NOVICE Dolenjske Novice izliHjaJo vsak pctek ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : : Cenu j]iii je '/-n celo Il'Io (oii aprilu tlo aprila) ií K, zii pol lota ]"5(í K. Níiroi^nina za Nc[ii(:Íjo, Bosiio in rinij^c evropske tiržave xiiašíi K, za Aiucriko 4-50 K. Lisí ill oslasi S« pltiťiijej» naid-oj. Yse (lopise, iiiii-oíiiiiio in oznanila siirojemu tiskarna J. Krajec nasi. Moderni goljufi — podpirajte nas z inseraii! Okoli liožiO.a so razvcii „Dol. Novic" prinesli razni drugi Časniki in.scrat sledeče vsebine: Lahka dobra zimska služba za mladino, za na dom ter osebe obojncjia apoU žo i)'! 14 let naprej si lahko zasUix,ijo pod jsmistvom 20 — 30 vin. na uro. Delo jc labko in brez poscbnei^a znanja. — Kdor želi imeti pojasnila, poduk in vzorec od dela, naj pošlje 60 vin. v znamka]], kateri znesek zadostuje tncii za nadaijno pri[)ravo tfg'ft dela, ii.i -lakob Piičko, ]Iođo5e-Ptnj. Insérât sam na sebi torej ni ravno tak, da bi že moralo iipravništvo oz. sidob čilatelj na prvi pogled v njem zaslediti goljufijo. Tako se je tudi zgodilo, da so upraviiištva raziiili listov, kakor tudi marskilcri iitatelji sami sli na lini. Dne 2G. jaii. t. 1. pa beremo v listu „Grazer Volksblatt" sledeči zanimiv dot)is, ki se nanaša na gorenji insérât: IHnj. (Aretacija goljnta). 37 letni mizar .lakob Tučko iz lloilos ji! Idi dne 21. jan. aretiran in oki-ajn. sodišču izročen. Pučko, ki nima ra/.ven par kosov orodja ničesar, je v zřulnjili Štirih ietih poiiovuo objavil v raznih listih insorat, kakor so ga prinesle tudi „Dol, Novice". Pučko je dobil lia ta insérât na dan povprečno po 20 pisem, kojim je bilo priloženih ]jo (iO vi-nai'jev in jc tako nabral vsak dan po 12 K, ne da bi večinoma na pisma kaj odgovarjal, še manj pa kako ponujeno službo oskrbel. Kdo bi si torej inislil, kako brihtni so že celo navadili mizarji, kaj Še-l« mestni ali celo velikomestni goljufi, ki obetajo ljudem za par kj-on kilo vc koliko hlaga, ali razna posojila i, t. d. Ko pa od ubo-zega siromaka /goljufa par kron za navidezno informacijo, ni ne blaga ne denarja. Posebno veliko goljutivili inscratov prinašajo veliki ueuiški listi; mislimo tu pred vsem insci-ate, ki so žc na prvi pogled goljufivi. Kljub teiiui pa cenzura, ki je sicer drugače večkrat zelo Škro])uloziia, take inscrate puijti objavljati. Za naše ljudi i)a seveda velja svarilo, kojega so žc naši listi dostiki'at ponavljali, Upravništvo ne pozna ljudi, ki hočejo inserirati in lahko i)ri najboljši volji, ako ni goljufija očividná nasedejo, kakor vsak drugi ; zato naj čitatelji y.do previdno berejo inserate sploh, desetkrat previdno pa že celo insei'ate raznih tujcev. l»odpirajmo pa pi'ed vsem domače firme in ne nosimo detuirja tujim judovskim trgovcem. Domači trgovci pa naj tudi potlpi-rajo slovenske liste z inseraii, tako hodo podprli odjemalce, sebe in slovenske liste, izpodrinili jta tuje ničvredne firme, Ako judje iuscrii'ajo po vseh mogočih listih za ničvredno blago, naj tembolj inserirajo domači trgovci za svoje blago. Listi satni bodo pa z veliko večjim veseljem s])re-jemali inserate domačih ti'govcev, nego inserate tujih trgovcev, in naj si bodo ti na prvi pogled dvomljive vrednosti ali ne. Gotovo vsakdo jiriČaknje od poštenega lista l.udi poštene inserate. 1'pravništvo vsacega pošttiiiega lista gotovo tudi pazi na objavljene inserate — in inserate, ki so na prvi pogled dvomljive vrednosti, vrže v koš. l^igosto pa dobi v roke insei'ate tujih fii'iti, kojih na prvi pogled ne more spoznati za goljufive. Prež obotavljanja bi pa tudi inseJ-ate navedene vsebine najraje nadomestilo z inserati domačih, zanesljivih in poštenih firm. ?;alibog pa naše firme veliko premalo cenijo inseriranje v poštenem, domačem listu in raje prepuščajo uspešno reklamo tujcem. Prcz inseratov pa list pri moderni draginji ne more shajati. Pozivamo torej slovenske firme, naj podpii'ajo tudi same s svojimi inserati slovensko časopisje, in naše Časopisje ho z največjim veseljem odklonilo že naprej inserate za vsako tnjo firmo. Tudi „Dol. Novice'' so ob poČetkii leta upravičeno račnnile na inserate do-mačili tvrdk. Proti pričakovanju pa so domače tvrdke bore malo inserirale! lii vendar je to pogoj za naš za Dolenjsko tako važen list. Pozivamo torej pred vsem dolenjske tvrdke, ))odpirajte z inserati „Dolenjske Novice" ! Hrabri naši domobranci. Gospod Leopold TurŠič, vojni kiirat 2G, dom. pešpolka piše dnu; '}. t. m, svojenui pi-ijateljn v novomeški okolici sledeče; VČei'ajŠnji dan jc bil sicer grozen, a dan jiniaštva ravno za naše fante. Imeli so varovati važno križišče cest, ki gi'edô na vse Štii'i strani. Junaško zares, kakor že dolgo ne, so se obnesli. Uns je pi'o-diral z veliko premočjo. Za vsako ceno je hotel zavzeti naše pozicije, ki so bile izvrstne. Pa silno se je zmotil. Naj Ti malo