Srczlta v9 MeirezluU ali POMIVANJE zhudne sgodbe dveh dvojzhikov. Poduzhenje {Varim in mladim, revjunu in pogatim. j /£y . »asi*/ Spifal in na fvitlobo dal JANES ZIEGLER, FajmaChter per r. Tilni v' ViCIiujigori. V Ljubljani. Natifnil Joshef Blasnik. 1836. Na prodaj per Jnnesu Kleinonsu, bukvovcsu. V v o d. Šfiliso mejia L.... d' vaji, kjer je bila nekdaj imenitna delezh Jlovezha fuknarija ali fabrika, kjer Jo shlahlno fakno tkali, in ga delezh po fvelu rasprodajali, je pred nekaj leti,.shivel dober pofhten pa tudi brumen junak. Franz .Svetin mu je bilo ime. Sgodej fo mu Jirafhi pomeril, torej ni imel nikogar, de bi sanj bil Jkerbel. Gofpod fuknarije ali fabrike, ga je is dobrote u' fholo pofhiljal toliko, de Je je .Svetin brati in pijati navadil; potem je u' fuknarii delal, in Je vfiii fuknarfkih del na-uzhil. Sraven navadniga Jaknarfkiga dela je mogel .Svetin tudi veri obdelovati. Priden in prebrijane glave je bil .Svetin. Poleti je zeli dan veri obdeloval, po nozhi u' Juknarii delal. Per v Jih Jvojih delih .Svetin nikoli ni molitve opnjiil, ampak pred vjakim delam in po vjakim delu je pokleknil in ponishno molil ; salo mu je, Bog tudi Jrezho dal. V" malo letih je .Svetin toliko perjlnshil in pervarval, de Ji je felij/ie kupil, hifho naredil in nekaj njiv perkupil. Gojpod fnknarije ga je salo slo obrajlal, in mu eniga dne rezhc: Franze! vfhezh mi je, de ji tako priden; vidim, de Ji pomagafh. Narbolj vjhezh pa mi je, ki vidim, de nikoli j' hudobnimi iovarjhi ne potegnejh, Je le Jvojiga dela dersh/Jh, rad rnolijh in u' zerkev hodijh; ako Ji per volji, vsa/ni mojohuharzo Nešfio sa sheno, klena je tudi pojhtena in brurnna. Nima veliko' dnarjev, pa, je pridna, in jeji ji bom tudi nekaj dal in pomagal. Svetin je v^io hitro dovolil. PokVnhejd Nesho, klera Je je po Jvojih Jlarijhih pijala Nesha Ferpinz, in jo vprajhajd, 'ako bi bila dovoljna fes'' Ffdnzelam sarozhiii. Nesha je v' lo tudi rada dovolila, in v' fhlirih lednih Jo shenilnino naredili. Fi shenilvanji je tudi prifhel gofpodnr fukrlarije s' fvojo gojpo , da Ji je bil shlahtiiiga roda. .Svetina Jo v ji ra-diimetiS - )-v-"- V'v;- uV'T*V ™ Fefel je shtiel \Soetin s' fvojo sheno Nesho. Oihitrto fe' je nad njinVaukasala sakon-fRaV frezha. Nikoli ni bilo med njima hresa ali prepira. Ne po pofvelnih navadah. V/i po niefnitč sheljah, ampak po kerf lian/kih in po boshjih sapovedih fid shivela. On. jc po dnevi veri obdeloval, dna je domazhe dela opravljala. VJak vezher Jia pokleknila in glajno vezherno molilvizo opravila, ko bi bila Jhe tako trudna. Vfe fvoje saupanje Jia le Boga imela; torej njima je J/do vje po Jrezhi. Dve leti je minilo, kar Jia bila sarozhena, in .Sveiinka je bila sdaj u' drugim Jianu. Dobila Jia v, eni nozhi dva lepa sdrava Jan-iizha dvojzhika. Per Jvetim kerjiu Jo pervi-mu dali ime Janes, drugima Paul. Gof pod in gojpa Juknarije Jia bila botra. Vejela Jia bila, de njima je Bog tako dober, Jposnala Jia boshje dobrote, in vedno Jia ga hvalila. Tudi Jia Jklenila Janlizha, zhe jih Bog per shivlenji ohrani, w' brumnojii in Jvelojii sre-dili, in varvali pred sapeljivimi tovarjhijami, de bi u' Jiarih letih zhijio vejelje nad njima imela. .hmbS^ mijr.i'.-. V W,yj, n£j<$ nAniTssiOj sv -"<.:v\sc\ c\ r.V\/>A uv\v.»V .»jVsu;\oli'.i v,.v.;\\ svl\j nV>\'> \ .o »lovi »V»«i »j^ ••.Vv-rtu?\\»'\ sw\\c-'. ■ T-A^n't.'"\\ "■"••'^ *-).\vs\ 'goo r.. v. s\> . .