VESTMK LETNiK XXXV)I CELOVEC, PETEK, 17. SEPTEMBER 1982 Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. ŠTEV. 37 (2088) Bivši pregnanci so vest ki opominja na neizpoinjene pravice „Pred štiridesetimi teti koroški Siovenci nismo šii v pregnanstvo in v boj zato, da bi po končani vojni uživati priviiegije - naše trpijenje v taboriščih in v gozdovih je veijaio samo temu, da bi živeti v svobodi enakopravni med enakopravnimi," je poudari) predsednik Zveze sio-venskih izseijencev Jože Parti na izseijenskem srečanju minuio ne-deijo v Biičovsu. „Zato hočemo ostati tista vest, ki bo merodajne dejavnike vedno znova opominjata, da koroški Siovenci še nismo dobiti pravic, ki smo si jih izbojevati s trpijenjem in z uporom proti nasitju." izseljenski dan, ki so ga imeli nekdanji pregnanci letos pri bivšem sotrpinu Janku Ogrisu v Bil-šovsu, je bil tokrat v znamenju 40-^etnice pregnanstva in upora koroških Slovencev. Res Jubilejna" je bila udeležba, saj so nekdanji izseljenci s svojimi družinami napolnili veliko gostinsko dvorano. Prišli so s celotnega tistega ozemlja, ki ga je zločinska izselitev leta 1942 za vse čase neizbrisno začrtala kot ozemlje avtohtone nase-iitve Slovencev. Zato so tudi danes - kakor je dejal predsednik Parti — smešne trditve, češ da smo koroški Slovenci tako majhna manjšina, da je skoraj ni in da živimo ie še v nekaterih naseljih pod Karavankami. „Ko so nas pred 40 leti hoteli pregnati, so nas našteli več kot 40 tisoč; in izseljevali so nas iz vseh občin, o katerih trdimo, da v njih Slovenci avtohtono živimo." Na nedeljskem srečanju ni bilo velikih političnih govorov — in vendar je bila celotna prireditev politična izpoved: $ Da je pred štiridesetimi leti množično preganjanje koroških Slovencev rodilo tudi odpor, kot je naglasil predsednik Zveze slovenskih izseljencev Parti. Partizanske puške po naših gozdovih so naznanjale, da naš človek ni voljan postati suženj, temveč je pripravljen vzeti svojo usodo v lastne roke. # Da se moramo za svoj obstoj boriti tudi še danes. Zato je — kot je menil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks VVieser — dolžnost nas vseh, da vsak na svojem mestu uveljavljamo in branimo enakopravnost našega jezika v vsem javnem življenju, kakor jo zagotavlja člen 7 državne pogodbe, ne pa zakon o narodnih skupinah, ki je nasprotno naše pravice okrnil in jih zožil na skrajni minimum. $ Da so izseljenski domovi širom naše zemlje mejniki naše avtohtone naselitve. Kot take bi jih morali posebej in za vsakogar vidno označiti, je poudaril bivši predsednik ZSO in častni član izseljenske organizacije dr. Franci Zvvitter. Prav tako pa bi morali poskrbeti, da bi bila ta problematika tudi umetniško obdelana, da bi svetu in bodočim rodovom izpričali, kaj smo koroški Slovenci doprinesli v skupnem boju slovenskega naroda. # Da je nacistično nasilje tako pretreslo našega človeka, da je posledice občutiti še danes. Kot eno teh posledic je tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. Jože VVakounig navedel dejstvo, da se je tudi iz vrst nekdanjih izseljencev marsikateri uklonil pritisku ter se izneveril svojemu narodu in materinemu jeziku. In še mnogo drugih ugotovitev je bilo slišati, ki vse so pričale o tem, kako živo so bivši pregnanci povezani z narodnim dogajanjem. Kako se veselijo vsakega uspeha in napredka in kako jih po drugi strani skrbi vsak udarec, pa naj bo to nevarnost odtujevanja mladine, ki v domačem kraju ne dobi zaposlitve, ali pa okrnjevanje naših pravic, kakor se dogaja na podlagi diskriminacijskih določil zakona o narodnih skupinah. Pa tudi izpadi deželnega glavarja VVagnerja so bili deležni ostre kritike, ker je zlorabil gostoljubje na osrednji spominski slovesnosti meseca aprila, ko je osporaval naš doprinos k zmagi nad fašizmom, namesto da bi izrekel priznanje našemu trpljenju in boju." /Du/je nu S. struni) ZVEZA KOROŠKiH P A R T i Z A NOV vabi na odkritje spomenika žrtvam K) SO JiH NACiSTi POBiLi PR) HOJNiKU V LEPENi NAD ŽELEZNO KAPLO kjer so zverinsko umoriii tri čiane družine — starega očeta ter sina in njegovo ženo, hčerko pa odpeijaii v koncentracijsko taborišče Ravensbruck, kjer je umria na posiedicah trpijenja, medtem ko je sin v zadnjih dneh vojne pade) kot partizan v biižini domačega kraja. Odkritje bo 19. septembra 1982 ob 14. uri. V sporedu bosta poteg govornikov sodelovaia pevska zbora SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie in SPD „Obtrsko" z Obirskega, prosvetaši pa bodo izvajati tudi recttat, ki ga je posebej za to spominsko stovesnost pripravi) domačin Vatentin Potanšek. Za nedetjsko prireditev bo za avtomobiie urejen krožni promet, tako da bo prihod iz Žetezne Kapte na kraj prireditve možen samo preko Lobnika in po prireditvi preko Lepene nazaj v Žetezno Kapto. Z udetežbo na prireditvi se bomo oddotžiii Hojnikovim za njihovo trpijenje in žrtvovanje, preko njih pa bo spomin vetja) vsem ogromnim žrtvam, ki smo jih doprinesti koroški Siovenci v boju proti fašizmu. Odbor V odnosih med sosedi so manjšine preizkusni kamen V Benetkah je bito minulo soboto in nedeljo srečanje socialistično usmerjenih političnih sil iz štirih držav oz. njihovih dežel, ki sestavljajo delovno skupnost Alipe-Jadran. Navzoči so bili predstavniki socialistov oz. socialdemokratov iz italijanskih pokrajin Bočen, Trento, Veneto in Furlanija-Julijska krajina, iz avstrijskih dežel Koroška in Štajerska ter iz zahodno-nemške dežele Bavarska, iz Slovenije in Hrvaške pa predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na posvetu, ki mu je uvodni referat s pregledom dosedanjega razvoja sodelovanja prispeval koroški deželni glavar Wagner, so obširno razpravljali o možnostih, kako bi v bodoče to sodelovanje še poglobili in obogatili. V tem smislu je bil gotovo zanimiv prispevek predstavnika SZDL Slovenije Jožeta Smoleta, ki je zlasti govoril o pomenu odprte meje in pri tem naglasil potrebo tesnejših stikov in višjih oblik gospodarskega sodelovanja. V svojem referatu je Jože Smole naglasil, da bi bilo treba v okviru tega sodelovanja posvetiti posebno pozornost narodnostnim manjšinam, pri čemer je dejal, da je odnos do manjšin preizkusni kamen za vsako sodelovanje. „Sleherni nacionalistični pristop k narodnostni problematiki v okviru delovne skupnosti pa bi bil v nasprotju z dosedanjimi dosežki," je poudaril. Menil je, da so odnosi na meddržavnih ravneh čestokrat boljši od odnosov med deželami. Ko je opozoril na uspešno sodelovanje na področju radia in televizije, je omenil tudi najnovejše tozadevne dosežke med ORF in TV Koper, pri tem pa izrazil željo, da bodo lahko tudi koroški Slovenci sprejemali oddaje slovenske televizije. PREBERITE Pred 10 leti se je začel ,Tafelsturm' str. 2 Seminar SPZ o dvojezičnosti str. 3 Naši planinci na Triglavu stran 5 Priprava KPPZ na novo pevsko sezono str. 7 Tragedija pri Hojniku v Lepeni str. 8 Da ne bo spet prepozno Izzivanja neonacističnih in drugih desničarsko-ekstre-mističnih krogov postajajo v zadnjem času čedalje pre-drznejša. V mnogih državah je že prišlo do terorističnih atentatov teh sil in počasi si tudi na uradnih mestih začenja utirati pot spoznanje, da nevarnosti takega razvoja ne gre podcenjevati. V polni meri velja to tudi za Avstrijo. Odkar so se razletele neonacistične bombe na Dunaju in v Salzburgu, je razprava o neonacistični nevarnosti postala živahnejša tudi v naši državi. Na merodajnih uradnih mestih to nevarnost sicer še vedno omalovažujejo ter se izgovarjajo na načela demokracije, ko odklanjajo upravičene zahteve po prepovedi vseh neonacističnih in sorodnih organizacij. Toda v široki javnosti postaja ta zahteva čedalje glasnejša; vedno več ljudi, ki opozarjajo, da je nerazumljiva strpnost oblasti napram skrajnežem že enkrat vodila v katastrofo — zato se množijo glasovi tistih, ki zahtevajo, da je proti tej nevarnosti treba odločno ukrepati že zdaj in pravočasno, da ne bi bilo spet prepozno. Tako se je glasila tudi izpoved velike antifašistične demonstracije, ki je minulo soboto združila več kot 5000 ljudi v Železnem na Gradiščanskem. In posebno značilna za današnjo stvarnost v Avstriji je bila izjava znane antifašistke in predsednice zveze socialističnih borcev za svobodo Rose Jochmann, ki je dejala: „Iz koncentracijskih taborišč smo se vrnili v prepričanju, da prihajamo v svet demokracije, toda bili smo globoko razočarani!" To razočaranje, se več: ogorčenje demokratične javnosti danes ni upravičeno samo zaradi tega, ker v Av- striji