opišem! Karpati so po I'obeli povsod zasedeni. Noben kotiček ne sme biti prazen. Tudi našim alpincem je bil tu odkazan bojni prostor. Kaj nai'edé naŠi fantje po viŠjiiin navodilu V Kar v fronto skrijejo dva topova, Uedno stojć topovi par kilometrov zadaj za fronto. Ivo se je sovražnik približal na (iOO korakov so začele vanj frčati karteče. Topovoma so se in'idružile strojne puške z vso svojo silo. Pustile so sovražnika do 30 korakov razdalje, potem pa grozovit ogenj, ki si ga ne moi'eš predstavljati. Vmes metalci luči , . . Danes je vsa dolina ob križišču posuta z mrtvimi trupli. Ogledal sem si bojišče in videl nekaj strašnega. Vsa trupla zmrzla, z najhujšimi ranami, silno razmesarjena, . . . Sovražnik po navadi pobere svoje ranjence. Sinoči jih ni mogel; kaj še le mrtve! Ves dan danes so prihajali ranjeni Rusi »a naše obvezovališče. Vjetnikov in „prostovoljcev" — veš, Rus res ni junak — na stotine! Dela smo imeli včeraj in danes prav zadosti, a po večini z Rusi, kei' naši so imeli tnalenkostne izgube. Oh, kaj moraš ob takili trenutkih vse videti! Nisem mislil, da sem tako trden za take stvari, IMImogrede naj Ti omenim, da provi-jantni častniki s svojim moštvom za nas jirav dobro skrbe! I'riznati moram: vse se stori, da je armada sita in zadovoljna. Seveda se večk]-at primeri, da ni vse v redu na dolgotrajnih marših, ko se i)re-mikanio z doline^ v dolino. Toda kdo naj tenm zameri V Še v miru nimaš vsega, kar bi lad imel. Rečem ti, da še Jiikdar nisem bil s tobakom in z drugimi malenkostmi tako založen, kakor zadnji mesec. Zna Bog, kako bo v prihodnje. . .. Naš cesar našim otrokom. „Ako tudi že na robu groba, se obi'ačam v tako važni uri na vas, ljubi otročiči, in to iz več vzrokov: Vi ste i)ili vedno moje veselje in uteha, da, v težkih dneh mojega dolgega življenja edina uteha in radostsvojega cesarja. Vi ste to, otročiči, ki ste najbližji srcusvojega cesarja, vi, cvet moje države, kras mojih narodov, blagoslov na njih bodočnost! Toda ne samo svojemu cesarju ste najbližnji — še Nekomu, pred katerim so tudi najmočnejši tega sveta slabotna stvar — namreč Bogu, našemu Gospodu! V vaših očeh se žari svetloba porajajočega se jutra, okoli vas je še raj in nebesa! Bog je vsegamogočen: v Njegovih rokah je usoda vseh narodov; pred njegovo voljo se klanja vse, po njej se ravnajo zvezile na nebu in Ijndje na zemlji. Da bi ta vsemogočna roka božja varovala in ohranila našo državo, da bi ji dala zmago nad številnimi sovražniki fei' ji dodelila, da bi postala zmagovita k Časti božji in Njega slavi, to je edina moja želja po vseh skrbeh, katerih je bilo moje življenje tako bogato. To je bila moja želja, ko sem še tako mlad in poln nad nastopil prestol svojih prejasnih prednikov. Toda to bo tudi želja, katei'a zami-e na mogoče kmalu umirajočih mojih ustnah kot posledna beseda Ijiibezni in skrbi za moje zemlje, za moje narode, lîog vse vo(ii —■ in tako, kakor Sam hoče, mi ljudje ne zmoremo ničesar brez Njega in pi'oti Njemu, A ker stojite vi, mili otročiči, Bogu najbližje, vas prosi vaš cesar; molite, da bi nam dal Bog svoj blagoslov in naklonil usmiljenje naši stvari. Bog iisliši molitev nedolžnosti, ker jo ljubi, v njej vidi svojo podobo. Radi tega molite neutiudljivo s sklenjenimi ročicami, vi mali in najmanjši! Molijo-li otroci cele države za svojo domovino, pa vem, da stoji naša zvezda ugodno. Pa bodete tudi deležni zmagovitih in častnih dni svoje donmvinel Vi ste sprosilt blagoslov na naše zastave, na naše vojaštvo. Mili otročiči, ne pozabite na državo, kateri pripadate tukaj na zemlji, in na svojega starega cesarja!'' Fratic Jožef, I, r. Dopisi. [z Adlešič, 12, febr. Izmed vseh naših ranjencev je bil dozdaj, kolikor je znano do danes, samo eden težko ranjen v vojski, in sicer Ivan Adlešič, fant iz Adlešič h. št. 18,, star 23 let, ki je služil še-le prvo leto vojake in sicer pri 17. pešpolku. Bil je ranjen isli dan, kakor f Miha Rožman, o katerem sem sjmi'očil v zadnjem dopisu, in sicer tudi na Mulo maŠo 8. sept., najbrž tudi pri Grodeku, Ranjen je bil v levo nogo nad kolenom, kjer mu je bila kost strta. Leži še danes v Rudolfovi bolnišnici na Dunaju. Na nogo se še zdaj ne more opreti. — 4. oktobra prišel je donni na do[)ust za 3 tedne JMiko Grabrijan, posestnik iz Sel h. št. 3., star 28 let, rezervist pri 17. iiešpolku. Bil je v ognju prvič 2(j. avgusta na nekem kraju za Lvovom, Drugič pa je bil 10. sejjL pri (irodeku, kjer je bil ranjen od šrapnela. Dobil je v 1'amo desne roke íi kroglje. ňel je nato sam do obvezovališča. Četudi težko, kako poldrugo uro daleč. Nato se je odjjeljal v Losancz, potem pa še v neko drugo bolnico na Ogi-skem, kjer je ostal 14 dni in kjer so ranjencem, kakor se bvali, Madjari prav dobro stregli. Potem se je odpeljal skozi liudapešto v Ljubljano in domu. — 17, okt. pa je