■'■ i «j\ tih PERVI DEL I. Franze .Svetin gre na vojfko franzojlto. liepo Aa fkerbela Franze in Nesha sa fanti-zha , in s' sdrusheno mozhjo (i persadevala vezh perriushili, de bi fantizha mogla pofhteno in dobro srediti. Sato Aa fhe bolj pridno delala in bolj sveAo molila. Ob enim lepim fpomla-danfkim dnevu, ravno nedelja je bila, bo prideta Franze in Nefha popoldne is zerbve, rezhe Franze: Pojdi po bokal vina, de vfak malo pi-jeva. Nikoli ne greva v' ofhtarijo, bodiva doma velela farna, in Boga hvaliva, ber nama nizh ne manka. Prijasno vkupej pijeta in fe pogovarjata od tega kar Aa darifiV zerkvi flifhala. Med tem vprafha Franze fvojo sheno in prijasno rezhe : Ljuba dobra moja Nesha! povej mi, kako je to, de nifi nikoli vefela, kar fva vkup; nikoli te ne vidim fe nafmejati, ali sapeti, ampak vedno A samifhijena in shaloAna, in pa vezh-krat te sdihvati flifhim. Kaj ti je vender? Le povej mi, vfe rad Aorim, kar koli sbelifh, de bofh le vefela. Nesha mu nato milo odgovori: Ljubi moj mosh, ref je, de fim vedno shaloAna , in nikoli vefela, tode ne savolje pomankanja, ali savoljo dela, fkerbi in truda. Ne mifli, de te nimam rada, frezhna vfaka shena, ktera ima tako dobriga in pridniga mosha, kakor ll ti. Vefela pa nikoli ne morem biti, v' ferzu me vedno nekaj fkerbi, prihodnoft premifblujem, in sdi fe mi, de naji bodo velike nefrezhe sadele, in hude nadloge zhes naji prifhle, in Bog ve kako je to, de fim savoljo tega vedno shaloftna, de-firavno prihodniga noben zblovek ne ve. Franze odgovori: Nikar fe tega ne boj, zbe naji tudi kaj hudiga sadene, bova vfe pre-terpela, v' Boga saupajva, na Boga fe sanefiva, in dobrotljivi Bog naji ne bo sapuftil. Tako dobrotljivo je Bog sa naji do sdej fkerbel; tudi sanaprej naji ne bo sapuftil. Po tem poklekneta in vezherno molitev opravita in grefta k' pokoju. Prav je ref, de na tem fvetu ni prave ref-nizhne frezhe; to je dobro fposnala Nesha §ve-tinka, sato ni bila nikoli vefela. Ravno tifto leto fe je sazhela huda vojfka s' Franzosam. Eftrajfki zefar je veliko foldatov potreboval. Ne le farni fantje, ampak tudi mladi moshje, kteri nifo imeli sadofti scmlje ali grunta, fo mogli iti na vojfko. To je sadelo tudi Franzeta Svetina. §ama bifha ga ni varovala pred soldafhino, ni bilo drugazhij mogel je biti foldat. tSvetin ni bil vezh kakor ofem dni v' kofarni, de fe je malo foldafhke flushbe navadil. Deveti dan gre Nesha fhe sadnikrat fvoji-ga mosha obifkrat in od njega flovo vset, ker po tiflim ga nikoli vezh ni vidila. Tifti dan je fhel na lafbko, in ni ga bilo vezh nasaj. Grosno je shena sa njim jokala in shalovala, ni ga mogla posabiti fvojiga ljubiga Franzeta, Shaloftno je bilo viditi kako fta flovo jemala. Nesha joka neprenehama pred moshem in pravi: Kam fe bom sdej djala farna s' fanlizhama, komej fta po dve leti ftara? Kako jih bom pre-shiyila, kako sredila? Oh jeft uboga firota, kdo mi bo kaj pomagal, ko fo nama bili ljudje tako nevofhlivi. Tudi Franzetu fe ferze terga, ker vidi fvojo sheno tako slo jokati in shalova-ti; vidil je tudi eniga dvojzhkov, ki ga je bila mati na narozheji s' fabo pernefla, folse fe mu ude-ro, milo fe sjoka; vender jo potrofhla in ji ferzhno rezhe: Ljuba moja shena! Ne shaluj tako slo, kaj ne vefh de to je boshja volja. Tudi nar nianjfhi rezh fe bres volje boshje ne sgodi, in ne en laf ne pade is nafhe glave bres volje nebefhkiga ozheta. Ker je