lahko nemoteno širijo najrazličnejšo nacistično literaturo in nekaznovano razvijajo svojo dejavnost najrazličnejše neonacistične skupine — razočaranje in ogorčenje je upravičeno predvsem zaradi tega, ker pristojne oblasti in politične stranke proti tem pojavom nočejo ukrepati, čeprav jih k temu nedvoumno obvezujejo določila državne pogodbe in zakona o nacistih. Neposredni povod za antifašistično demonstracijo v Železnem je bilo dejstvo, da bo pri bližnjih deželno-zborskih volitvah na Gradiščanskem v enem izmed tamkajšnjih volilnih okrajev kandidirala tudi neonacistična NDP. Toda prireditev v svoji izpovedi ni bila naperjena edinole proti tej predrznosti desničarskih skrajnežev, marveč je izzvenela v enoglasno zahtevo po prepovedi NDP in vseh sorodnih organizacij; po odločnih ukrepih proti vsem tistim, ki zlorabljajo demokracijo za oživljanje nacistične miselnosti ter za omalovaževanje ali sploh zanikanje strašnih zločinov nacizma med drugo svetovno vojno. Glas iz Železnega je bil gotovo dovolj glasen, da so ga morali slišati tudi na uradnih mestih in v vodilnih gremijih strank. Zahteve z demonstracje pa imajo svojo težo še posebno zato, ker jih je postavil forum protifašistično nastrojenih ljudi iz različnih taborov — od komunistov preko socialistov do katolikov, ki jih mimo svetovnonazorskih razlik združuje skupni cilj: obramba demokracije in njenih vrednot pred nevarnostjo starega in novega nacizma. Čas bi bil, da bi temu glasu sledili tudi odgovorni oblastniki, katerih dolžnost je, da z vsemi močmi branijo demokratično republiko pred včerajšnjimi in današnjimi sovražniki demokracije. Wagnerjev svetovni rekord Nuš Ježe/n; oče Wugner, Ji ni več ,,priden Korošec", Jer znu že vsuj Jve s/ovensJi JeseJi /morju se im Jo priJoJnje otvoritve nuuči/ še tretje), je postuvi/ nov svetovni reJorJ. OJ otvoritvi svojevrstnega teJnu reJor-Jov oJ RušJem jezeru, Jjer so si nuje/: po/itično menJu nevurni nuziv „KuruvunšJu regiju", je itne/ nujJruj-ši po/itiJursJi govor vsej čutov. De-ju/ je enostuvno,- „Otvorjeno" (pur-Jon, nemšJo seve Ju: ,,Tro/jnet".). Tujo Jo priše/ v prijetno JružJo npr. 3Jotu /oJnu Royu, Ji intu nujJu/jše Jr Je nu svetu; u/i pu Donne NuieZ/o iz Nev Kor Ju, Ji nujJitreje poje nujveč špugetov. Ne Ji Ji/o nič nuro-Je, če Ji Wugner še oJ JrugiJ pri-/ožnottiJ zguJ/ju/ ntunj JeteJ. K/juJ temu pu upum, Ju zJuj ne Jo JJo reJe/; Wugner znu Jo/je s/o-vensJo Jot nemšJo. V P/iJerJu je po-veJu/ Jve t/oventJi JeseJi, oJ RušJem jezeru pu sumo eno nemšJo. Ricer pu Jrez šu/e. Nuš Ježe/ni oče — po ung/ešJo se mu po nujnovejšiJ poJutJiJ pruvi „CurintJiu Rrovince-Governor" — Ji že Juvno prej /uJJo priše/ v Guinettovo Jnjigo reJorJov; Jot po/itiJ, Ji je nujvečJrut ponovi/ trJitve, Ju so munjšinsu Jo/oči/u Jr-žuvne pogoJJe že izpo/njenu . . . P- / Izrabiti vse možnosti Slovensko šolstvo na Koroškem Ta teden se je tudi na Koroškem začeto novo šoisko ieto. Ta začetek postavija — kakor smo zapisati že v zadnji števiiki našega iista — ziasti nas Siovence pred posebne probieme, skrbi in natoge: po eni strani je ostaio siej ko prej nerešenih mnogo važnih vprašanj, po drugi strani pa moramo prav ob začetku vsakega šoiskega teta imeti na skrbi še prijave k dvojezičnemu pouku oziroma k pouku siovenščine, ker ie tako bomo našim otrokom zagotoviti šoisko vzgojo tudi v materinem jeziku. O vprašanjih, s katerimi smo konfrontirani na šoiskem področju, govori tudi čianek, ki ga je objavi) dr. Avguštin Maiie v ijubijanskem štirinajstdnevniku „Naši razgiedi". Čianek je zanimiv tudi in še posebej za nas, zato ga z avtorjevim dovoijenjem ponatiskujemo v našem tistu. Ob vstopu v novo šolsko leto koroški Slovenci ne morejo pričakovati, da bodo avstrijske šolske oblasti storile korake, ki bi bistveno izboljšali šolski sistem, namenjen pripadnikom slovenske manjšine na Koroškem. Vprašanja šolstva so bila v preteklih mesecih v celovškem Slovenskem vestniku in Našem tedniku bolj navzoča kot leta poprej in zavest o tej problematiki sega tudi med ljudi na podeželju. Kakih vidnih pozitivnih rezultatov v prid manjšini v zadnjem času ni. Seveda nočemo zanikati ureditve dvojezičnega enoletnega abiturientskega tečaja na celovški trgovski akademiji in manjših korakov šolske oblasti, kakršen je upoštevanje slovenščine v predmetu ročne spretnosti na ljudskih šolah. Dvojezični enoletni abiturient-ski tečaj so oblasti uvedle na podlagi splošno veljavne uredbe kot šolski poizkus ter mu predpisale minimum 12 učencev. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta v začetku marca 1982 prosila ministrstvo za pouk in umetnost na Dunaju, da bi se tečaj izvedel že pri šestih prijavljenih, vendar do danes kljub urgenci nista prejela drugega odgovora kot tega, da je deželni šolski svet za Koroško storil na Dunaju potrebne korake. Predvsem pa je glede števila potrebnih prijav za tečaj še vse nejasno. Že ob uvedbi tečaja sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev poudarili, da še naprej zahtevata slovensko oziroma dvojezično trgovsko akademijo in da imata abiturientski tečaj le za njeno uvodno stopnjo, kot izhod v sili. Organizaciji sta zahtevo po popolni poklicno izobraževalni višji šoli postavili že v Spomenici koroških Slovencev ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe, jo obnovili v znanem operativnem koledarju z dne 7. decembra 1979 ter potrebo po taki šoli prikazali tudi na razgovorih z zveznimi in deželnimi oblastmi, ki so sledili operativnemu koledarju. V svo- Uredništvo jem stališču do vladnega osnutka sedme novele zakona o organizaciji šolstva z dne 29. 1. oziroma 9. 2. 1982 sta ZSO in NskS ponovno predlagala ustanovitev samostojne slovenske trgovske akademije. Tudi če bodo dvojezični abiturientski tečaj na trgovski akademiji v šolskem letu 1982-83 izpeljali, bo gotovo zadnji svoje vrste. Tečaje naj bi v vsej državi zamenjali v šolskem letu 1983-84 dveletni kolegiji, ki se bodo zaključevali z zrelostnim izpitom in absolventi bodo samo z njim dosegli obrtne pravice. Pričakujejo, da bodo za vso Koroško pripravili le en, kvečjemu dva kolegija. Dvojezičnega po vsej verjetnosti ne bo. Pa tudi med slovensko manjšino na Koroškem nekateri niso preveč navdušeni nad morebitno ustanovitvijo samostojne slovenske trgovske akademije, ker vidijo nevarnost za Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Drži, da za to zahtevo stojita obe osrednji organizaciji, vendar bi bilo nespametno zanikati ali omalovaževati nasprotna mnenja, čeprav so dostikrat pogojena s predstavami konservativnega idejnega monopola nad učiteljskim kadrom in dijaki. Dejstvo je, da bi bili koroški Slovenci izbojevali drugo višjo srednjo šolo pred leti mnogo laže, vendar so ugodni trenutek zamudili. Zadevni predlogi in iniciative pa se verjetno že prašijo v splošnem upravnem arhivu na Dunaju in bodo hvaležno gradivo za prihodnje slovenske zgodovinarje. Bili bi krivični, če bi zapisali, da je po sprejetju manjšinskega šolskega zakona za Koroško leta 1959 manjšinsko šolstvo stagniralo. Gotovo pa ni bilo deležno nikoli tiste pozornosti kot splošni avstrijski šolski sistem pri svojih vnetih reformatorjih. Seveda obe veliki avstrijski parlamentarni stranki glede ciljev reforme šolstva nista nikoli dosegli popolnega soglasja, vendar sta v parlamentu konec junija 1982 le izglasovali s potrebno dvotretjinsko večino sedmo (D%/je na d. strani) Strah pred ..prizadevnimi Slovenci" Da i?o z začetkom jesenskega političnega dela znova postavljeno „na dnevni red" tadi manjšinsko vprašanje, je zdaj potrdil tadi deželni glavar Wagner. V ponedeljek je deželno vodstvo SPO razpravljalo o kodočent dela in v poročila, ki ga je o seji ok-javiia KTZ, med dragim keremo napoved, da se ko BZagner „v soglasja z zvezo z dragimi koroškimi strankami posvetoval o možnem termina za neformalen razgovor z zastopniki .Slovencev". V smer nove „aktaa!izacije" manjšinskega vprašanja kažejo tadi še draga znamenja. O tozadevnem „nami-ga" zveznega predsednika Kircksckia-gerja smo že poročali. Omenili smo tadi zakodnonemški konservativni dnevnik „frankfarter /liigemcmc Zei-tang", v katerem je Wagner nastrojenost koroškega prekivalstva opisal kot „!ikera!no in antiklerikalno". Prav na ta prispevek o Koroški pa se je zdaj v omenjenem iista oglasil še neki dr. Kart von Paan iz Pad iVom-karga, ki očitno spada med posekno marljive kraice raznik domovinskik klicev in podoknik tiskovnik proizvodov. V njegovem prispevka, ki nosi zgovoren naslov ..Prizadevni Slovenci