prišel na dopust do 4. novb. rezervist Miko Kralj, posestnik in obč. svetovalec iž Fučkovec li, št. 12., star 33 let, ki služi pri 7. lov. bat, V ognju je bil 26., 27, in 28. avg. pri Krasniku. Tu ga je labko ranila kroglja iz puške na levi roki, na levem licu in na peti desne noge. Kroglje so ga pa samo malo oplazile. Hnjše pa je bil 1'anjcn na Malo mašo 8. sept, pri Meierhofu, naprej od Grodeka, in sicer v bok desne noge. Dobil je od puške takoinienovani „StreifschutS". Precej drugi dan potem se je odpeljal v Solnograd, kamor je dospel 13. sept, in je bil tu v bolnišnici v „Antlriischule" med samimi Čehi-ranjenci. Tudi tu so ranjencem prav dobro stregli. Prehladil se je tudi builo v noge, ker je moi'al ležati večinoma na mokri zemlji, posebno pa šc, ker so morali iti vojaki 2(5. avg. čez neki i)otok, kjer so gazili mrzlo vodo do pasa. — 29. okt. pa je prišel domu na G tednov dopusta Ivan Željko, posestnik iz Tribuč h. št. 49., star 30 let, rezervist pri 17. polku, lîil je dvakrat v ognju in tudi na Malo maso pri Grodeku ranjen. Puškina ki'oglja mu je přestřelila najprvo dlan leve roke, potem pa ga je zadela v desno stran ju's. Teh dveh ran ni posebno čutil, le zapeklo ga je. Nato pa ga je zadela druga kroglja v desno nogo zdolaj, nakar se je zgrudil. Odnesli so ga v bolnico v Grodeku, odkoder se je odpeljal v Kološvar na Ogrskem, kjer je bil do 2G. okt. — O drugih ranjencih pa zopet prihodnjič. Iz StopiČ, Stari Ij u d je. Pred novim letom smo zakopali Muhič-evo mater iz Ćrmošnjic; manjkalo ji je samo 4 mesece do 93 leta. Na pepelnico smo pa položili k večnemu počitku starega „Drab-a" iz Pušč; spolnil je 90 let. Sedaj pa v župniji prvaČita v starosti dva samca, en fant in ena dekle, oba na Gorenji težki vodi, oba v 89 letu; to sta: Adamacev „stric" in „teta" Francelj-Prijateljeva. Št. Peter, V nedeljo dnč 21. t. m. bo občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva. Občni zbor bo združen s predavanjem. Govoril bo gospod nadučitelj o življenju na bojnem polju. Predavanje bo gotovo zanimivo, saj je ]>redavatelj prebil več mesecev na severnem bojišču. — V nedeljo 28. t. m. se vrši občni zbor hranilnice in posojilnice v župnisČu. Vse člane vabimo vljudno. Iz Radovice. Padel je na severnem bojišču 24 letni dožef Rajk, 7. lov, bat., doma iz Bojanjevasi Št 59. Bilje ztdopriden in nadarjen mladenič, izučen mizarstva. Japonska in Kitajska. Japonska je stavila Kitajski take zahteve, da ne pomenjajo nič manj kakoi' konec kitajske neodvisnosti. Japonci so si zbrali ugoden trenutek. Evropa je vsa v vojski in tako ima Japonska prosto roko. Celo francoski, angleški in ruski listi izražajo bojazen, da bo ta japonska zahteva lahko iiovzročila konflikte med dosedanjimi zavezniki in spravila Zedinjene države ameriške na stran Nemčije. Kitajska vlada je spoi'cjčila kitajskemu poslaniku, da brez ilovolitve jjarlaiiKinta ne more sklepati o zadnji japonski noti. Japonskega preclloj^a, lia lii japonski instrukto]'ji re-organizii'ali kitajsko armado in mornarico, kitajska vlada ne more sprejeti, ker Je protiustaven. V mnogih kitajskih mestili iial)ijiijo iiroklamacije in pozivajo vse Ki-taj(:e, da rešijo domovino. Rusijo imenujejo prijatelja Japonske. IS generalnih guvernerjev ill generalov je brzojavno naprosilo pi'edsedtiika Juanšikaja, naj odkloni japonske zahteve, Spoi'očili so iiui, da so kitajske čete pripravljene sc boriti za neodvisnost Kitajske. Kitajsko-japonska posvetovanja glede na japonske naliteve so baje prekinili. • V cesarice Elizabete javni bolnišnici v Novem mestu se je v letu 1914 oskrbovalo 819 oseb, in sicer 80 dečkov in 739 žensk. Od leta 1913 je ostalo v oski'bi 40 oseb, v letu 1914 je bilo vsprejetih 779, skupaj Siy, Od teh je zapustilo zavod: ozdravljenih 419 žensk 51 dećkov izboljšanih 259 „ 24 „ neozdravljcnih 22 „ 3 „ umrlo _24 „ 1 « skupaj 724 žensk 79 dečkov Za loto 1915 jih je ostalo 16 v oski-bi, in siccr 1 5 žensk in 1 deček. Oskrbovalnih dni je bilo 16.102. Vojakov je bilo vletu 1914 vsprejetih 294. Od teh je zapustilo zavod: ozdravljenih......113 za orožje nesposobnih, za katere se je predlagala superabitr. 68 takih, za katere se jc pi'cdlagal bolniški dopust..... 7 v druge bolnišnice premeščenih 8 skupaj . . 