Bog tako fkle-nil, fe moramo voljno njegovim naredbam u-dati. Kdo v' Boga saupa, ne bo nikoli sapu-fhen. Bog nap ne bo sapuftil. Lepo Bogu flu-fhi, in tudi fantizha lizhi Boga fe bati in njemu flushiti. De moram foldat biti, mi zefar-fko povelje ukasuje, gofpofbam in oblaftnikam pa moramo savoljo Boga pokorni biti. Ne jokaj prevezh, ampak moli sa-me, defrezhno po tem ko fovrashnika premagamo fpel nasaj pridem. Proti sa-me dobrotliviga Boga, de me varje v' vfih nevarnoftih, de fpet frezhno nasaj pridem. Skerbi lepo sa fantizha, in ne posabi jih uzhiti Boga posnali, njega moliti in mu flushiti, de bofh vfaj nad otrozi vefelje imela, zhe tudi mene na vojfki ubijejo. S' temi be- fedami fe Franze lozhi od fvoje šhene in gre s' drugimi foldati vred proti lafhki desheli. .»•.f.-.rn»f•o*«'!.! rjj. <>.;»•: ■ ■'■■<■ nt on/k. i. II. iVej/ta .Svelinka da oba dvo/zhka w' Jlushbo. JTifto nozh, ko je Franze Svetin fhel na voj-fko, je njegova shena Nesha zelo nozh prezhu-la, molila in jokala. Vidila je, tle fi ne more pomagati, fe je utolashila in vedno Boga profila, de bi mosh na vojfki frezho imel, de bi ne bil ubit. K' febi je vsela pofhteno goftjo, de je pomagala sa dvojzhke fkerbeti, in potrebne dela opravljati. Oba fantizha fta fe lepo redila, sdrava fta bila. Kakor hitro fta govoriti sazhe-la, jih je fldn\\ -.1 i! , ••>•■•>• ' III. •lahotjlo^ Clotfj iJ -U.A , i;iofl oU n«»i(«A»f V « , j,,. , . Panle .Svetin pajtir. S* »>[ v-.;.iliu «1 ■'. .1 mVol iaitndi ••: drugimi paftirji vred je Paule po Ifpafhnjah shvinzo gonil, in pa vezhkrat per fvojih tovar- r fhih kaj napazhniga vidil in flifhal, tode nikoli ni s' njimi potegnil. Vfelej je imel pred ozh-mi lepe nauke fvoje dobre matere, btera mu je velikokrat rekla: „Paulej Paule! Boga fe boj, in nikoli nizh hudiga ne flori. Spomni fe vfelej, de Bog te povfod vidi. Zhe fe bofh greha varoval, te Bog nikoli ne bo sapuftil." To-rej je Paule gofpodarja vfelej rad ubogal, fvoje delo vfelej svefto opravil; sato fta ga pa tudi gofpodar in gofpodinja rada imela, in mu lepo oblazbilo napravila. • ; • • • •■ onilotiido Tifta gofpa, Kordula po imenu, ki je Pau-letova mati per nji flushila, je kupila grajfhin-zo na Shtajerfkim. Kader fe je gofpa Kordula na fvojo grajfhinzo prefelila, je tudi vseia s?fa-bo fvojo svefto flushabnizo Nesho Svetinko. P»'av-no fvetiga Florijana dan fta fe gofpa in flu^ sbabniza peljale na Shtajerfko prav memo-hifhe, kjer je Paule, JNeshin fin, flushil.! Takrat ga je fhe sadnikrat vidila mati fvojiga dobriga Paulela, in fhe mu sadnizh lepe nauke fla.ja , de naj lepo uboga, rad moli, in de naj fe fker-bno varje hude tovarfhije. V prizbo gofpodarja mu rezhe mati: Ljubi moj fin Paule! Vfelej fi me rad ubogal in rad poflufhal moje o-pominvanje, ohrani tudi sdaj v' ferzu befede fvoje matere, klere ti is Ijubesni in k' tvoji fre-zbi govorim : Nikoli na Boga ne posabi. Svefto in s' vefeljem vfe ftori, kar ti bota gofpodar ali gofpodinja ukasala, naj te kdo vidi ali ne. S' hudobnimi tovarfhi fe nikdar ne pezbaj; fkerbno glej, de nedolshnoft ohranifh, zhe bofh nedolshen, bofh v' fvdji revfhni slo bogak Bo- ili priden in rad moli, moli tudi sa ozheta, de hi mu bilo dobro v' daljnih krajih. Moli tudi sa-me, morebiti fe na tem fvetu nikoli vezh ne vidiva. Med tem mati objame PauJeta, in fe od njega lozhi. Gofpa Kordula je sraven dala, in vfe te befede flifhala , ktere fo