na Koroškem", namreč kar mrgoli znamk „argamentov" za tako imenovani „prastrak" koroškik Nemcev — vse pa se stopnjaje v filozofiranja o „pri-zadevnik Slovencik", pred katerimi je strak menda apravičen, ker kočejo s svojim denarjem, svojim vplivom in svojimi organizacijami, s tem pa s slovenskim jezikom osvojiti Koroško in podjarmiti akogo nemško prekival-stvo. Pesem torej ni nova, saj jo vedno znova slišimo tadi doma na Koroškem. Zli prizvok ima tokrat ziasti še zaradi tega, ker v izrazitem protislovenskem daka zastrapija nepoače-no javnost v sosednji državi. Za dokaz, kako zlagani so „arga-menti", ki se jik posiažajejo taki prijatelji koroškik nacionalistov, ki navedli iz prispevka samo dva primera/ Pisec se kadaje nad Slovenci, ker „ne-kaj let sem" izgrajujejo „po!eg nem-škik kank in raiffeisnovk" gosto mrežo ..slovensko asmerjenik Hranilnic in posojilnic"; v resnici pa je npr. šentjakokska Posojilnica prav te dni praznovala 710-letnico okstoja — kot najstarejša kmečka kreditna zadraga v Avstriji splok/ Nekdaj mirno sožitje med nemško „in pogosto vdn-disck" got^orečtA Korošcev je v nevarnosti, da se spremeni v nasprotje med nemško in slovensko govorečimi Korošci, dalje modraje gospod iz rojstnega kraja znanik klokakov. Kot vzrok za tak razvoj pa navaja zakon fočitno misli zakon o narodnik skapinak), o katerem trdi, da predpi-saje dvojezične krajevne napise že ok 70-odstotnem deleža manjšine; čeprav zakon v resnici določa 23 odstotkov. Takšen strak pred ..prizadevnimi Slovenci" se že sam razgalja kot tisto, kar v resnici je/ na očitnik lažek zgrajeno zavajanje in zastrapljanje javnosti. 'i- Študentje iščejo akcijski program Zakaj med slovenskimi miadinskimi organizacijami ni tesnejšega sodeiovanja? Zakaj je mirovno gibanje med koroškimi Stovenci in na Koroškem tako šibko? Kaj so vzroki za staine razprtije v siovenskih vrstah, kako bi povečati učinkovitost narodnopoiitičnega deiovanja. Tako in podobno so se giasiia vprašanja miadine, ki se je zbraia na ietoš-njem počitniškem seminarju Ktubov siovenskih študentov v Avstriji pre-tekii petek in soboto v ceiovškem dijaškem domu Siovenskega šoiskega društva. Osrednja tema seminarja, na katerega so vabili študentski klubi z Dunaja, Gradca in Celovca, pa se je glasila „Mladinsko gibanje koroških Slovencev po 1945". Zamisel pa je bila ta: sprožiti diskusijo o razvoju mladinskega gibanja med koroškimi Slovenci, skušati določiti trenutne pogoje družbenopolitično aktivne mladine in tako priti do boljšega sodelovanja mladinskih organizacij. Vendar študentom ni uspelo povsem uresničiti svoje zamisli. Katoliška mladina, katere član je bil celo na pripravljalni seji, in Koroška dijaška zveza sta zadnji dan odpovedali sodelovanje, predsednik Zveze slovenske mladine pa je bil zadržan. Navzoči so bili zastopniki vseh treh študentskih klubov, zastopnik Društva prijateljev Kladiva in odbornik ZSM. Vzroke za odsotnost bodo študentje skušali še razčistiti, brez dvoma pa nekateri tudi ne vidijo potrebe po široki razpravi o sodelovanju. To ne more biti koristno za posamezno organizacijo, še manj pa za sodelovanje vseh slovenskih mladinskih organizacij. Za uvod v seminar so pripravili študentje dve predavanji. Marija Jurič je obdelala korenine in zgodovino evropskega mladinskega in študentskega gibanja zadnjih dveh desetletij. Orisala je študentsko gibanje od svojih začetkov v Nemčiji in Franciji, kjer se je v 60-ih letih začela krhati vera v neomejno gospodarsko rast Evrope, tja do šibkjših pojavov tega gibanja v Avstriji. Kot eno glavnih značilnosti zgodovinskega razvoja mladinskega gibanja je označila dejstvo, da so se študentje okoli leta 1968 navduševali predvsem za razne socialistične ideale, danes pa se v raznih ekoloških in mirovnih gibanjih mladina zoperstavlja -- --------- --------- --------^---- . . predvsem raznim oblikam uničevanja skem programu in po odprtem dialo* Mirko Štukelj pa je v drugem gu med mladinskimi organizacijami. ne v prvih letih po zmagi nad faj'Z' mom ter njeno ponovno prebujenje v začetku 70-ih let, ko se je najprej uprla konzervativnim strukturam v vrstah koroških Slovencev in z naptj* nimi akcijami in demonstracijami od' ločneje postavila zahtevo po uresitt-čitvi člena 7 državne pogodbe. Z bežnim opisom nazadovanja solidarnost* nega gibanja in s kratko predstavitvi* jo obstoječih mladinskih organizacij je zaključil svoja izvajanja. V živahni diskusiji, ki se je nadaljevala tudi v soboto, so študentje razpravljali o objektivnih in subjektivnih vzrokih, ki otežkočajo delovanje mladinskih organizacij. Med zaključki počitniškega seminarja bov, na katerem so tudi ugotovili, da gre delovanje mladinskih organizacij večkrat mimo potreb mladine, je bj' la tudi zahteva po skupnem akcij* sveta. referatu dal pregled slovenskega mla dinskega delovanja na južnem Koroš kem po letu 1945. Poudaril je visoko politično aktivnost slovenske mladi- Ustvarili pa bodo tudi posvetovalni organ mladine, ki naj bi zboljšal sodelovanje in medsebojno podporo mladinskih organizacij. Poleg razprav so pripraviti Mudenfje tudi kuiturni program, kjer :o predstaviti med drugim tudi odiotneK iz igre ..Trgovina - PRED 10 LETI: ESKALACIJA NEMŠKEGA NACIONALIZMA Tako se je začel „Ortstafe!sturm" Pred 10 leti se je začel razpletati na Koroškem tisti razvoj, ki je v svoji zadnji konsekvenci povezal vse tri koroške stranke v tisto protimanjšinsko troediniost, ki jo prakticirajo danes v vseh manjšinskih vprašanjih, in na podlagi katere je bil sklenjen protimanjšinski zakon o narodnostnih skupinah. Kot reakcija na postavitev nekaj dvojezičnih krajevnih oznak se je začel tisti nemškonacio-nalni val, ki je doživel svoj višek v podiranju dvojezičnih tabel in fizičnih napadih na posamezne Slovence. Pod pritiskom slovenske in ostale avstrijske javnosti je bila socialistična vlada prisiljena napraviti korak v vprašanju dvojezičnih napisov. Sredi leta 1972 je bil predložen avstrijskemu parlamentu osnutek zakona za ureditev dvojezičnih topografskih napisov in označb v 205 naseljih južne Koroške, ki ga je parlament obravnaval 6. julija 1972. Bil je sprejet z glasovi socialistične stranke, poslanci OVP in FPO pa so glasovali proti. Slovenci so tedaj zakon ocenjevali kot korak naprej, vendar takega niso mogli sprejeti. Zakon je bil namreč sklenjen brez sodelovanja in pristanka manj- šine, ki je v opombah k zakonskem osnutku opozarjala, da zakon ne odgovarja ustavi in jasnim določilom člena 7. Medtem ko so socialisti tedaj še opozarjali, da je način kako večinski narod priznava pravice manjšine merilo za politično zrelost večinskega naroda, so desničarski poslanci in njihovi časniki grozili z novimi napetostmi in spopadi na Koroškem, za primer, da bi postavili dvojezične napise na Koroškem. V noči med 20. in 21. septembrom so v okrajih Celovec-dežela, Beljak-dežela in Velikovec nenapovedano postavili nekaj desetin dvojezičnih krajevnih napisov. Ta minimalna izpolnitev določil državne pogodbe pa je bila nemškim nacionalistom na Koroškem takšen trn v peti, da so že v prvih dneh premazali številne dvojezične table. Ob pasivnosti varnostnih organov, ki so te izgrede več ali manj tolerirali in ob podpori, ki so jo ti ..neznani storilci" uživali v neodvisnem tisku in listih opozicijskih strank v deželi, so se le-ti še bolj ohrabrili. Oktobra meseca je nemškonacionalni teror doživel svoj višek v podiranju dvojezičnih tabel, politično pa so se zahteve osredotočile na ugotavljanje manjšine. Arafat v Rimu Po umiku iz Beiruta je zabeležila PLO že vrsto političnih uspehov. Vedno bolj se uveljavlja prepričanje, da je tudi v evropskih deželah uradno treba priznati zastopstvo palestinskega naroda. Po velikem arabskem vrhu v maroškem mestu Fes, na katerem so arabske države po dolgem obdobju razprtij našle spet enotno stališče in kjer se je uveljavila PLO, se obeta Arafatu z obiskom v Rimu nov uspeh. Kot vodja palestinske delegacije se te dni udeležuje Interparla-mentarne unije v Rimu. Ob tej priliki pa sta ga obesno sprejela italijanski predsednik Sandro Pertini in papež Woytila. Pomen obiskov dobi tu- di na veljavi, ker ima Italija sicer odnose do PLO, uradno pa je še ni priznala. Prav zaradi tega pa liberalci, republikanci in del socialnih in krščanskih demokratov nasprotuje takšnemu ravnanju državnega predsednika. Še večje razburjenje pa je obisk sprožil v Izraelu samem, ki je tudi ob tem obisku Arafata v Rimu moral požreti politični poraz. Kompasov hote! uspešen Kvalitetna storitev je merilo uspeha. Ta misel se vedno bolj uveljavlja v turističnem gospodarstvu Slovenije in Jugoslavije. Svoje kvalitetne storitve kot podlago letošnjega turistič- nega uspeha postavlja v ospredje tud' turistična in gostinska delovna org^' nizacija Kompas Jugoslavija, ki i"^ v svojem sestavu 12 hotelov, dva fO' tela in dva avtokampa. Za Kotnp^' sov hotel v Kranjski gori vejo pov^' dati, da je bil letos 90-odstotno 34' seden, kar je nadpovprečen rezult^' Največ gostov je bilo iz Nernčt)^: precej iz Velike Britanije, pa tud' Švedov, Nizozemcev in Fincev. Vsi hoteli skupaj so letošnji P^ nočitev presegli za 6 odstotkov o%; za 34.243 nočitev več kot lani. tem pa poudarjajo, da gre porast fO čitev predvsem na račun domačih g^ stov. Izjemen porast tujih nočitev fj} so beležili v Dubrovniku, nekaj pa tudi na Bledu in v Mednem. 