196 Za leto 1915 jih je ostalo 98 v oskrbi ; oskrbnih dni sc jc nabralo 7913. Od novega leta dalje so za ranjence diU'ovali: Gpdč. Frida Vaupotičcva 8 knjig; g. liudolf gf. Marglieri 5 kg surovega masla, 3 kozarce medu, sodček vina; g, prof. Sever 2 litra kompota; kmet. šola na Grmu več zabojev suhih čeŠpelj in več loncev jiovidla' g. pl. Langer v Bršijinu 2 spod. hlače, 2 srajci, 2 ])ara nogavic; g. dr. Schegulova 5 škatelj cigaret; g. Filip OgriČ tabatijero s cigai-etami ; g, Ivan Vintar v Straži 100 K; g. Matilda Gebauer v àmihelu 4 kg medu; g. Sanla Gerni v Bajnof« 6 kozarcev kompota; g. Murn Marija v Vel. Orehku stihih češpelj, 1 stekl, vina; g. Alojzij Ipavic več knjig' in časopisov; glavna traiika cigarete, tobak; vajenec g. brivca Buka hodi vsak teden vojake zastonj briti ; g. Appetova v Kandiji, gdč. pl. Piillove, g. Di'gančeva v Kandiji, gdč. Gabrijela Smolikova 240 pi'edpustiiih krofov; g. Lrban Horvat 200 iiism. ovitkov. Vsem darovalecjii najlepša hvala! Vojska z Rusi- Naše čete vkorakale v Suczawo. — Ruski generalni štab že zapustil Bukovino. . „Pester Lloyd" poroča U). februarja iz lUir-dujenija: Včeraj dopoldne ob 11. uri so naše čete vkorakale v Suczawo med, ne-])opi.snim veseljem prebivalstva, ki se je po cestali objemalo in jioljubijevalo. liusi so se iiopolnotaa umaknili proti Čniovicam in so jiustili v Uadavcu 2O0 mobamcdan-skib vojakov. Iz Óniovi<' poročajo, da je ruski generalni štab pnsložeii v rusko No-wosielico. Rusko prebiranje v Galiciji. Več poljskih listov {»ofoča, rdonančni čast nik, grajŠČak Gorjani je ])ovišan za nadpo-ročnika in je odlikovan z signum landis. Vojaške vesti. Iz Novega mesta so odrinili v aktivno vojaško službovanje gg. pi'of. .Tiižnič, dr. Kclemina in Kune. Starši g. vikarja Jankota Lobe, so umrli tekom enega tedna. Pokopani so bili v Zagrađen; iniirli so v naročju svojega sina g. novomeškega vikarja. G. vikarju nase prisrčno sožaljc! Umrla je IG. februarja po dolgi mučni bolezni v 75, letu svoje starosti, ob-čespoštovana in po Ki'anjskem dobro znana ter vsled svoje ijnbeznjivosti vsepovsod velečislana gospodična Ljudmila Ipavitz. Pokojnica je bila vseskozi plemenitega značaja, vzorna kristjanka in velika dobrotnica revežev. Znala je ))a tudi svojo hudo bolezen pretuišati poti'pežljivo in udaiio v líožjo voljo. Zato smemo upati, da je prejela že lajsko plačilo. — Pogreb je bil 18, februarja zelo slovesen ob obilnem spremstvu pogrebccv visokega in nižjega stanu, kar je dokaz njene si)lošne ])riljubljenosti v vseh slojih občinstva, — Bodi nepozabni rajnki zendjica lahka! — Njenenui ncčak\i, g. Al. Ipavitz-u, pa naše prisrčno sožalje. Semenj v Kandiji pri Novem mestu. Dne 18. t, m. vršil se je v Jùindiji ])ri Novem mestu živinski semenj, ki je bil tako dobi'0 obiskan, kakor Še nikoli, odkar obstoji semenj v Kandiji. Kupcev je prišlo iz vseh krajev vse polno. Pre,stregali so ]U'odajalce že na potu tia semenj v (íotnivasi in na Gikavi ter kupovali živino, še predno je jirišla na semenj. Cena živine je bila izredno visoka in kupčija zelo živabna. i^alibog, kakor vselej, je bilo pa pogrešati, da ravno posestniki iz domače občine niso priiieljali na semenj prašičev, dočim so jili prii)eljali posestniki iz kostanjeviškega in krškega okraja, Z ozirom na visoke eene je to ])ač obžalovanja vredno. Izbiranje smodk v trafikah prepovedano. l*^inančno ministrstvo je z ofilokoni z dne 30. januarja odredilo, da trafikanti, dokler se ne vrnejo normalne razmere, odjeiiuilcem ne smejo več dovoljevati, da bi si iz zabojčkov ali škatelj sami izbirali smodke in svalčice, marveč morajo željene izdelke kupovalceni sami vročiti. Pre]iove-daiio je, da bi odjemalci pretipavali smodke in svalčicc, in kar je kdo etikiat vzel v roko, mora brezpogojno kuiiiti, 225 gramov na eno osebo. Nemška vlada je 1)0 svoji državni razdeljevalnici sedaj natančno določila, koliko moke in kruha sme vsak dan snesti civilni Nemec. Za enausta jedoločetiih iliievno 22ï> gramov. Ker mora biti moki pridcjano kromjiirjevo nadomestilo, zato znaša množina moke na teilen za eno osebo eden in dobrega pol kilograma, ki mora zadostovati za kuho in ki'uh. Sv. Oče za tridnevno premirje veliki teden. „Unione" poroča: Sv. Oče namerava obnoviti svoj predlog vojskujočim se di'ža-vam, naj sklenejo veliki teden tridnevno premirje. Bolgarija naroča železniške vozove v Avstriji, Ííelezniško ministrstvo bolgarsko je imenovalo posebno odposlaništvo, ki je določeno, da naroči v Avstro-Ogrski železniške vozove za liolgarijo. Komisija, kateri iiačeluje inžener Maričev, bo v kratkem odpotovala v Avstrijo, Nameravani atentati v Srbiji. Sofija, 11. febitiarja, V Srbiji so zaprli deset opozicionalcev, ki so nameravali atentat na dinastijo in Pasiéa, Novi vrelci petroleja, lîiizu Nyitrc na Ogrskem so našli tri vrelce petroleja, ki dajejo dnevno štiri vagone nafte. Vlada je tja poslala več inženirjev s 150 delavci, da preiskujejo zemljišča. Angleži ujeli hčerko nadvojvode Friderika. „Lokalanzciger* poroča: Nad-vojvodinja Kristina, hčerka feklmarša-la in vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika, ki je potovala domov s Kanarskih otokov s svojim soprogom princem Salm-Salm, je bila ujeta od Angležev in odpeljana v Gibraltar. W> Zahvala. Zft vBcs liUgc doHaie tírinega sotutju |)Ovu(ii)iii itotuiiiii In Kiiiru mojo tic|)o/nl)nt:, iiikretio IjiililjcLu;, bhige tctkc, guspodiiino