fe ji tabo mile sdele , de fo ji debele folse is ozhi pertekle , pa hitro ii jih obrifhe, obe fe vfede-le na vos, in grefte naprej. Nesha je bila po potu tako shaloftna, de nizh ni mogla govoriti. Gofpa Kordula jo je nekaj zhafa puftila , de fe je sjokala , po tem ji prijasno rezhe: Ljuba moja Nesha! vem, de ii shaloftna, ker ii ob vfe prifhla ; vem vfe kako fe je s' tabo godilo; vem, de ii na tem fvetu nefrezhna, vender ne sha-luj prevezh. Ne mifli, de fe na fvetu le tebi tako hudo godi. Poflufhaj , kar fhe ne vefh, kako fe je s' mano godilo. Jeft iim bila frezhna frezhna gofpa, imela iim blaga, dnarjev, viiga v' obilnofti. Moj Gofpod je bil shlahten baron Henrik Gap po imenu. Srezhno, vefelo fva v' sakonu shivela. dobro mi je bilo, tako de mi boljfhi ni moglo bili. Huda fila ga je bližala na vojfko. Shel je, in kmalo je bil ubit; v' perfi mu je bugla perlelela, uftcrljen je bil bliso ferza, pade in, v' pol ure je bil mertev. Kolika sbaloft sa-me, fi lahko miflifh. Po tem fo fovrashniki v' na-fhe kraje perderli, fo mi veliko blaga pobrali in mi grajfhino poshgali, komej fim toliko o-hranila, de fim kupila grajfhinizo, kamor fe sdej peljave. Imela fva famiga lina, Kari mu. je bilo ime; ta je bil komej 17 let ftar, ko jo' fhel faro radovoljno v' foldate in pa k1 franzo-sam, kteri fo tifti zhaf zlies nafhe deshele nekaj let gofpodarili. O kako fim takrat jokala in ga lepo profila rekozh : Ljubi moj Kari» ne bodi na vojfko, vidifh de fim farna, nimam ga pomozhnika v' nadlogah , zhe me fhe ti sa-puftifh, kam fe bom obernila potem firota! Kaj bom sazhela, zhe fhe ti umerjefh; tvoj ozhe je bil na vojfki ubit, in s' tabo fe sna ravno tako sgoditi. Nizh ni pomagalo, vfe moje he-fede fo bile saltonj, ni me hotel bogati. Shel je s' veliko franzofho armado v' mersle kraje Mofhkovitov. She dve leti je tega, in nobene befede ne svem in ne flifhim od njega. Bojim fe, de je smersnil na rufovfki semlji med toliko franzosi. S' fabo ni od hifhe drujiga vsel, kakor tablizo, ki je moja podoba na nji nama-lana, ktero je na vratu pervesano nofil. Kolikokrat mi je pifal, je vfelej povedal, de vfa-ki dan tablizo pogleda in fe name fpomni. Sdej pa ni nobeniga glafa vezh od njega, o she fo morebiti njegove kofli fognile na nifov-fki semlji! Glej Nesha! pravi gofpa Kordula, de imam urshoh fhe bolj shalovati, kakor ti',[ ker imafh dva fanta vender shiva, in ti sna ta ali uni fhe v' ftarofii vefelje delati in ti kaj pomagati; pa pravim: Naj bo hvaljeno bosbje ime, Bog tako hozhe imeti, boshja volja je tako. Bog naf s' krishi tepe sato, ko naf ljubi, de bi naf na unim fvetu ne tepeb — Nizh ne fkerbi Nesha! per meni bofh dokler bofh shiva, in zhe pred umerjem, bom she narozhila, de bofh prefkerbljena. Vkup bove shivele in ena dru- go trofhtale. Med takimi pogovori fo fe per-peljale gofpa Kordula in Nesha s' njo v' fvojo grajfhinzo, in Ae tam hrumno in fveto shivele, reveshem delezh okoli veliko dobriga florile in njim pomagale. Paule paftir je tudi dolgo zhafa shaloftin Lil, pofebno sato, ko mu je mati rekla: Morebiti fe nikoli vezh ne bova vidila. Paule li je svefto materne nauke v' ferze vtifnil, in jih nikdar ni posabil. S' drugimi paftirji, s' fvoji-mi tovarfhi fe nikoli ni hotel navadnih jigrazh lotiti, ampak kader fo drugi paftirji norzhije uganjali, fe je Paule na flran vfedel, bukvize is torbize vsel in bral. Imel je fhe fholfke