo imeli v Ptuju prvi tozadevni sestanek, na katerem se je naredil sklep, da si ustanovimo trafikantje svojo stanovsko organizacijo za celo Slovenijo v našo zaščito. Temeljito so se pretersla vsa tozadevna vprašanja in se izvolil tudi pripravljalni odbor z nalogom, da izdela pravila in vrši agitacijo, da se čimprej organizacija dosledno izpelje. Iniciativo za to je dalo v prvi vrsti dejstvo, da nam je svoj čas obljubil g. finančni minister, da nam zviša dobiček od 6 na 10 %. To je bilo pri volitvah. Volitve so minule in s tem tudi za trafikante vsako upanje na kak povišek. Namesto, da bi se nam torej dobiček zvišal, nam zdaj nameravajo istega znižati od 6 na 5 %. Celi svet bi se nam lahko smejal, ako bi v tem kritičnem momentu mi držali roke križem in čakali kaj bodo gospodje z nami naredili. Prosili smo in čakali. Sedaj je prošenj dovolj. Postaviti se moramo na svoje lastne noge in zahtevati. Ta najnovejši trik, da nam odvzamejo 1 % se jim ne sme posrečiti. Zraven tega je še seveda dovolj drugih konkretnih dejstev, ki nas silijo, da tudi mi primemo za orožje. Ako se organizira industrija, obrt itd. in vsi proti nam odvisnim, tedaj je za nas tudi samo en izhod. Združiti se v enotno falango — v svojo stanovsko organizacijo — ter s skupnim nastopom izvojevati to, kar nam pripada in braniti to, kar že imamo. Zatorej na noge ! Stopimo na branik naših pravic ! Ako storimo to, smo pomagali sebi in svojim družinam. Vsak, kdor želi kake informacije ali Stran 4. »PRAVICA«, dne 20. septembra 1923. .. . ;.' Leto II. prijaviti svoj vstop, naj se obrne pismeno ali osebno na pokrajinsko tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze Maribor, VVildenrainerjeva ul. 6/1. Tovariši in tovarišice, na delo za ustanovitev »Strokovne zveze trafikantov za Slovenijo.« ministru pa bi dali sledeči stvarni nasvet : Gospod vojni | minister naj bo dosleden ter naj očisti našo armado tudi ! slovenskega moštva, kakor hoče iztrebiti iz nje slovenske častnike, pa bo stvar popolnoma v redu. — Če to stori, je lahko prepričan, da se ne bo nihče razburjal. . • __________________________________________________________ GAZELA-milo Z S Mor GAZELA-milo Sledljivo v porabi; A7EI A NniU ie popolnoma neutralno, torej \3AZ.E.LAa>I71IIO ne škoduje perilu; GAZELA-miio je v ceni brez konkurence. Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 51» Stanje hranil, vlog nad 120,000.000 K. Stanje rez. zakladov nad 1.000.000 K. KNJIGOVEZNICA, jKARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV RIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno! •W~ Ustanovljena leta 1911. Hranilnica kmetskih občin Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti .Bavarskemu dvoru*. Hranilnica kmečkih občin sprejema In obrestuje hranilne vloge po 5%. Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranilnic* sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod* v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastop' nika pokrujinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča* občinam in korporacijam na amortizacijo. Pravkar je izšla v založbi .Socialne Misli” knjiga Dr. A. Gosar: ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM Pomisleki In odgovori z velezanimivo in aktualno vsebino. Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din. se naroči in takoj plača vsaj 10 Izvodov, znaša cefl» za izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali P3 v upravi .Soc. Misli*, Jugoslovanska tiskarna, kol' portažni oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2. To knjigo mora imeti vsak krščanski — sociale^1 Rudar. Velenje. Ker so se nekateri rudarji na državnem premogovniku v Velenju ponesrečili na različne načine že pred letom, a se nikdo ni zganil za nje, da bi dobili nezgodno rento, ki pripada po zakonu vsakemu ponesrečenemu rudarju, je vložila »Jugoslovanska strokovna zveza rudarjev« v Velenju obširno spomenico v Zagreb na »Osrednji urad za zavarovanje delavcev«, na »Začasno zavarovalnico« v Ljubljano, na centralo v Trbovlje in na Jugoslovanski klub v Belgrad. Vloga se je končno rešila na prizadevanje delavskih poslancev tov. Jožeta Gostinčarja in Fr. Kremžarja. Izšel je odlok ministrstva za šume in rude na rudarsko glavarstvo, ki ga dobesedno objavljamo. Glasi se : Jugoslovanski strokovni zvezi Velenje. Na tamošnji dopis z dne 24. V. 1923 in na vlogo ter na posredovanje narodnih poslancev na ministrstvu za šume in rude predloženo pritožbo, tičočo se nezgodnih rent, katere se Vam še niso izplačale, se obveščate, da se je v smislu odloka ministrstva za šume in runike z dne 9. junija 1923 Br. 4883 naročilo vsem tukajšnjim bratovskim skladnicam, da vrše v soglasju zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. V. 1922 tudi zavarovanje rudarjev za slučaj nezgode. Bratovski skladnici v Velenju se je naročilo vslcd tega, da celo zadevo ponesrečenih rudarjev takoj preišče in jim začasno odkaže idočo rento. Ako bi se izplačilo rente preveč zavleklo, izvolite celo zadevo tu sem naznaniti. Vzrok, da Vaše zahteve do nezgodne rente niso do danes še prišle do rešitve, leži v tem, da Osrednji urad za zavarovanje delavcev pod pogojem, da so bratovske skladnice kot doslej avtonomne zavarovalne institucije, ni hotel prevzeti poslov nezgodne zavarovalnice rudarjev. Da se končno kljub temu vendar pripomore ponesrečenim rudarjem do rent, se je vprašanje nezgodnega zavarovanja v prošlem mesecu rešilo na ta način, da prevzamejo v smislu gori cit. odloka ministrstva zavarovanje zoper nezgode bratovske skladnice. -..J V Ljubljani, dne 4. avgusta 1923. Rudarski glavar in dvorni svetnih. Delavstvo sedaj lahko trdi, kdo v resnici dela za njihovo korist. Lažnjivcem obrnite hrbet in organizirajte se pri tistih, ki govore povsod resnico ter delajo noč in dan za blagor delovnega ljudstva ! Brez organizacije pa se naj vsak zaveda, da ej nemogoče kaj doseči. Tovariši, brez odlašanja v krščansko delavsko organizacijo ! Ponesrečeni rudarji so sledeči : Filip Gošnak, Rožič Jože, Veithauzer Jože, Koren Franc, Tajnšek Avgust, Pajer Ivan, Vošnak Franc, Kumer Ivan, Trbul Ivan, Meh Anton, Jeromel Anton, Slabe Valentin, Javornik Anton, Trobina Ignac, Berložnik Ignac, Razdevšek Vinko, Drev Jakob, Kodrun Matevž. Upokojitev slovenskih orožnikov in častnikov. ,. •. ..... Velesrbski režim je zadnje dni vrgel na cesto večje število sposobnih in neoporečnih slovenskih častnikov in orožnikov. Vsa javnost je bila ogorčena, posebno pa »Jutro«, ki išče po zadnjem porazu demokratov, glasov vsepovsod. Ali »Slovenec« je hinavski JDS zamašil usta, razkrivši dr. Žerjava, ki je kot svoječasni predsednik deželne vlade te upokojitve takorekoč pripravil. Na prošnjo 30 orožnikov za sprejem v službo je kot poroča Slovenec napisal : »Če se ti orožniški oficirji, ki so pod bivšo Avstrijo pri orožništvu služili, v našo vojsko sploh sprejmejo, prosim, da se takojirazporedijo v Južno Srbijo. Žerjav.« Kot predsednik deželne vlade pa je — ravnotako po Slovencu — tako-le »molil« : »Molim, da odmah šaljete što veči broj srpskih ofi-sira, pošto su slovenački ofisiri nepouzdani.« (Op. ur. : nezanesljivi.) Žerjav (lastnoročno). Pripominjamo, da se g. dr. Žerjav še šteje Slovencem in se še nahaja v Ljubljani. Njegovi trabantje pa hočejo med delavstvo - zanesti »Samostojno delavsko unijo.