Ljudmile IpavîtZ; kakor tiiiii íei muogohrojuu, íastcřu sjíroiii-Blïo (Iriiffo pokojnica i/.rckaiii [irisMo zii-)ivalo vstíMi uiliilíiženceiii, OBoltito mil. Kosii-jiruitu lir.Soli, Klliiirm, )irci;. jří;. k[iuouibaiii, {Í. vikiirju, jireiiiMt. oo. fruciKiškurmni, iiiitiilljoiiiiti bratum in titiii:i]j. scKtram, vdccanj , odlifiiiiii (iamaiti, velohiřigoioii, £ licž. vlati Bvetiiiku tiiiroiiii liuctibaptiii, blag, g. iiicíittiGinu županu Kosinannn, víicm JI. gg- uradtiikoiii, jirofUBOrjotii itd. J'oGeljito 8(! se /ali valj njom bliigorod. g. priinitrijii lir. Stvaíííkii in líafititiin nemi-Ijetiiii) Ht-'Stniiii sia [ireljuljc^'.njivL) in tkrbuo ravnanje, a katerim so ritjnici Knatno iajiali tr|iljc,zijc. l!og jitu povrni tisoíero! Novoinesto, 19, Kveiaii» 1015. Alojzij [pavitz, t kr, davíui npnivitelj. Loterijske številke. Gradec, 17, februarja 89 39 1 4 85 Popolnoma uarno naložen denar. fieifllLNtCft te POSOJflNfOft /ii Kînulijo ill okolico, reji^. Zîulr. / nooiti. zjno/o = V lastnoin doiini v Kandiji = «lirejejna hranilne vlo^e od vprtcet;;», če je J^jeii ud ali re, ter otireNtuje po l-O-lii na leto lirez odbitk« retmioi^a davka, katerej;« -iaina iz svojejia [dartije. Grozna nesreča v restavraciji na brežiškem kolodvoru. Pred par dnevi je v Voíčan.ŠekovÍ restavraciji na brežiškem kolodvoru eksplodiral karbidov aparat. Novi del hiše, ki je bil pred nekateilnii leti prizidan, je popolnoma porušen. — Pokopalo je tudi baje pet oseb, med njimi gospoda VolČanšeka samega. Pok se je slišal več kilometrov daleč, kakor da bi kdo s topom ustrelil. Vzrok je najbrž — voda, ki je prišla v klet, kjer je bil postavljen aparat. Novi davki. Kakor izvemo iz verodostojnega vira, misli osrednja vlada vpeljati nove davke; tako davek na užtgalice, ki bo kmalu objavljen; povišale so bodo pristojbine pri sodniji, pri zavarovanjih, pri tovornih listih. Misli se nadalje na povišanje davka od železniških kail in na reformo pristojbinske skale. Tudi pristoj-binski ekvivalent se bo zvišal. Nadalje se vpelje davek na dedšČine. Pri zendjiškeui davku sc namerava samo doslej dovoljena 15 odstotna olajšava zopet črtati. Ker se je mislilo tudi na vinski davek, sta dr, OLÍsteršič in dr. Korošec že jired mesecem na Dunaju pri pristojnih faktorjih govorila v smislu naših vinogradnikov, kakor se vidi, z uspehom. Žrtve potresa v Italgi. Iz Neapolja se poroča, da je zahteval potres v Italiji dne 13. januarja 1.1. 44,650 oseb. Popolnoma porušenih je 30 krajev, 15 krajev je pa do dve tretjine porušenih, 200 krajev je tako poškodovanih, da sedaj niso za stanovanja sposobni. Brez strehe, brez obleke in živeža je 60.000 oseb. Pet italijanskih pokrajin je vsled potresa prizadetih. Gospodarstvo. Vina s sfabini, stranskim okusom. Ge že ni pridelano vino bogvedi kako fino, eno je, kar smemo in moramo od njega zahtevati, to je, č i s t, n e p o k v a r-jen vinski okus. Povsod tam, kjer dobimo pri vinu stranski, pa ne čist vinski okus, laliko sklepamo, da je kletarstvo slabo. To je žalibog tudi pri nas. Ako poskušamo vina po kleteh naših vinogradnikov in gostilničarjev, bomo prav pogostonia naleteli na kako vino, ki nima čistega okusa, ampak kak tuj okus, ki ga dela manj vrednega, ali pa dostikrat celo neužitnega. Krivo je tega nepravilno, nesnažno ravnanje, zlasti z vinsko posodo. Kaj pomaga, če pridelamo ali kupimo šc tako dobro vinsko kapljico, če jo pa potem spravimo v slab, pust ali plesniv sod ? To se mora pri nas spremeniti. Navaditi se moramo pred vsem na pravilno spravljanje posode. Kdor jmsti sod, kadar ga izprazni, nepomit ležati, ali pa, kdor ga pomije in ga pusti odprtega ležati, ta ne more nikdar pričakovati pi'i svojem vinu čistega okusa. Spravljajte posodo tako, kakor je po vseh naprednih deželah sveta v navadi, in ognili se bodete takih neprilik. Sod, kadar se ga izprazni, je treba najprvo temeljito pomiti in ko se odcedi in vsahne, tedaj po preteku dveh do treh dni dobro zažveplati in zabiti, (Jez dva do tri mesece jnoramo žveplanje zopet ponoviti, kajti žveplenasokislina(pnh iz zgorelega žvepla) se med tem časom iz soda izhlapi in se v njem zopet lahko razvije pust duh ali plesnoba, Le s pomočjo žveplanja se da to preprečiti, vsako drugo ravnanje s posodo je nepravilno in nezanesljivo. Ker pri nas ljudje posodo navadno odprto spravljajo, postane pusta ali ])lesniva in zato najdemo zlasti po slabili letinah, ko posoda naših vinogradnikov večinoma prazna leži, toliko vin s pokvarjenim okusom. Kakor je z malim trudom in s siuiíšiio majhnimi stroški lahko mogoče ohraniti posodo zdi'avo in nepokvarjeno, tako stane popravljanje pokvarjene posode nepi'imerno veČ truda in stroškov. Cc se nam že posoda iz kateregakoli vzroka pokvari, jo moramo pa na vsak način, predno vanjo spravimo mošt ali vino, zopet v ilobcr stan