bukvize: Sgodbe f. pifma, btere je Paule smi-ram s' vefeljem bral. Eniga dne je bral od Davida, kako je paftirzhval. Lejte je rekel fam per febi: §he David , tak imenitin mosh je bil paftir. Shvino je pafel kakor jeft, in bil je potem imeniten kralj. Ne shelim jeft bralj bili, ampak svefto bom bogal nauk boshji, kteri pravi, de mi bo Bog she tukej frezho dal, zhe mu bom svefto flushil, in ga is ferza ljubil. Pergodilo fe je, de fe perpelja kozhija po zefti memo paftirjev, kteri fo po gmajni shvin-zo pafli in Paule s' njimi. Drugi paftirji fo fvinko pafli, to je navadna paftirfka igrazha. Paul ni s' njimi igral, ampak sa germ je fe-del, na shvino pasil in bukvize bral. V ko-zhii, ktera fe je ravno memo peljala fta fe-dela baron in baronka I. ki fta fe domu v' nemfhki gradez peljala. Bliso tiftib paftirjev fe je mogla kozhija velikimu vosu umakniti. Konji 2 fo prcvczli v' graben sapcljali, kozhija fe svor-ne, in defno sadnje kolo fe rasdrobi, kozhjalh je bil po nogah slo ranjen. Komej fta baron in baronka is svernjene kozbije slesla, vfa pre-ftrafbena fe ne vefta kam djati. JNa farnoli je bilo, bliso nobene bifhe, kozhjasha ni bilo rnogozhe kam poflati, ker je bil ranjen. Konjem fzer ni bilo nizh, pa savoljo sdrobljeniga kolefa ni bilo rnogozhe naprej. Poredni paftirji fo vfe to vidile, pa graveri fe fhe fmejali. Da-ron I. ftopi b' njim in njim po nemfhko rezhe: Kje je kaka hifha, de bi fe ljudje fkliznli priti pomagat. Nevedni paftirji hifo nizh vedli odgovoriti, ker nifo vedli kaj jih vprafba. Na to klizhejo Pauleta rekozh: Paule! pojdi fim, ti snafh nemfhko, nam bofh povedal kaj ta gofpod vprafba. Paule hitro pertezhe, fe lepo ponishno odkrije in pravi; Gofpod shlahten kaj bi radi? Bujron rezhe: Fante! povej mi kje je kaka hifha, de bi jeft ljudi dobil, hteri bi mi pomagali kozhijo pervlezhi do vali, de fe kolo naredi, drugazhi ne morem naprej. Paule rezhe: Gofpod, Je tukaj dozhakajte, jeft te-zhem hitro domu, bom fkufil kmalo ljudi per-klizati, profil jih bom, de vam bodo prifhli pomagat. Naprolil bom fvojiga gofpodarja in fhe koga drujiga. Vender preden grem ljudi klizat, dovolite mi, de vafhimu kozhijashu nekaj na nogo denem , ker vidim de mu slo kri lezhe, utezhi bi mu utegnila preden ljudje pridejo. Paule vsame is torbize nekako selifhe , kar jc smirej por febi nofil, ga je kozhijashu na rano polosbil, s' rilo savesal in mu rezhe: prijatel, sdej pa le prav mirno nogo dershi, kimala fe bo kri vftavila. Sdej Paule hitro fte-zho domu ljudi klizat. Preden je bila ura okoli , pridejo s' Pauletam trije moshje , Pauletov gofpodar in pa dva druga fofeda , de fo s' koli in s' vervmi kozhjio tako svefali, de fo jo frezhno do bliishnje pofhte pervlekli. Pauletovo selifhe je kozhijashu toliko dobro ftorilo, de je she na hozhijo fefti fmel. Kader je bilo vfe narejeno preden fe baron in baronka v' kozhi-jo vfedeta, rezhe baron Pauletu: Povej, rezi tem moshem, de jih prav lepo sahvalim, ki fo mi pomagali, in baron da vfikimu en tolar. Ti pa Paule bodi vedno tako priden pa dober, in dobro ti bo, rezhe baron in mu ponudi tri bele tolarje. Paule pa fe lepo sahvali in jih nozhe vseti rekozh: Gofpod! moshem fte sado-Ai plazhali, ker fo vam pamagali, jeft niiim nizh pomagal, pa tudi nizh plazhila ne vsa-mem; zhe fim fhel ljudi klizat, je bila moja dolshnoft. Baron na to nizh ne rezhe, tiho fe vfede v' kozhijo in fe