17. september 1982 2- SLIKARSKI TEDEN V SVEČAH: Stiki vaškega prebivalstva z umetniki tavljeni B. Golija razstavlja v Slovenj Gradcu so bili hitro vzpos SPZ vabi na seminar v Podravije Stovenska prosvetna zveza je v bivši kmetijski šoli v Po-dravljah priredila že več seminarjev, na katerih so njeni funkcionarji in predstavniki krajevnih Slovenskih prosvetnih društev obravnavali različna kulturna področja. S to aktivnostjo bo SPZ nadaljevala tudi v prihodnje in za 2. in 3. oktober 1982 spet vabi v Podravije. Tokrat bodo na seminarju v Podravljah obravnavali aktualno temo, ki se nanaša na znano geslo ..Dvojezično je bolje". V naših slovenskih vrstah to geslo skorajda dosledno uresničujemo, vendar med nemškogovorečimi ni našlo učinkovitega odziva. Zato organizatorji smatrajo, da bo treba nejasne in deloma različne poglede na to vprašanje v doglednem času razčistiti. Taki problemi se pojavljajo pri sodelovanju z organizacijami sosednjega naroda, zlasti pri skupnih prireditvah in na gostovanjih slovenskih skupin v drugih predelih Koroške ter na prireditvah „Dober večer sosed". Te problematike se bodo lotiti tako z načelnega vidika kot iz praktičnih izkušenj vseh problemov v zvezi z dvojezičnostjo. Seminar se bo, kot že omenjeno, pričel v soboto 2. oktobra 1982 ob 17. uri. Tedaj bo na dnevnem redu že uvodni referat v katerem bo obravnavana slovenska kultura in dvojezičnost ter dosedanje izkušnje in naloge v bodoče. Ob 18. uri bo Univerzitetni doc. dr. Dieter Larcher s celovške univerze predaval o potrebi in vrednosti materinščine za razvoj človeka. Sobotni spored seminarja bodo zaključili z diskusijo in prostimi pogovori. V nedeijo 3. oktobra bodo s seminarjem pričeti ob 9. uri, tedaj bo diskusija stekla v štirih delovnih krožkih in sicer o sodelovanju z društvi sosednjega naroda, o 26. oktobru oziroma prireditvah „Dober večer sosed" in o prireditvi ..Oktobrski tabor", o prireditvah za turiste in o dvojezičnosti v društvih in v okvirih slovenskih kulturnih skupin. Ob 11. uri bo skupna diskusija, ki bo končana ob 13. uri, kar bo hkrati tudi zaključek seminarja. Prireditelj na seminar vabi prosvetaše krajevnih prosvetnih društev in vse, ki se za to problematiko zanimajo. Udeleženci seminarja se pri SPZ lahko prijavijo pismeno ali po telefonu (0 42 22) 32 5 94 ali 33 1 08). Organizator seminarja bo kril stroške prehrane in prenočišč. Zaradi perečega vprašanja, ki ga bodo na seminarju v Podravljah obravnavali, priporočamo, da se le-tega udeleži čim večje število prosvetašev in drugih naših rojakov, katerim je razvoj dvojezičnosti na Koroškem pri srcu. Umetnost med ijudstvo! — je bi!o gesto ob začetku našega stoletja. Danes velja to geslo v nekako modificirani obliki: umetniki med ljudstvo! Prav to se je zgodilo v zadnjih štirinajstih dneh, ko so se, že drugič, v Svečah srečavali razni likovni umetniki iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, bi med vaškim, večinoma kmečkim prebivalstvom ustvarjali svoja dela pod vplivom prav takih vaških okoliščin. Četudi stoji v ozadju takih in podobnih prireditev (za sveško je odgovorno tam delujoče prosvetno druš-rvo „Kočna") določena romantika, ki Postaja v današnjih dnevih ponovno, Posebno med umetniki, moderna in se sklicuje na znani izrek francoskega 2e v zadnji številki našega lista smo bralce opozorili na izhajanje slovenskega šolskega lista Mladi rod, ki ga izdaja konzorcij učiteljev Pa dvojezičnih šolah Koroške ter Pa pomembnost tega glasila pri ačenju naših otrok slovenskega knjižnega jezika. Zdaj imamo novo številko Mladega roda že v rokah, kar je še posebnega pomena, saj ho Mladi rod od prvega šolskega dne zvesti spremljevalec učiteljev in otrok pri pouku slovenščine doma 'n v šoli. Novo številko, ki je, kot običajno, spet dvojna, smo z zanimanjem Prelistali in v le-tej našli mnogo branja, ki odgovarja za vse učence od prvega in tja do četrtega šolskega leta. Seveda pa Mladi rod enciklopedista Rousseau-a, „Nazaj k naravi!", in čeprav mora med današnjimi pogoji taka romantika pač postati pobožna želja in hrepenenje — človek 20. stoletja zdavnaj ni več del narave in to v teku štirinajstih dni tudi ne more postati — so take prireditve ne samo vedno bolj priljubljene, temveč tudi koristne in važne. Kajti današnja družba je umetnika stlačila v nek geto, v katerem se menda spoznajo samo še strokovnjaki, ki potem o tej njegovi umetnosti pač pišejo in potrošnik „blaga" umetnosti nato bere o kakovosti ali nekakovosti umetnosti tega ali onega umetnika, in ga je tako odtujila ljudstvu ter ga ali vzviševala na Parnas nesmrtnih ali pa obsodila v nepomembnost. Ravno take ali po- priporočamo tudi učencem višjih razredov in tudi odraslim, zakaj v tej reviji je toliko zanimivega branja, da bo vsak našel kaj za svoj okus. Zlasti ga priporočamo staršem, da iz Mladega roda čitajo svojim, še ne šoloobveznim otrokom, ki posebno radi poslušajo pesmi in zgodbe, napisane za deco. Prva, dvojna številka Mladega roda ima tudi zdaj barvni ovitek in prav je, da spet prinaša risbe naših otrok. Avtorica naslovne strani je naša mlada rojakinja Katja Weiss iz Šentjanža v Rožu, zadnjo stran ovitka pa je spet pripravila Monika Zei-chen z učenci na Kostanjah, ki so upodobili Foltka, kako le-ta pomaga pri obiranju sadja. Notranje ilustracije je za pričujočo številko narisala Marička Koren. Vsebinsko je Mladi rod posvečen pričetku novega šolskega leta in jesenskemu času. Mnogo pa je tudi takih prispevkov, ki govore o raznih drugih zanimivostih, ki otroku pomagajo širiti znanje. V Mladem rodu je tudi mnogo pesmic in zgodbic, napisanih od slovenskih pesnikov in pisateljev ter domačih besednih ustvarjalcev. Razveseljivo je, da tudi v tej številki objavlja svoje prispevke mnogo naših domačih koroških avtorjev, zlasti iz vrst učiteljev. Tu moramo priznati veliko prizadevnost uredniškega odbora Mladega roda, ki z občutkom izbira prispevke in jih objavlja v posameznih številkah. Zato toplo priporočamo, da se te naše šolske revije poslužite in zlasti otrokom omogočite, da jim bo Mladi rod redni spremljevalec v šoli in v prostem času. dobne prireditve kot v Svečah (tudi srečanje pisateljev na Obirskem sodi v to smer) pa so za razumevanje umetnikov, umetnosti in potrošnikov zato tem bolj važne: umetnik (v kolikor se izogne prepotentnemu gledanju svojega „poslanstva") spozna publiko, ljudi in življenjske pogoje teh ljudi, za katere ustvarja potrošnik (publika, uživalci, klakerji ipd.) pa na drugi strani spozna, da tudi umetnik ni prerok višjega poslanstva, ni čudak ali človek nekega drugega sveta, temveč član in pričevalec družbenih problemov, ki jih sam vidi. Vse to se je izkazalo v Svečah. Stiki vaškega prebivalstva z umetniki so bili dokaj hitro vzpostavljeni. Kakor je predsednik SPD „Kočna" dr. Janko Zerzer v svojem nagovoru ob zaključku hkovnenga tedna v Svečah dejal, je bil strah prirediteljev, da bi druga prireditev, na kateri ni bilo več atmosfere „eksotičnosti" novih in nepoznanih ter skrivnih gostov, bila manj uspešna, neutemeljena. Obratno: popolnoma nekomplicirano in še pri-srčnejši so postali medsebojni odnosi umetnikov, ki so v glavnem delali in ustvarjali v stari šoli („takšnih delovnih pogojev je redkokdaj najti", je rekel nek slikar) in domačini, ki niso samo radovedno spremljali nastanek ter produkt umetniškega videnja, temveč so se sami dali uvesti ne samo v amatersko upodabljanje, temveč tudi v razne tehnike likovne umetnosti, le še ožji kot lansko leto. Inge Vavra, Margot Morič, Marjan Kravos, Marinella Biscaro ter Hans Staudacher vsekakor ne predstavljajo samo razne narodnosti, temveč tudi v pristnem