sjjvaviti. Če je plesnivá, jo znotraj najpi'Vi) suho temeljito postržcmo in potem z vrelo vodo, kateri snio pridejali na vsakih 100 liti-ov vsaj flva kilogi'aina sode, dobro izparinio ali zakuhamo. Za-kuhanje je treha en- do dvakrat ponoviti, zak\Lbo pa moramo vselej Še dohi'o toplo ven izlili, kajti če so v sodu ohladi, zakuhavanje iiič ne koristi. Če se nam pa vsled neprevidnosti ali Jiialoniarnega ravnanja pi'ipeti, da dobi vino slah okus ali duh, bodisi po pustem, po ])lesnivetn sodn itd., tedaj imamo razne pripomočke, s kojimi ta napačen okus vina zopet lahko odpravimo. Prvo, ĚC kak slab okus ali duli iiri vinn opazimo je, da ga pi'etoćimo v drug, dober sod. Pri tem je vselej dobro, da ga tmli nekoliko zažveplaino. Potem se-žemo sc-le po sredstvih, ki jemljejo vinu tuj dnh in okus. Če ni prevei razvit, se da odpraviti že s čiščenjem vina. Najbolj učinkujejo v tem oziru želatina, mleko in sirnina. Drugo sredstvo je laško olje. Fino laško olje brez duha (1/4 do 1/2 1 na hI) se 1'iiztepe najprv z majhno množino vina v škafu v mlečnato tekočino in potem se še v sodu temeljito zmeša z ostalim vinotii, Sod se na to do vrlia zalije. Olje potegne slab okus ali duh na se, izplava v par dneh zopet na vrh vina in se ga z dolivanjem iz soda odstrani. Podobno, kakor drol)ne kapljice olja, učinkujejo tudi drože. Sveže, nejiokvarjene drože od dobrega vina se pomešajo v vino s slabim duhom ali okiisotii in se tam tekom petih dni vsaki dan dobro premešajo. Potem se jih pusti jiolcČi in ko so je to zgodilo, pretočimo vino v di'iig, nekoliko zažveplan sod. To sredstvo se da poi'abiti seveda le v zimskem Ćasu, dokler so Še sveže, nerazkrojene drože na razpolago. Poleti, ko so druže že slabe, bi bilo to sredstvo zelo nevarno. V jesenskem Času se vino s pokvarjenim okusom ali duliom da tudi popraviti s pomočjo prekipenja. Iz kadi, v kteri se nahaja sveže zmleto grozdje, odtočimo le mošt (Župo) in na iieiztisnjene tropjne nalijemo v kad jwkvai'jeno vino. Čez nekaj dni bo začelo vino kipeti in sicer tem raj, čim več mošta pustitiio na trop» v kadi. Ko vino že 2—3 dni dobro kipi ga pretočimo v sod, ti-op izprešamo in preSnik vinu dolijemo. I'o končanem kipenjn, ko se je vino nekoliko ščistilo, ga pretočimo v lahko zažveplan sod in če je treba, ga pozneje še Čistimo. Najbolj hitro odpravi slab duh in okus iz vina rastlinsko in živalsko oglje. Takih vi-st oglja se poinija mnogo v trgovini najboljši pa je brez dvoma eponit. Primerna nniožina eponita (na vsakih sto litrov vina 5 do 10 dek.) se odtehta in se najprv v škafu z manjšo množino vina temeljito pomeša, potem se pa vlije v sod in se še tam dobro z vselil vinom zmeša. Mešanje se skozi 5 — 6 dni vsak dan ponovi. Po preteku tega Časa se pusti oglje v vinu poleči, kar se stori v kakiii štirinajstih dneh. Potem se pretoči Še-le v drug sod. Če dobi vino od oglja ernkasto bai'vo, treba ga je potem Še čistiti aji filtrirati. Kakor vidimo iz vsega, je odpravljanje slabega okusa in duha iz vina precej težavno. Zato ravnajmo vselej pravilno in snažno s posodo in z orodjem, ki ga 1'abimo v kleteh, da vinu okusa ne pokvarimo. P. Skalický. Naši predjužniki in male južiiie. živimo v času draginje, pomanjkanja in preteče lakote. Povedalo in pisalo se je že marsikaj, kako naj si pomagamo, da se j-eŠimo te nevarnosti. Povedalo marsikaj dobrega, pa tudi dosti inalovi'ednega. Prav gotovo je, da moi'amo pomagati Vsi, prav vsi, da se odvrne preteče ])o-manjkanje. Pomagati mora država, ])otua- gati dežela in ]) omagat i si moramo sami! Država laiiko veliko stori, da se zabrani piezgodnja lakota, ako o pravem Času in s krepko roko vmes poseže. Njena naloga je, da vzame tam, kjer je preveč, in da dá tja, kjer je premalo. Ona ima skrbeti za to, da se izravnavajo zaloge živeža, tako, da imajo vsi kaj jesti. Ski'beti mora pa tudi za take cene, da tudi revnejši sloji ne stradajo. Upajmo, da se bo to tudi zgodilo! Zunaj na kmetih bo jia izdala največ dobra in pametna samopomoč. Če si kmet ne bo vedel ob sedanjih razmerah urediti življenja, potetii mu sploh ni pomagati. Tukaj ne pomagajo nobeni recepti za kako di'ugačno peko ali kuho, tukaj pomaga edino-le varčno gospodinjstvo in pametno gosjiodarstvo z domačimi in drugimi živili. Kdor pozna življenje na kmetih, mi bo priznal, da se ne bo dalo s kako drugačno peko ali kuho nič doseči, ampak edino-le s pametno in dosledno varčnostjo. V tem pogledu je položaj po mestih čisto drugačen. Tam se morajo pi'ebivalci prilagoditi pomanjkanju s tem, da kuhajo, kar dobe, in tako, kakor jim bolj kaže. Tam igra di-aginja in razpoložna sredstva glavno vlogo. Pri kmetu je pa glavna stvar, da zna varčevati v takih časilt. Varčevati na vse strani! Odkrito rečeno, ni zapaziti dosedaj Se nikjer tistega izrednega varčevanja, ki bi bilo primerno današnjim izrednim