pelje pozhafu do pofhte. Ko fe gofpoda odpelja, fo paftirji Pauletovi tovarfhi, kteri fo sraven ftali in sjali, Pauleta sa norza imeji, in ga neumniga imenovali, ker ni hotel dnarjev vseti. §he pred fo paftirji Pauleta is norzhije imenovali fajmafhtra, sato ker jim je vezhkrat kaj dobriga in Iepiga bral, jih vezbbrat fvaril in opominjal, pa ga nifo hotli poflufhati hudobni poredni paftirji. Sdaj fo mu pa- rekli: Ti fi. prav neumen fajmafhler, lakih lepih dnarjev ti je gofpod ponujal, in jih ne vsamefh. Paule pa na vfe to drusiga ne rezhe, ho te hefede: Zhe fim kaj saflu-shil , mi bo she Bog plazhal, zhe ni fini nizh saflufhil, tudi dnarjev nozhem. Pauletov nar boljfhi prijatel rezhe tovarfhem. Ne sanizhuj-te Pauleta, kdo ve kaj fhe bo is njega. Meni fo vezhkrat mati doma pravili: Zhe zhlovek komu le vode piti pernefe is dobriga ferza, ne bo bres plazhila, Bog bo vfe plazhal. Drugi dan fe baron in baronba fprchajata in od nefrezhe poprejfhniga dne fe pogovarjala. Med vfimi rezhe baron mi nar bolj dopade paltir Paule, ker je le toliko prijasen in po-ftreshin fant. Samo tega ne vem , sakaj ni hotel nizh vseti, ker fim mu tolarje ponujal in filil. Kako vefelje mu vender moram sato boriti , preden grem od tod. Dobro kofilo bom rekel napravili, ofhlir mi bo fvojo kozhijo po-fodil in moje konje vpregel, grem in ofhtir s1 mano, de mi hifho pokashe kjer fant flushi, in s' faboj ga bom k' kofilu perpeljal, de bo s'nami jedel, to mu bo vezhi vefelje, ko vfi dnarji. Velika zhaft bo kmetifhkimu paftirju fe v' ko-zhii s' gofpodo peljati , in per gofpodi jefti. Okoli dvanajlte ure tifliga dne fe perpelja po zefti kozhija, savije v' uran v' vaf, in obftoji pred hifho , kjer je Paule flushil. Dva gofpo-da ftopita is kozhije, in vprafhala gofpodinjo : Kje je vafh paflir Paule? Odgovori: ni ga fhe domu, pafe , kmalo mora priti, ker blisha fe poldne. Baron in gofpodar pofhte ga zhakata de pride. Ko pride Paule , ga v' kozhijo pofa-dita in s' fabo na pofhto peljata. Po poli vprafha Paule ponishno: Gofpodje! kam me peljate. Baron mu odgovori: Ne boj fe, ti Ii meni slo udregel, ber fi fhel ljudi bližat takrat ko fini jih nar bolj potreboval, plazhila nizh nifi hotel vseti, salo bofh danef s' nami jedel in pil, in fe po gofpofko godil. Paule fe fladko pofmeja iu fe sahvali ponishno sa toliko zhaft. Boljfhi fe mi sdi, je rekel fe v' kozhii peljati in per go-fpodi jedi, kakor fhe toliko tolarjev, pofebno ko je vidil, de fo drugi paftirji njegovi tovar-fhi sa njim sjnli in fe zbudili. Vfe je she bilo perpravljeno , ko fe perpeljata baron in pofhtni gofpodar v' kozhii s' Pauletam. Kar k' misi fedejo, btera je bila polna nar bolj! bih jedi , in dobi'iga fladkiga vina. Gofpoda sazbne hitro jedi, Paule pa debelo gleda in fe nozbe k' misi ufedi, kamor fo mu odkasali. Baron mu rezhe: Paule! ufedi fe in s' nami jej, kolikor fe ti bo poljubilo. Paule rezhe ponishno: Ne samerite, gnadlivi gofpod baron , fej nide fhe molili, pa she jede. Meni fo mali slo saterd-vali vfelej pred jedjo in po jedi molili, in fe fpomniti dobrotnika , kteri nam darove daje. Vezhkrat fim flifhal : Kdor pred jedjo in po jedi ne moli, je shvini enak. Per tih Paulclovih befedah fe vil fpogledajo, in hiteli fo molili molitev pred jedjo. Med jedjo vprafha baron Pauleta: Povej mi nar pervo, sakaj nifi od mene nizh hotel vseti, ker fim ti lepe dnarje ponujal? Paule odgovori