pomenu besede mednarodnost umetnosti: tehnike in vsebine del, ki so nastala v likovnem tednu v Svečah in ki so bile razstavljene zadnjo soboto pri „Adamu" v Svečah se v marsičem razlikujejo, čeprav pa imajo eno in isto ozadje; v katerem so nastala: vaško okolico nedvomno slovenskega kolorita in prisrčnost delovnega začasnega mesta. Da umetnost ni in tudi ne bo ostala domena poklicnih umetnikov, garantira tudi prijateljsko sodelovanje med zgoraj omenjenimi umetniki ter sveškimi ljubitelji umetnosti, ki so in hočejo tudi v bodoče sami postati kreativni. To pa je največji garant za bodočnost, saj je letošnji likovni teden v Svečah dokazal, da je koristen tako za umetnike kot za publiko in prav zato gotovo ne bo — kar je potrdil tudi dr. Zerzer ob navzočnosti številnih častnih gostov — zadnji v zgodovini Sveč, ki so dale že številne kulturne učinke v zgodovini koroških Slovencev. Jra-ter V petek 10. septembra je bila otvoritev razstave Bojana Golija, docenta in akademskega slikarja iz Maribora. V umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu je umetnik razstavil predvsem grafične stvaritve, med eksponati pa najdemo tudi barvne lesoreze, jedkanice in skice. Mnogo slik je starejšega izvora, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1950 in 1960. Otvoritve razstave se je udeležilo več vidnih gostov, katere je pozdravil ravnatelj paviljona v Slovenj Gradcu tov. Karel Pečko. Povedal je, da je Bojan Golija razstavljal v Kostanjevici in Mariboru, in da se je vključno z razstavo v Slovenj Gradcu predstavil najširši javnosti. O liku umetnika sta še spregovorila dr. Bračič in priznani akademski slikar Božidar Jakac. Slednji je čestital Bojanu Golji k njegovemu delu, povedal je tudi, da je bil Golija njegov najljubši učenec, da šteje med najboljše grafike v Sloveniji in izrecno poudaril precizno in natančno ustvarjanje in globoko izpoved umetnika. Ravno obisk Božidarja Jakca je otvoritvi razstave dal svojevrsten pečat, saj je kljub visoki starosti in bolehnosti prišel in počastil delo svojega učenca. Bojanu Golji pa so čestitali tudi učenci osnovne šole iz Vuzenice, saj je umetnik ravno njim kakor tudi našim otrokom, v vsakoletni slikarski koloniji, ki jo prirejata OŠ Vuzenica in SPZ, posredoval svoje bogato znanje. Razstava likovnih del akademskega slikarja prof. Bojana Golije v umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu je odprta do 23. septembra 1982. Ljubiteljem likovne umetnosti priporočamo, da si to razstavo ogledajo, saj je to enkratna priložnost, da vidijo dela tega vidnega predstavnika slovenske likovne umetnosti. Izšla je nova številka Mladega roda — otrok in šo!a — otrok in šoia — otrok in šoia — otrok in šoia — otrok in šoia — Predšolska vzgoja Dne 7. septembra 79#3 bo, kakor predvideva 7. novela Zveznega zakona o organizaciji šolstva, vkljačena tako imenovana „maia šoia" v redno šolanje otrok. Zakon predvideva ne samo posebne razrede „maie šole", kateri naj in' bili prikijačeni Ijadskim šolam, temveč tadi predšolske skapine v krajih, kjer je manj otrok. V predšolskih razredih ali v tej novi „maii šoli" naj hi hiii zajeti tisti otroci, hi so sicer že šoloobvezni, toda dabovno ali telesno še ne zadosti zreli za redno šolanje, h/a željo staršev bodo sprejemali tadi tiste otroke, ki bodo šele med 7. septembrom in 37. decembrom dopolnili šesto leto starosti, /graje in brez pritiska k aspeha bo pripravljala „ma!a šola" otroka na šolsko življenje. Da „ma!a šola" še ni „prava" šoia, je jas-Mo razvidno tadi iz ačnega načrta. Ta predvideva le obvezne vaje, kar pomeni, da se Morajo otroci sicer udeleževati poaka, a ne dobijo redov in ocen. Paleta predmetov je sicer velika in obsega veroak, branje, pisa- nje, govorjenje, stvarni poak, račananje, glasbo, likovno vzgojo, telovadbo in tadi prometno vzgojo, vendar pri predšolski vzgoji predmetov niti od daleč ne moremo enačiti s kakršnimkoli strokovnim poakom. Dvedba „male šole" je pomemben napredek v avstrijskem šolstva. Že v preteklem šolskem leta je bilo deležnih predšolske vzgoje v Zvstriji 7373 otrok v 470 razredih. „A/a-lo solo" postopno avajajo tadi v območja Manjšinskega šolskega zakona za Koroško. Zakonodajalec in pristojni aradi pa so pri tem žal prezrli slovensko narodno skapnost. Otroci imajo na ijadski šoli sicer pravico, da se jim nadi poak v obeh deželnih jezikih v približno enakem obsega, če so jih starši prijavili k dvojezičnema poaka. Na nanovoave-deni „maii šoli" pa niti možnosti za prijavo ni. Drži, da so s posebnimi abrepi vodje manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem sveta za Koroško našli za nekatere šole izjemne in provizorične rešitve, ki sicer slonijo na toleranci avstrijskih šolskih oblasti, nikakor pa ne na kaki pravični areditvi manjšinskega šolstva na Koroškem in so tako tadi dokaj krhke. Do zadovoljive rešitve bo spet prišlo le, če bo vidna tadi zadostna potreba po taki rešitvi. Učitelji pri tem ne bodo smeli ostati pasivni. Najbolj ačinkovito pa se nakaže ta potreba po prizadetih starših, ki samozavestno in odločno zahtevajo dvojezično šolanje svojih otrok tadi v „maii šoli". Če bodo starši v tistih krajih, kjer bodo že letos začeli s predšolsko vzgojo, dokaj badni, potem tadi jeseni 79#3 ob splošni avedbi „ma!e šole" s slovenščino ne bo večjih težav. oto ! Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku ! Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku ! NA OBČNEM ZBORU ZS< V BtLČOVSU: Pesem je navdušila bivše pregnance umrlega Janka Ogrisa, ki je dolga leta delovai tudi v odboru ZSI in se kot tak zavzema! za popravo moralne in gmotne škode bivših pregnancev. V drugem delu kulturnega sporeda so nastopili mladi bilčovski prosve-taši, večinoma učenci tamošnje slovenske glasbene šole. Najprej so nastopili Sramsičnikovi dečki, ki jih je na kitari spremljal oče Marijan Einspieler. Z igranjem na klavirju in na flavti so se predstavili Tamara in Darja Kapus ter Marjan, Almira in Martin Gasser. Otroci in šolarji niso navdušili le zaradi njihove otročje prisrčnosti, ampak tudi zaradi njihovega kvalitetnega obvladanja glasbenih inštrumentov. Tako so udeleženci nedeljskega občnega zbora Zveze slovenskih izseljencev v Bilčovsu bili deležni tudi lepega kulturnega užitka. Ob tej priložnosti je tudi predsednik SPD „Bilka" Gašper Ogris-Martič pozdravil številni zbor in izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da so člani bilčovskega prosvetnega društva lahko prispevali svoj delež k uspešnemu poteku občnega zbora. Tudi družabnosti, ki je sledila, je iz grl bilčovskih pevcev še privrela marsikatera pesem. Zato vsem sodelujočim tudi na tem -mestu velja zahvala za njihov prispevek. Svoj redni ietni občni zbor je Zveza siovenskih izseijencev tokrat izvedta pri Mikiavžu v Biičovsu. V okviru občnega zbora je bii na dnevnem redu tudi kuiturni spored, ki ga je pripravito krajevno Sio-vensko prosvetno društvo „Biika". Čeprav je bil spored časovno prilagojen celoti občnega zbora, so izvajalci posameznih točk pri občinstvu našli izredno prisrčen sprejem, zlasti mladi pevci in instrumentalisti. Uvod v kulturni spored je izvedel moški pevski zbor „Bilke" in pod vodstvom Joška Boštjančiča zapel nekaj slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Z veliko pozornostjo je številno občin-svo prisluhnilo Rupertu Gasserju ml., ki je prebral govor Janka Ogrisa, kateri je bil napisan za oddajo slovenskega radia, ob deseti obletnici Zveze slovenskih izseljencev. Kot znano pa je tedaj uredništvo radia ta govor zavrnilo. S tem pa je domače društvo na lep način obudilo spomin na lani Pobratenje na Jesenicah SPD „Edinost" Škofiče - DPD F. Mencinger Javornik - Kor. Bela Prejšnjo soboto 11. septembra je škofiško Slovensko prosvetno društvo „Edinost" vrnilo obisk društvu France Mencinger Javornik Koroška Bela pri Jesenicah. Jeseniški kulturniki so namreč spomladi gostovali s Finžgarjevo ljudsko igro „ Veriga" v Škofičah. Poleg mešanega pevskega zbora Škofiče so gostovali tudi hodiški tamburaši. Na Jesenicah so nas pričakali tamkajšnji društveniki, ki so nas najprej popeljali na planinsko kočo na Pristavi pod Golico in tam poskrbeli za prijetno počutje in razpoloženje. Pred delavskim domom na Javorniku nas je pričakala domača folklorna skupina, ki nam je v pozdrav zaplesala in zagodla. Nekateri naši pevci so z njimi zaplesali pozdravni valček. V lepi akustični kulturni dvorani smo imeli skupni kulturni večer, ki so ga tamkajšnji društveniki povezati