« Gospodu vojnemu Razno. Čehi vendar pred nami! Pri zadnjih skupščinskih volitvah so imeli Slovenci v Ljubljani 5 kandidatnih list, v ljubljanskem okrožju 8, v mariborskem 10. Čehi so nas tudi sedaj v tem oziru prekosili. V nedeljo, dne 16. t. m. so se namreč na Češkoslovaškem vršile občinske volitve, do sedaj so znani rezultati iz Prage, kjer se je borilo za zmago nič manj kot 13 list. Izid je sledeči : Socialni demokratje 22 mandatov, komunisti 19, napredni socialisti 1, čehoslovaški socialni demokratje 9, narodni demokratje 23, hišni posestniki 1, najemniki 1, združenje vojakov-gažistov 1, nemško-politična delovna stranka 4, konzumentje 1, ljudska stranka 6, obrtna stranka 7 in agrarci 2 mandata. Presenetili so komunisti in ljudska stranka, ki je za Prago zelo dobro odrezala. Reakcija v Bolgariji na delu. Stambolijskega kot vodjo »kmetske buržuazije« so v Bolgariji pomagali vreči komunisti in so s tem postali soodgovorni na sestavi meščanske vlade Cankova. Ta vlada se je zdaj spravila nad komuniste same. Preganja jih na celi črti z vsemi sredstvi. Komunisti so vsled tega sklicali v Sofijo protestni zbor, katerega je vlada z oboroženo silo razgnala. Bilo je mnogo ubitih in ranjenih. In sedaj divja reakcija po celi državi pod pretvezo, da so komunisti hoteli dne 17. sept. 1923 izvesti puč in proglasiti na Bolgarskem | sovjetsko republiko. Komunisti so si na Bolgarskem sa-i mi postavili reakcijo na tilnik. Die Geister, die ich rief, der werde ich nie mehr los... Organiziran član brez „ Pravice", je vojak brez orožja! LISTNICA UPRAVE. Imamo kraje, kjer do zadnjega časa ni bilo naših organizacij, vsaj takih ne, ki bi živahno delovale. Pa se je našel priden delavec, in naenkrat imamo v teh krajih po 20, 30 do 50 naročnikov za »Pravico« in brošure »Za krščanski socializem« so prodali po 10, 15 in celo 20 izvodov. — Vsa čast! Imamo pa tudi kraje, kjer obstoja naša organizacija že desetletja, kraje, za katere je n. pr. naša JSZ že veliko žrtvovala, pa imamo tam kljub vsem drezanjem in pritiskanjem komaj par naročnikov na list, brošure pa menda niti ne poznajo. Pač, nekje kjer so hoteli pokazati vsaj nekoliko dobre volje, so menda pred mesecom sklenili pri neki seji da je naročijo 5 izvodov. Tisti, ki bi moral naročilo izvršiti, je menda zaspal, če ni umrl. Če je zadnje res, potem zaenkrat naše iskreno sožalje ! Ako ne, pa smuk pod rebra. Ob priliki utegnemo priobčiti pregled števila naročnikov na »Pravico« po posameznih krajih. Kako naročiš »Pravico« ? Vzemi dopisnico, napiši na njo naslov : Upravništvo »Pravice«, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Ljubljana z besedilom na nasprotni strani : Pošljite mi »Pravico« na moj naslov. Napisati moraš natančen naslov in dobil jo boš že prvi teden. V prvi številki dobiš položnico, po kateri pošlji takoj naročnino. — »Pravica« stane samo 4 dinarje na en mesec, to je tako mala svota, katero lahko utrpi vsak brez posebne škode. KUPUJTE PRAVICO ! »Pravica se dobi v prodaj v sledečih ljubljanskih truiiksh * Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred Škofijo. Sitar, Florjanska ul. — Leskovšek, Dunajska c. — Jeler, Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Dinar. STANOVANJE v novi vili dam vestnemu hišniku in vrtnarju. Natančne ponudbe pod šifro A.* na upravo lista. itt Kdo bo skrbel za te, — če se \ E '*§' Vsak član I. DELAVSKEGA KONSUMNEGA DRUŠTVA naj nabavlja vse svoje potrebščine, posebno oblačilno blago izključno pri lastni zadrugi, s tem bo podprl tudi svojo :