vef brihten naravnoft bres hinavfhine! Gofpod baron shlahtni ! Sato nifim hotel nizh od vaf vseli, ker fim obljubil svedo fe dersbati po nauku fvoje matere in po naukih duhovnov. Mali fo me lepo uzhili in mi vezhkrat rekli, pofebno takrat ko fim fe od njih lozhil, de sa vfako majhno rezh ne plazhila tirjati , kar fe komu flori. Kdor ho od ljudi sa vfako rezh na fvetu plazhan, ne bo na unim fvetu nizh plazhila dofegel. Duhovni pa-flirji naf uzhijo : Zhe zhlovek posherk mersle vode blishnjimu s' dobrim ferzam poda, bo per Bogu plazbilo imel. Na to rezhe baron: Paule! pridni fant, le tak oflani in frezhen bofh, Bog le ne bo ni-boli sapuftil. Tudi gofpej baronki je bil Paule slo ufhezh, sato ga prijasno vprafha: Kako je to fante, ker fi tako brihten in dobro glavo imafh , sakaj pa v' fholo ne hodifh , de bi fe baj vezh nauzbil. Per tem vprafhanji fo fe Pau-lelu folse ulile in glohoko sdihne rekozh: O dobra gofpa! Rad bi bil hodil v'fholo, pa ni bilo rnogozhe; zhaft Bogu, de fim fe toliko nauzhil. Nato ob bratkim vfe rasloshi, babo fe je s' njegovimi ftarfbi godilo , de fo bili od vfih aapn-fheni , bres pomozhi fo mogli iti po fvetu. Gofpa tiho rezhe baronu: Prav dober in pri-jasen fe mi ta fant sdi, nama ni Bog otrok dal , kaj ko bi ga sa fvojiga vsela, dobro delo ho to, in is fanta sna fzhafama baj biti. Baron rezhe : Ravno ta mifel je tudi moja. Vsela ga bova, sanj fkerbela, in ga dala užhit, ker je brihten. Bog bo nama to povernil zhe ne na tem pa na nnim fvetu. Vender fanta moram pred vprafhali, ali bo per volji s' nama iti. Baron poklizhe Pauleta rekozh: Paule! bi li ti sapuftil fvojo flusbbo in fhel s' nama delezh — v' nemfhbi gradez ? Tam fe bofh lah- l grajfhino vaf. Zhudno fe je s' nafhim gofpodam godilo , veliko bi imel vam povedal ti, pa meni fe sdi, de ravno fe pelje; Komej mosh isgovori kar kozhjafh savpije: Urban! tako je bilo tiftimu kajsherju ime, hiti pofvetiti, gofpod fo fe perpeljali. Paule hitro vsame la-lerno , in rezhe kajsherju : Puftite mene, grem jeft' :nameft vaf pofvelit gofpodu,' zhe vam je prav. Kajsher pravi, slo mi uftreshete, pojdite frezhno, zhakali vaf bomo s' luzhjo de nasaj pridete. Paule fpremi grajfhaka do doma, dobro ga je posnal, pa fe mu ni hotel rasodeli^ zelo pot je molzhal, le toliko je povedal, de je fholar in de bo prenozhil v' kajshi. Gofpod ni vezh porajtal, pride domu, fkozhi is vosa, pelje sa roko fvojo sheno in gre v' sgornje kamre. Drusiga ni rekel, kakor hifhniku je uka-sal dati kosarez vina fholarju , kteri mu je po-fvetil. Sdaj je Paule premifhljeval, kako bi naredil, de bis' gofpodam govoril, in ga fkufhal, ali ga bo hotel posnati ali ne, bi mu je toliko dobriga v' bolesni boril. Kuharza je bila bersh per Pauletu , in ga vprafha babo je to, de je on perfhel pofvetit gofpodu. Potem bo ji je vfe povedal , jo profi rekozh: Profim vaf, pojdite gori k' gofpodu in režite jim, de jih jeft prav dobro posnam , in de bi rad lc eno farno bc- fedizo s1 njimi govoril. Kuharza gre in pove gofpodu, kako fholar, hleri je perfvetil, sheli s' njim govoriti. Tudi pove, kako je bil ravno ta fholar majhno pred od hifbnika is grajfhine odgnan. Gofpod hitro gre v' fpodnjo hifho , bjer je fholar zhakal. Ko noter ftopi, mu rezhe Paule: Avgufhtin, ali me fhe posnafh, ali me morebiti vezh ne bofh posnati hotel! Lej! Paule tvoj nekdajni prijatel te je prifhel obi-fbat. Avgufhtin