s krajevnim praznikom. Lepo število obiskovalcev nas je toplo pozdravilo. Naš predsednik Herman Jager se je zahvalil za tako prisrčen sprejem, potem pa je najprej nastopil naš pevski zbor. Bili smo presenečeni nad aplavzom, kar nam je dvigalo zaupanje, da smo vložili še več napora v izvajanje programa. Tudi povezava med koncertom je bila toplo pozdravljena. Za nami sta nastopila njihova pevska zbora — zbor društva upokojencev in ženski pevski zbor „Milko Škoberne". Zbrana publika je zelo toplo pozdravita hodiške tamburaše, ki so po seminarskih vajah na morju nastopili z novim elanom. Oba predsednika sta v drugem delu svečano podpisala listino pobratenja med obema društvoma ter izmenjala darila. Kulturni večer je zaključil naš pevski zbor, ki so se mu pridružile še jeseniške pevke za skupno pesem „Rož, Podjuna, Žila". Po koncertu so nam priredili prijetno družabno srečanje, na katerem je stekla beseda bratstva, povezovanja prijateljstva med nami in njimi. Obljubili smo si, da naše pobratenje ne bo ostalo samo na ravni formalnih stikov, temveč ga bo potrjevalo naše skupno delo. Betonska pregrada Malta varna Že večkrat smo poročali v našem listu, da se v betonski pregradi Malta (Kolnbreinsperre) tvorijo majhne razpoke, skozi katere prodira voda. Zaradi tega nedostatka so nekateri prebivalci preplašeni. Da bi odstranili strah pred kakšno katastrofo, so graditelji te betonske pregrade dali nalog neki italijanski firmi v Bergamu, da v obliki modela rekonstruira to betonsko pregrado in jo potem obremeni z 2,75-kratno vodno silo. Omenjena firma je zgradila model v razmerju 1:125 z vsemi posebnostmi, ki jih ima pregrada v Malti. Pred dnevi, 8. septembra so v Bergamu naredili ekstremni po- skus. Čeprav v naravi ni mogoče povečati vodne obremenitve na jez, je pa to v primeru modela mogoče. Model pregrade je 2,75-krat-no vodno obremenitev prestal brez kakšnih posledic. Po tej obremenitvi modela so poskus prekinili z namenom, da podvzamejo še razne druge meritve. Vsekakor je zgoraj omenjeni poskus pokazat, da je strah, da bi se pregrada podrla ali kaj podobnega, popolnoma neutemeljen. Poskusu v Bergamu je poleg graditeljev prisostvoval tudi gradbeni referent dežele Koroške, namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer. Darujte za Drabosnjakov dom na Kostanjah* Vsi bralci poznate Andreja Šuštarja Drabosnjaka, znanega koroškega bukovnika z Drabosinj pri Kostanjah. Če bi bil Andrej Šuštar Drabosnjak nemškega pokolenja, bi mu občina oziroma deželna vlada že zdavnaj postavila spomeniak in muzej. Tako pa je bil Slovenec in nihče od vseh teh se ne zanima zanj. SPD Drabosnjak na Kostanjah, ki je v zadnjem času spet močno zaživelo — v spominu Vam vsem je gotovo še igra ..Zgubljeni sin" (leta 1980), ki smo jo Kostanjčani igraj' po raznih krajih in hočemo s tem spraviti Drabosnjaka v pravo luč. Letos je SPD Drabosnjak po petdesetih letih premora, spet uprizorilo Drabosnjakov Pasijon. Agilni prosvetaši v občini Vrba hočejo z lastnimi močmi in rokami preurediti na Kostanjah bivši farovški hlev v Drabosnjakov dom. Tu naj nastane soba-muzej še ohranjenih Drabosnja-kovih zapuščin, društvena soba in majhen prostor za vaje. Skedenj sam pa naj bi služil za uprizoritev Pasijona, pa tudi drugih predstav. Stroški za opremo in za renoviranje bodo večji kot smo računali. Ker pa brez primernih prostorov ne moremo shajati, prosimo Vas, drage bralce, da izkažete povezanost z nami na Kostanjah in omogočite s prostovoljnim prispevkom urediti nekaj stvari še pred zimo. V tej številki je priložena položnica. Prosimo Vas, ne prezrite je in pomagajte nam, da Vas bomo še večkrat lahko razveselili z gojitvijo Dra-bosnjakove tradicije. Vnaprej se Vam v imenu SPD Drabosnjak pri* srčno zahvaljujem. Za odbor Janez Lesjak, predsednik Akcija za Prušnikovo bralno značko Kot znano, je Osrednji odbor koroških partizanov v Ljubljani dal pobudo za ustanovitev Prušnikove bralne značke. Po temeljitih pripravah, so letos v Sloveniji, zlasti na področju koroških občin, že podelili prve Prušnikove bralne značke. Akcija je doživela izredno velik odmev, saj so podelili kar 600 Prušnikovih bralnih značk. Tudi pri nas na Koroškem že potekajo priprave za podelitev Prušnikove bralne značke. Zveza koroških partizanov in Osrednji odbor koroških partizanov v Ljubljani sta že organizirala dva pripravljalna se- stanka, katerima je pretekli torek sledil tretji. Na tem sestanku so se dogovorili za nadaljnje priprave o branju Prušnikove literature osvojitve njegove bralne značke, zlasti med mladino. Ker so na Koroškem pogoji za organizacijo tekmovanja za bralne značke drug' kot v matični Sloveniji, bodo za organizacijo take akcije vključili vse organizacije. To je bil sklep zadnje seje, kateri je prisostvoval tudi inž-Pavle Žaucer. Sporazumno z njih' so se tudi dogovorili, da bo do pr* ve akcije za Prušnikovo bralno značko prišlo še v letošnji jeseni. Gospodarski odbor ZSO obiskal KGZ v Pliberku A J#) E! dan n Prejšnji četrtek je delegacija gospodarskega odbora Zveze slovenskih organizacij obiskala Kmečko gospodarsko zadrugo v Pliberku, ki je pred kratkim pričela delovati v prostorih novega poslopja. Tam sta jih sprejela predsednik inž. Kapun in poslovodja Čik. Najprej sta gostom razkazala nove poslovne prostore in skladišča, ki so urejeni po metodah sodobnega poslovanja. Potem sta goste zadržala še na informativnem razgovoru, kjer so jim predstavniki GO ZSO čestitali k novi pridobitvi in obljubili tudi vso moralno podporo pri reševanju njihovi^ problemov, ki so ob postavitvi tako velikega objekta tudi prisotni; Delegacijo GO ZSO so sestavlja*' dipl. inž. Wieser, dipl. inž. Einspie* ler, dipl. inž. Koncilija in poslovodja pliberške Posojilnice Nachbar. SLAVNOSTNA PRtREDtTEV ob 60-!etnici SPD „Jepa-Baško jezero" v soboto 25. septembra 1982 ob 20. uri v kulturnem domu v Ločah. Sodelujejo: Domači moški pevski zbor mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu tamburaški ansambel mladinski pevski zbor plesna skupina f)orfgemeinschaft glasbena skupina ZSM Častno pokroviteljstvo: župan inž. Helmut Hatze Prisrčno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo „Dani-ca" v Šentvidu v Podjuni vabi na dramo Jeannine Worms TRGOVtNA v nedeljo 26. septembra 1982 ob 19.30 uri v Kulturnem domu „Danica" v Šentprimožu. Gostuje igralska skupina Kluba slovenskih študentov na Dunaju. FOLKLORNI POPOLDAN v okviru 80-letnice organizirane kulturne dejavnosti v Selah v nedeljo 19. septembra 1982 ob 14.30 uri v farnem domu v Selah. Na sporedu je pristna „selska ohcet", poleg tega pa še vrsta prekmurskih, gorenjskih in koroških plesov z originalnimi narodniminošami. Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina" v Selah ^*^****^*^**.* *.******** NAŠ JEZIK — NAŠA PRAVICA MITING KLADIVA v soboto 18. sept. 1982 ob 19. uri v kulturnem domu v Šentjakobu v R. Ljubljanski oktet Emil & Co * E. & S. Velik Lugarič * Verdel 8c Decken Čertov # Zeichen * H. Fischer Kaktus * Roter Gamsbart Weitblick * MePZ „Rož" Kultura — zabava — ples srečolov - razstava - pijača - jedača Prisrčno vabljeni! ***^****+************** IZLET NA KREUZELHOHE, 2623 m v Kreuzeckovi skupini vnedeljo 26.septembra 1982 Zbirališče in odhod ob 5. uri zjutraj v Šentjaobu v R. (trg). Vodi: Lubo Urbajs. Izlet bo ob vsakem vremeTm! Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec SLOVENSKI ATLETSKI KLUB vabi na prvenstvene tekme v petek 17. septembra 1987 SAK šol. — Hodiše šol. ob 17.00 ur: v soboto 18. septembra 1987 SAK ml. — Sele ml. ob 14.00 uri SAK p. 23 - Sinča vas p. 23 ob 15.10 uri SAK I — Sinča vas I ob 17.00 uri Vse tekme so na Košatovem igrišču. Slovensko prosvetno društvo „Zarja v Železni Kapli vabi na prireditev ŠTAJERC! POJEJO !N [GRAJO v soboto 25. septembra 1982 ob 20-uri v farni dvorani v Železni Kaph-Nastopajo: godba, zbor in ansambe' „Veseli Štajerci" PD ..Svoboda" Sladkogorska Sladki vrh IZLET NA TOLSTO KOŠUTO 2059 m v soboto 18. septembra 1982 Zbirališče in odhod ob 9. uri izpred gostilne Trk! v Selah-Borovnica Vodi: Franci Kropivnik Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Slovensko prosvetno društvo Dobrina Brnci prireja v nedeljo 19. 9. 1982 s pričetkom < 10. uri na igrišču pri Prangerju Zmotičah. Sodelovala bodo moštva Železne Kaple, Šentjakoba, Slovenj ga Plajberka in Brnce. Prisrčno vablef Uprizoritev drame Jeannine Worms TRGOVINA v petek 17. septembra 1982 ob 20. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu. Nastopa igralska skupina dunajskih študentov. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Bisernica" Iščemo tNŠTRUKTORJA za mladinski ansambel (flavta, ha*" monika in kitara) Slovenskega pfO/ svetnega društva Dobrač na BrnO-Prijave pošljite prosim na naslov: Janko Ojcl, 9586 Brnca telefon (0 42 57) 29 2 42 Iz pliberške popotne torbe Iztet na Trigtav Ogtašamo se iz Ptiberka z nekaj novicami, ki jih preko Siovenske-9a vestnika posredujemo tudi drugim širom naše zemije. Vedno iahko Pišemo o nečem, saj je novic in dogodkov dovoij, samo časa in potrp-iienja je treba, da se vse to zbere in napiše. Res nismo tako nedavni, kot to včasih na videz izgieda, deiamo pa vendar s potno paro, Pa čeprav včasih ne s tako giasnim pompom, kot bi to moraii in iahko '"di storiii. , Vsi smo izredno veseti, da je Krneč-^ gospodarska zadruga v Ptiberku ^pravita velik korak naprej, dozi-pia novo poslopje in se tik pred na-"a ))jormakom" vselita v nove pro-?*°te tam mačeta prodajati starim novim strankam vsakovrstne po-tbsčine. Otvoritveni dan, v četrtek 'Septembra je bit za nas pravi praz-jS ker smo že drugič po nekaj tetih Jnko rekti — spet smo dosegti nekaj .mkega za našo skupno stvar. Da se ^Ptaca mnogo žrtvovati, smo videti ^.obrazih izraz zadovotjstva vseh '^'n, ki so nositi breme gradnje in "P* tistih, ki prihajajo v novo hišo kupovat. Šete sedaj, ko imamo no-° Zadružno trgovino, v kateri Jahko obts vse, opažamo v kakšnih siro-jRnih in sedanjemu času neprimer-Jn prostorih se je zadruga nahajata, j^obro je bito te to, da so tisti, ki so ^povati v zadrugi, imeti toliko zaihti in vztrajnosti, da so ktjub temu 'n Zvesti odjematci zadruge. V deto gradnjo nove zadruge je bito treba ožiti ogromno truda, vztrajnosti in jjgttma, kar posebno vetja za oba r*bora in pa „motor", predsednika Struge tovariša inž. Fridta Kapu-brez katerega ne bi bito nove so. Kotiko deta in skrbi je moral . ožiti v gradnjo vejo samo tisti, ki jj^jo opraviti s tako gradnjo. Vse-j.3kor se je izplačat ves ta napor. Že-j***o samo, da bi bit promet v za-/Ugi vedno tako vetik, kot je bit pVe dni otvoritve. Stankotu Čiku in .otrovemu Francu žetimo veliko po- tega lepega športa — tenisa so se že pomeriti. Pričakujemo, da bo novo igrišče našto vedno dosti igralcev, saj je te-to v Nonči vasi na igrišču Top športa. S tem v zvezi smo uver-jeni, da bo ta lepa športna panoga izvabita tudi kakega sodelavca podjetja Topšport. O Naš tetošnji jormak, katerega smo praznovati že neštetokrat, pravijo, da je bil že 598. po vrsti, je potekel v znamenju našega praznika in srečanja ljudi iz vseh predetov Koroške in tudi izven nje. Tudi tokrat se je sejem začel že v soboto popoldan in je trajat v pozne ure ponedeljkovega večera, tako da je lahko vsak prišet na svoj račun. Razstavljatcev je bilo na jormaku kot še nikoli poprej in vsakdo si je lahko kupit, kar mu je poželelo srce. Seveda današnji sejem ni več takšen, kot je bit nekdaj, ko so naši Posojilnica Šentjakob v Rožu išče najemnika za stanovanje s 46 kv. metri površine, interesenti naj se čimprej javijo v Posojitnici Šentjakob v Rožu, te). (0 42 53) 314 lavnih uspehov. Pa še nekaj vidimo, prej ni prišlo tako močno do iz-da prihajajo števitni kupci iz ^ziške doline prav radi in zado-/ujni k nam nakupovat. Šete sedaj se dodamo, da so Pliberčani postati jjgati predvsem od denarja, ki so ga J' nanositi za nakup raznovrstnega i ,ga, v zameno pa le redko biti de-^ni hvaležnosti. j tičakujemo, da se bodo nakupo-N iz zamejstva tudi v bodoče še /7) množično oglašati v naši zadrugi, l jim bomo lahko postregli še z s.^Jo izbiro raznovrstnega blaga in Hvatežni bomo vsakomur, ki ' °o postuži! naše zadružne trgovine nas s tem podprt. Zadruga pa si bo -.^'Zadevata, da bodo vsi nakupovalci 'Zadovoljni iz njene hiše. § Tudi dela na teniškem igrišču Petnega društva Pliberk so se pre-^zknila z mrtve točke in so v grobem "ncana. Najbolj neučakani igralci predniki prignali na jormak govedo in konje, da bi jih spravili v denar, kar pa se jim ni vedno posrečilo. Malokdaj se je kmet vrnil domov zadovoljen z jormaka z izkupičkom prodanih volov, konjev ali krav. Vedno so se našli goljufivi „mešetarji", ki so znali tako skritizirati ubogo živinče, da je preplašeni kmet res že verjel, da njegova žival ni nič vredna. Prodal je po navadi z izgubo, barantači pa so se smejali. Kmet je le težko z bornim izkupičkom plačal naložene davke in še kaj, za dom in družino pa je ostalo le bore malo. Zato se ni čuditi, da se je marsikateri razočarani kmet podal v gostilno, se napil in zapravil denar prodanih volov pri kartanju. To igro so spretno obvladali razni „špilovci", ki so čakali na kmete, kot dihurji na jajca. Naslednjega dne je bilo veliko razočaranje, ko se je zbistrila glava je bilo treba iti po isti poti domov, kot je šel prej kmet na sejem z voli, vendar sedaj brez Jirsa in Bauhe in brez, da bi treba bilo reči „štie" ali „hap". Domov je bilo treba peš priti in sezna- niti domače z jormaškim špektaklom. Danes tega ni več, ne sliši se več idiličnega mukanja živali, le iz daljave smo čuli ponarejeno „mukanje" rogov Veselih planšarjev iz ute Slovenskega prosvetnega društva „Edinost". Danes pač slišimo več drugih glasov, ki pa so veliko bolj neprijetni kot živinski in gredo človeku, bi lahko rekel, že malo na „strune". Pa kaj ne bi vse prenesli, če smo že na jormaku in dobre volje. V vseh treh dneh se je zbralo okrog 30.000 ljudi, od teh jih je bilo veliko iz sosednjih občin Mežiške doline. Največ pa je bilo takšnih, ki so samo zijala pasli, kot temu tako lepo rečemo. Nakupovalo se je po potrebi, saj danes dobiš vso robo, kadar pač hočeš. Bolj veselo in živahno je bilo v raznih utah, kjer so vabili godci s svojimi vižami v šotore. Posebno družabno, veselo in domače je bilo v uti našega društva, saj so pridni muzikantje iz Zvabeka pridno igrali. Veseli planšarji, ki so že večkrat nastopili v tem šotoru, pa so s svojimi lepimi melodijami in rogovi privabili marsikaterega gosta v uto, da je potem občudoval lepote slovenske pesmi in besede. Prav domače je bilo in vsem smo iz srca hvaležni za ves trud, ki so ga morali vložiti v to delo, da smo se potem vsi lahko prijetno zabavali in se počutili domače in zadovoljne. Posebna hvala velja predsedniku društva Jožkotu Fludlu in vsem njegovim sodelavcem za vse storjeno. Mirno lahko rečemo, da je led prebit in da ima društvena uta vedno večji krog obiskovalcev in da bo v bodoče treba misliti na večji prostor. Lepo je bilo to staro ljudsko slavje, še posebno zato, ker je bilo prijetno sončno vreme. Večina ljudi je bila zadovoljna s pozdravnimi govori v obeh jezikih — župana Mikuscha in mestnega svetnika Stanka Vavtija. Nismo pa bili vredni domače besede s strani koroškega deželnega glavarja. Dvojezičnost pač še ni prišla do Celovca, upamo pa, da bo s časom le drugače, da se bo tudi Celovčanom zdelo potrebno reči „dober dan sosed". Vprašal sem nekega sejemskega obiskovalca, zakaj naš glavar tudi nas ni nagovoril v slovenščini, kot je to storil z dvema besedama za goste iz zamejstva, pa mi je zabrusil v obraz: „vi pa itak znate „tajč". A tako sem si mislil, morda pa tudi tistim, ki znajo samo „tajč" ne bi škodovalo, če bi znali še kak drug jezik, predvsem pa tistega, katerim vladajo! Razšli smo se na svoje domove — eni s praznimi, drugi pa spet s polnimi denarnicami. Prav žal pa nobenemu ni bilo, da je bil na pliber-škem jormaku. Pa še drugič kaj. Srečno! i&ej Po manj znanih poteh se je pretekli teden podala ,odprava" Slovenskega planinskega društva Celovec na Triglav. Iz Rodovne nas je vodila pot najprej po dolini Kot proti Staničevem domu v višino 2332 m. Hoja v hladnem jutru je prijetna, kljub temu, da se steza vztrajno vzpenja navzgor. Po dobrih dveh urah zapustimo že itak skromno vegetacijo, objame nas skalnati svet in še uro hoje pa smo pri koči. Pogled na strme stene Triglava z ledenikom hipoma očara prišleca. Prevzet od te podobe nekako podzavestno urediš nekaj potrebnih stvari in ko se ravno odpravlja neka skupina na vrh, ostalih pa še ni, jo enostavno mahneš z njo. Po skalnati stezi vodi pot po grebenu Rži proti Triglavskemu domu, do Kredarice. Mimogrede zaznavaš, da ta dobiva novo lice — polovica novega doma je že dokončana a pogled je le še usmerjen proti vrhu; in že si v steni. Previdno stopa noga iz ene ,stopnice" v drugo, roka pa s trdim oprijemom sega po železnih klinih — tako se vlečeš navzgor. Pred tabo planinci, za tabo planinci, skoraj nepretrgana veriga