razmeram. Povsod se živi kakor navadno, kakor bi se ne bilo bati nobenega pomanjkanja. In vendar je i)oložaj nevaren, zlasti tudi zaradi tega, ker ne vemo, kako bo z letošnjo letino. V takih časih je treba izredne varčnosti. In tu nastane pred vsem opravičeno vprašanje, ali bi se ne dalo v takih časih — po možnosti — odpraviti naše predjužnike in male južine? Ali moramo res po petki'at na dan jesti'? Ali bi se ne dalo s tem v sedanjih Časih saj deloma prenehati? Poglejte naše vojake, kako se trudijo in mučijo pri dehi za obrambo naše domovine in poglejte, kolikokrat na dan dobijo jesti! Ali hi se ne dalo pri nas izhajati z zajuterkom, kosilom in večerjo? Kdor ima količkaj smisla za današnje težke ill usodno čase in količkaj resne volje, mora pi'iznati, da bi se dalo z opuščanjem predjužnikov in malih južin mnogo prihraniti in veliko doseči proti prezgod-iijenui ])omanjkanju. Predjužniki in male južine so potrebne pri težkili delih, za navadno pa ne, in se da brez iijiii izhajati. V sedanjih časiii je ])a naravnost potrebno, da jih po možnosti odpravljamo, če ne v celoti, pa vsaj deloma. Na ta način bi se dalo precej pomagati pi'oti prezgodnjemu pomanjkanju. Rohrman, Gospodarske drobtine. Skrbimo za zelenjavo! Žensko pomožno vojno društvo je izdalo oklic: Letošnjo pomlad ne bomo dobili na 1i'g zelenjave iz drugih krajev. To se bo poznalo. Naše zaloge riža, stročja in drugih konserv bodo pošle. Zato je dolžnost vsakega, ki ima kaj zemlje, da skrbi za zgodnjo zelenjavo, tako bo pomagal drugim, ker bo več na trgu in imel bo sam živež, ki bo prišel silno prav v tej draginji. Porabite torej le vsako gi-edo in vsak prostor za zelenjavo. V toplih, mlačnih in mrzlih gredah ali zabojih se nasadi zdaj laliko karfijola, kolerabce, ohrovt, solata, redkvice in poletna endivija. Koncem meseca februarja se seje ali sadi že na itrostem korenje, ŠpinaČa, jietďšilj, črni koren, čebula. (írah vsadiš lahko že koncem januarja v za-bojčkih, bodisi v kuhinji, veži ali svetli kleti, zaprti gredi in presadiš marca meseca ua ])rosto; marca presadiš lahko že kar-tijolo, zelje in ohrovt. Krom])ir, ki ga po-takneš v toplo gredo in presadiš ali pustiš v gredi, bo tudi prej dozorel. Polj na veliko si preskrbiš lahko zelenjavo v kritih in mrzlili gi-edali, in marsikatera gospodinja bo dosegla Že z majhnimi sti'oški lepe uspelie. Zbij i)reiu'osto par desk za okvir, za pokritje zadostuje staro okno, ali zl>ij par remeljev in pokrij s paidrjem, naiiui-zanim z oljem, noter deni dovolj konjskega in kravjega gnoja in topla greda je gotova. Ako bomo imeli zgodaj in dovolj zelenjave, ne bomo pogi'ešali v taki nieri kruha in mesa. — Dobro hi bilo, aiio bi se o takiii važnih predmetih govorilo v naših izobraževalnih društvih. Ogled strojev za okopavanje in osi-pavanje turšice in krompirja priredi kmetijska šola na Grmu o priliki občnega zbora novomeške kmetijske i)odružnice, ki bo 15. marca t. 1. Opozai'jaino na to že danes naše gosjiodarje, ker bo treba, da si omislimo za okopavanje in ogrebanje naših okopavin pi'lpravno uprežno orodje. Pri tej priliki se imajo razkazovati tudi ročni in iiprežni stroji za setev tui-šiee in pese. Posestniki, ki se zanimajo za take stroje, naj se obračajo zaradi potrebne nabave že sedaj na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu, da se naroČila pravočasno izvrše. Zaradi perocida se jo novomeška kmetijska podružnica na vsakega naročnika posebej pismeno obrnila in prosila takojšnjega odgovora, ali želi dobiti ali ne. Do danes nam še zmiraj manjkajo potrebni odgovoii Pi'osimo toraj tudi tem potom za nujni odgovor. Sadjarski tečaj na Grmu, ki ima trajati tri n)esece, se pilčne 1, mai'ca t. 1. V tečaj je bilo sprejetih 12 mladenčev. Prosilcev je bilo 15. Viničarskl tečaj na Grmu, ki traja H mesecev, se pilčne letos tudi s 1. marcem. V ta tečaj se je sprejelo G učencev. Književnost. Na bojnem polju padlim slovenskim vojakom je posvečen 3. sešitek „Svetovne vojske", ki je izšel te dni, 70 životoitisov je zbranih v tem sešitku. To niso suhoparni životopisi, posejani sštevilkami in lepimi besedami o padlih junakih, temveč jioliii življenja so ti živototopisi. Življenja iz bojnega polja in odmevov od domačih poljan junakov, Sedemsetjih je: vsi junaki! Častniki, kmetje, uradniki in obrtniki. Akademiki in Oili — cvet naših vrst. Vsi navdušeni za domovino, vsi junaški in polni zaupanja v líoga. Le herite te životopise in sjioznali boilete srca naših mladeničev in mož. Plemenita srca, ki so prelila kri za domovino. Aled Životopise so vpletena semintja pisma padlih vojakov, tako, da je vsa stvar še bolj zanimiva. Srečua je bila misel uredništva, da je začelo na ta način zbirati spomine na naše junake. To je sešitek, ki se čita lahko tudi mladini v šolah, ker junaštva in plemenitost src teh junakov niso nič manjša kot so junaštva mnogih, ki se stavijo mladini za zgled. Delo tojilo prijmročamo! „Svetovna vojska" se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Naročniki itnajo pravico do znižane cene K 1.