jih je, vse pa sili navzgor v vrtoglavo višino: moški, ženske, otroci . . . Včasih pride do zastoja, če se vrača večja skupina od zgoraj, tedaj je časa za bežen pogled navzdol. Mrzlo te spreleti od nog do glave; Kar oddahneš se, da gre spet naprej in štetje klinov polagoma opustiš — preveč jih je. Neke vrste žleb tam, je zavarovan z železno vrvjo in zopet klini .. . Plošče v skali spominjajo na žrtve ognjene kače; bežno pomisliš, kako, da le mora biti, ako ie v tej skalnati višini zaloti nevihta. Za hip objame goro siva megla in zakrije pogled, da komaj še spoznaš dva, tri ljudi pred seboj, a kmalu že spet pokuka sonce skozi oblake. Mali Triglav je premagan in zdaj gre pot po grebenu proti vrhu. Še trši se okleneš varovalne vrvi in se ozreš navzdol . . . Več stometrski prepadi levo in desno; tam spodaj Kredarica — v ozadju Staničeva koča — vse okrog pa skalnati vrhovi in globoke doline. Marmornata plošča v skali nosi italijanski napis — posvečena ponesrečenemu tovarišu planincu. Se majhen vzpon in že pozdravlja Aljažev stolp — 2863 m. Živčna napetost popusti, hipoma je pozabljen ves trud, neskončna radost navdaja srce. Razgled ni najboljši, a vseeno je spoznati: Kanjavec, v ozadju gorovje Komne, Jalovec (ki ga imam v nekoliko slabem spominu!), Mangart, Razor, Škrlatico in tam iz ozadja pozdravlja domača Jepa. Prepoln nepopisnih vtisov se napotim z vrha. Se med potjo opazim ostale tovariše, ki so na poti na Vrbanovo špico. Kmalu jih dohitim — vlada vsesplošno veselje. Večer preživimo v pravi planinski družabnosti ob pesmi in šali. Do solz se nasmejimo oskrbniku koče, ki ima polno muh v glavi in zna zabavati ure in ure. Toda naslednje jutro bo treba zgodaj pokonci, zato je treba h počitku. Se v mračnem smo spet na nogah, zopet nastopim, tokrat skupno, že znano pot. Nebo je čisto, kakor kristal, le mrzel veter vleče med skalovjem. Pri Kredarici se z našo starosto Otmarjem Simčičem ločiva od ostalih, ki gredo na vrh. Prenaporna bi bita pot za človeka, z dobrim, dvojnim številom let, od naše ženske udeleženke, učiteljice Pintar Nežke. Poslovimo se torej in midva jo mahneva proti domu Planika 2408 m — na južni strani Triglava, preko katerega se potem skupno vrnemo v dolino. Pot sicer ni ravno lahka, a premagava jo brez posebnih težav. Tam si ogledam vstop z južne strani in ob tem nehote priplezam skoraj na Mali Triglav — tako me je očarala ta gora. Okrog poldneva smo spet vsi zbrani v koči. Še izdatno okrepčilo in na povratku smo. Po triurni hoji prispemo, .mehkih kolen", do naših avtomobilov. Prekrasni sončni dan nas spremlja na poti domov in ves ožarjen nas z višine pozdravlja Triglav. F. C. PLANINSKA POSTOJANKA HUGO-GERBERS-H0TTE Koroški fenomen Slovensko planinsko društvo Celovec bo v nedeljo 26. septembra spet organiziralo izlet v Kreuzecko-vo skupino in sicer tokrat na 2623 m visoki vrh Kreuzelhohe, s katerega se nudi lep pogled v Schobrovo in Glocknerjevo skupino. Posebnost tega izleta pa ni samo vzpon na ta vrh, temveč tudi obisk planinske postojanke Hugo-Gerbers-Hutte 2335 m, ki ima podoben statut kot slovenska planinska postojanka na Bleščeči — da je „samo-oskrbovalnega" značaja. Vendar pa je med obema kočama še ena bistvena razlika, da je Hugo-Gerbers-Hutte odprta noč in dan in ob vsakem letnem času. V njej je možnost kuhanja (posoda, itd), na razpolago je plin, drva in celo nekaj provianta. Ležišč je za 15 do 20 ljudi. V koči so poštne položnice in s temi potem plačaš v dolini „škodo", ki si jo naredil v koči (nočnina, poraba drv oz. plina ati provianta). To kočo, ki je bila po zadnji vojni popolnoma zapuščena in oropana je spet obnovil in uredil ter dal planincem na razpolago veliki angleški alpinist, idealist in pisatelj P. A. Tallantire. Janko Kersnik AGITATOR ^ „Bom veslal — takoj! Toda prej mi dovolite le eno ^sedo in, gospodična — saj ne boste nejevoljni name ..." ..Nejevoljna? Zakaj?" odgovori ona, a nemir ji je ved-° bolj raste!; zrla je predse in s prsti trgala rožo, ki jo je Osila ves čas s seboj. , Ali oba sta bila tako prevzeta, da nista čula lahkih očakov, ki so prav sedaj zašumeli po stezi, skriti za obrežji drevesi. Mož pa, ki je tu prihajal, ugledal je takoj "adva in obstal kakor kamen za debelo bukvijo, komaj koliko metrov oddaljen od onih dveh v čolniču. Bi) je Koren. js ..Torej tu sta, sama se vozita v polmraku po vodi! ^aiu si še prišel sem, bedak!" to je bila prva misel nje-9ova. Pokazati se jima ni hotel na noben način — tega Sselja ne bi napravil Rudi po nobeni ceni. „Saj bosta .3 drugo stran odveslala in potem odidem v grad! Moreni bom imel nocoj še priliko in dolžnost — čestitati," ^jal še priliko sebi in -pa' je pikro sam v sebi in se še Doij prnisnu K aeou. 3ko jg moral čuti pogovor onih dveh, ker čolnič se ni ^hii izpod obrežnih vej. , „Ker bi vam rad nekaj povedal! Gospodična Milica, ^ davno sem iskal prilike, da vam odkrijem srce svoje žilica, jaz vas ljubim!" Hotel jo je prijeti za roko. A deklica je burno vstala s svojega sedeža, tako da ^ je lahki čoln nevarno zazibal in je ona z glasnim vzkli-sedla zopet na klop koncipistu nasproti. Temna rde- čica ji je zalila lice in s težko sapo je iskala besed, katerih pa ni premogla. „Ali sem vas razžalil, gospodična?" vprašal je z zamolklim glasom koncipist. Niti misliti si še ni mogel, da bode dekle njegovo snubitev kar odbilo. ..Veslajte vendar nazaj k bregu!" velela je osorno, da se je Ruda skoraj prestrašil tega glasu, katerega v mladi, neizkušeni deklici niti pričakoval ni. A ta upor ga je tudi razburil. „Ne prej, preden ne vem, pojdem li kakor najsrečnejši ali najnesrečnejši človek od tod," dejal je patetično. „Oh, moj Bog!" klicalo je dekle in solze so ji silile v oči. Sedaj se je v istini bala koncipista. „Ne, ne, gospodična! Vi me strašite! Le eno besedico mi privoščite," hitel je on in jo sedaj res ujel za roko, katero je poljubljal. „Se li smem nadejati — da me uslišite?" „Ne!" dejala je kratko in rezko in iztrgala roko iz njegove. Pri tem se je bil čoln z vednim guganjem približal bregu ter s prednjim koncem trčil ob bukev, za katero je stal Koren, tresoč se po vsem životu od radosti in hrepenenja, da bi skočil v čoln in prijel Rudo za vrat. A sedaj se ni mogel več premagovati. Prijel se je bliskoma z levico za močno vejo, ki je motela nad vodo, zavihtel se z brega in desno nogo postavil v čoln. ..Dajte mi roko, gospodična Milica," dejal je z glasom, kateri se mu je od razburjenja tresel, „tu ste varni, in stopite sem na breg!" Učinek te njegove nenadne prikazni je bil nepopisljiv. Deklica se je obrnila z glasnim, prestrašenim vzklikom, a spoznata je takoj Korena in se isti mah oklenila rešiteljeve roke. Pa tako je ni mogel postaviti na breg; prijel jo je naglo čez pas in zavihtel se ž njo vred s krepkim odsko- kom na breg. Čoln s koncipistom, kateri od jeze, iznena-denja in, recimo, tudi od strahu ni mogel ziniti besedice, pa je zavoljo Korenovega odskoka zdričal bliskoma proti ribnjakovi sredini. Ves ta tragikomični prizor se je izvršil v nekaj trenutkih. „Oh, hvala, hvala vam!" hitela je Milica še vsa razburjena. ..Dovolite, da vas spremim do grada! Gospod Ruda bo že za nama prišel!" „Se mu li ni nič zgodilo?" vprašala je naglo deklica, ker v bližini ni bilo sledu o čolnu in vse tiho po ribnjaku. „Tam vesta — glejte!" In res se je bližal koncipist že drugemu bregu, kjer je naglo izstopil in hitel tema naproti. Bil je silno srdit. „Oh, vi ste naju zalezovali in poslušali, gospod Koren!" sikal je med zobmi. Videti je bilo, da je izgubil vso moč, zatajevati se in premagovati. „Sami veste, da govorite neresnico," zavrne ga Koren, ..slučaj me je pripeljal sem — k sreči gospodične!" Sedaj se je koncipist ohladil. „Haha, kaj pa mislite? In vi - vi, gospodična?" V tem trenutku se je čul z vrta glas gospe Boletove, ki je klicala hčerko. „Ali greste k nam?" vprašala je ta naglo Korena. „Grem, ako dovoljujete!" Hitela je dalje po peščeni poti. Koren pa se je obrnil k Rudi. „Ako česa še želite od mene," šepeta) mu je, „potem počakajte malo tu — ali se pa pozneje vrneva. Pomočim vas parkrat z glavo navpik v ribnjak, da vas nekoliko ohladim." Koncipist ni zinil odgovora. Domislil se je, da je v čolnu pozabit klobuk, ter šel naglo ponj. Dober zgled tudi za druge Že /ei ^e/%;e „A-u- razvoj" COyferre:-c/?Ac/:er Ewtwze^/^7:g^J/ewt — OED), $ $vo/i7W ^o^/e/^-uc/ Mzey- nzčev^r; 7M;Mz/:er:eM)šč' pro/e^te Mzvo; z%osta/7/? pre^e/ov ^veta. /e to zgse^TM org^wz^c/;a, to )o Kttano-v//^ r