— za veliki zetuljevid vseh evropskih bojišč (za nenaročnike bo veljal ta zemljevid s poštnino K 2-(i0). Naročniki si po znižani ceni tudi lahko omislijo krasno bogato opremljeno knjigo „Vojska na líal-kanu", ki velja za naročnike „Svetovne vojske" samo K a.— (mesto K ti'50). i Komitaši, ki jih bolijo zobje. Nek Goričan, ki se je boril v Sj'biji in bil tatu tudi ranjen, piše med drugim : Komitaši so najpredrznejši ljudje. Komitašu ni nič za življenje. Ko je ujet, se obnaša Se vedno prcdi'zno in hi rad celo še znamenja dajal Srbotn ali na kakoršenkoli način jih obveščal, kje se nahaja avstrijsko vojaštvo. Ujeli smo ko-mitaša. Kar naenkrat, ko smo se ustavili in mu pokazali, kje naj ho in nui ukazali, da mora biti popolnoma ])ri miru, so ga začeli zobje boleti. Držal se je za lice in tulil kakor zver. Mi smo dobri ljudje; pomidili smo mu zdravila, pa jih ni hotel, le tulil je naprej . . . Drugi dan smo zo])et ujeli komitaša; glejte, pa tudi tega so začeli zobje boleti, tulil je tudi ta — v gorovju pa se je nekaj zasvetilo in nekaj oglasilo! A ha! Tuljenje in „bolečine" komitaša smo dobro nmeli. Za piihodnje smo poskrbeli, da niso nobenega komitaša več zobje boleli ... Kako so skrajno predrzni, kaže ta slučaj: Ujeli smo več komitašev in jih stražili. Nekaj pušk je bilo postavljenih ob strani, precej proč od komitašev. Kar naenkrat zakriči eden izmed komitašev: glejte, glejte, tam doli! Mislil je menda, da kar vsi pogledamo tje doli, ali hitro smo uganili njegov namen, ker je glodal proti puškam, da l)i pograbil jedno. Seveda se mu to ni posrečilo, straža ga je takoj ustavila — ali ta predrznost, ta skrajna predrznost! Poskrbelo se jo, da mož ni mogel nikoli več segati po avstrijskih puškah. Podmorska vojska proti Angliji. Nemci zopet potopili neko angleško ladjo. Dne 10. februarja v Rotterdam došla številka lista „Times" objavlja nadjiis z debelimi Črkami : Neka angleška ladja s posadko izgubljena! Srečala je nek podmorski čoln ! Besedilo lista pa ne obsega poročila, ki bi se oziralo na nadpis. Poročilo so najbrže pod pritiskom cenzure zadnji trenutek odstranili iz lista. Dražbeni ohlic. K SSS/li U Dne 24. marca 1915 predp. ob polu 10. uri, ho ]iri p. k.okroi. RodiSťlii, v izbi Èt. .41 na podBtavi ŽDOtio-bronih pogojev drft/.ba Kledoiili nftpnimiiiiin : Zoiiilj. knjižil (Jolobinjek, vi. it. 49: hiia, gosjio-dariiko posloiijo, Nvinjaki, îi njive, 1 paSnik, 2 (jozda. Cen. vrudn. 2700K, najm. pou, I8(I0K. VI, št. 51 ;njivH, 1 vinograd. Cen. vrcdn. 450 K, najm. pon 300 K. Pri-tikliii ni, 1'od najinuujiim iionudkoni su ne prodaje. C. kr, okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, IV,, due 4. fubrnnrja 1915, MÎM DliliC. "R 787.'U Dne 12. marca 1915 predp, ob 9. uri, bj na licu mesta v Selili pri Ziijfijeni vrhu na podstaví odobrenih pogojev dražba sledeiih nqircmiňniii po poen-iiiMnih parcelah oveiit. tikupaj. Zeiiilji.ika knjigň Zaji'jivrh, vL řt, Íil3: njivu. Con, vrodu. 133 K SOU, najin. pon. 89 K iJO li, VI, St. 3Í1: hrftni 7-gosdodnrikini poslopjem in vinngrad, Cen. vTedn.454K 75 b, najm. pon. K Ifj b, At, 349: tiavnik. Cen. vredn. il^K 20li, najin, po» 74 K 80li, VI. st. 353: viiiogritd. ("en. vredn. 49K 20b, najm. pon" 3aK «Oh. VI, St. 3H5, (parc. ét. 392 njiva: njival. Cen. vrodn.sm K 40h, nnjm pon 134 K 2« h. [rare. it. •^44 : iijiviO. Cen, vredn. 104 K filli, najiiT, pon, 2'iS K 7(ïh, VI. Bt. 4iil : njivH. Oen, vrodn. 8fiK 161i, najm, pon. 57 K, 44h, \'l. št, 31S: go/.d. Cen. vredn. 8(ik 8(;h, najin, ]ion. 57 K 90 li, VI, àl. 214: bisa s svinjakom in vitifigrad. Cen vrodn, Ô45K 65h, najm, pon, 303 K 7fih, Zorni, knjiga Cerove, vi. nt, I2b7 ^(pnre, it, 33(W;325 gond, liive. Ř1. 3309/32« go/d). Cen. vioda 553K 24b, najm. ji01i. 3ti8K ři2h. Pod iiajmaujiiju ponndkom so no prodajo. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV,, doe 29. jannarja 1915. Vabilo 131-2-2 na XVIII. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice" za Kandijo in okolico, registrované zadruge z neoitiejeno zavezo, ki se vrši dne 22. februarja 1915 ob 1. uri popoldne v pisarni zadruge s sledečim dne V n i tu redo ni: 1,) Toroèi-lo naCelstva. — 2.) Poročilo nadzorstva in odobrenje letnih računov, — 3,) Razdelitev íistega dobiíkíi. — 4.) Nadomestna volitev ftinkeijotiafjev. — Ti,) Slučajnosti, Ako bita zbor ob 1, uri no bil sklei)ceii, skliče se ob 2. tiri drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. NaČelstvo. 131-3-3 14 let star, ki je dovršil vsaj ljudsko .šolo z dolifiitt uspehom, se takoj sprejme v trgovino z žele/,nim in špecerijskim blagom, Fran Gušťm v Metliki.