te befede saflifhati oltermi, kar befedize ne more fpregovoriti, ker je sdaj Pauleta po glafu in po befedi fposnal. Potem uo-pi k' njemu, ga objame in bufhne in pa mu rezhe: Ljubi prijatel! Ne sameri, de fim fi pu-ftil od tebe tako poftrezhi, de mi fhe po no-zhi fvelifh, in nifim vedil bdo de fi. Sabai fe mi nifi rasodel ? O prijatel, perferzhni moj prijatel ! nikar ne mifli, de fim nate posabil, ali de bi te posnati ne hotel. Vem de fi to mi-flil, ker ti: zeli zli a f nifim, kar fva fe lozhila, nizh pifal, nizh fporozhil, pa verjemi de fim bil Od velizih opravil in fkerbi nasaj dershan. Vfaki dan fim: na - te miflil, in ko bi bil fli-fhal de baj potrebujefh, bi bil vfe rad dal. Pojdi s' menoj v' gornjo hifho, de bofh s' mano vezherjal in per naf fpal. S' grosnim vefeljem pelje sdaj Avgufhtin fvojiga^ nekdajniga dobrol-ljiviga Pauleta v' lepe gornje kamre, s' dragim sblahtnim pohifhjem napolnjene, in fvoji shoni vfe pove, koliko dobriga mu je ta prijatel boril. Torej ga je tudi gofpa , Avgufhtinova shena , prijasno fprejela , in mu ko fvojimu bratu bregla. Per vezherji fla Avgufhtin in Paule po bratovfko fe od poprejfhnih zhafov pogovarjala, in fe fpomnila , kako' fe jima je godilo. Sadnizh pravi Avgufhtin: Povej mi vender ljubi moj Paule, kajite je prineflo tako delezh, kam grefh, ali kam fi fe namenil. Paule mu vfe po verfti rasloshi , kako so mu njegovi dobrotniki pomeri. Kako je odgnan bres premo-shenja bres pomozhi. Sdaj ifhe flushbe ali dobriga zhloveka, de bi mu pomagal. Sadnizh rezhe : Glej Augufhtin, tebi fe je pred hudo godilo, menije bilo dobro. Sdaj je tebi dobro, meni hudo. Tako* je s' zhafno :frezho, ■ goluf-na je , o de bi le vezhno ne ikon zh.no frezho v' nebefih dofegli! Solse fo Avgufhtinu v' ozhi fto-pile, drusiga ni vezh mogel rezhi, kakor le be-fede: O Paule! ne'bofh,-ne bofh nefrezhen ne, dokler fim jeft sbiv. Nifim posabil, de fi mi shivljenje oteb Per .meni-imafh vfe , kar poshe-lifh, ako bi polovizo moje grajfhine fi isvolil, ti jo s' vefeljem dam. Pa od tega fe bomo jutri pomenili, nezpj gremo fpat, ker je she pos-no. Drugi dan ukashe: Avgufhtin napraviti dobro kofifo, veliko po jed no in povabi vfe fvoje prijatle, de bi fe goftili in vefelili. Per jedi je vfim povabljenim rekel Avgufhtin : Lejte ta je moj pravi refnizhni prijatel, moj dobrotnik, ki me je prifhel obifkat. Perpravljen fim mu sdaj kar je rnogozhe dobrote poverniti, torej vi fte prizhe, barboli bo poshelil mu s' vefeljem dam. Moj hifhnik pa je vzherej tega mojiga dobrotnika s' gerdo od hifhe odgnal, in ko bi Bog ne bil tako naklonil, in ko bi dobri ljudje ne bili ufmiljeni do njega, bi jeft danf tega ve- felja ne imel. Do fmerti bi me bilo bolelo, bo bi bil svedil tle je moj dobrotnik tako ne-ufmiljeno od moje hifhe odgnan. Poklizhi hifh-nika, rezhe Avgufhtin hlapzu , ki je per misi ftregel, de mu vprizho vfih povem, bar mu gre. Hifhnik pride, Avgufhtin mu ferdito rezhe: Posnafh tega Gofpoda? Sakaj fi ga vzherej tabo s' gerdo od ti i fhe ftepel? Ako ga ravno nifi posnal .vender bi ne fmel tako neufmiljen biti. Lej moj dobrotnik je to, shivljenje mi je ohranil. Kdor ni nfmiljen tudi ufmiljenja ni vreden, torej pojdi, poifhi fi flushbe kjer hozhefh, per meni nimafh. vezh kruha. Sedem dni ti dam :odloga flushbe ifkal, ali jo najdefh ali ne,,- fe morafh fpraviti. Hifhnik fe je sgovar-jal s' nevednobjo, in profi de bi ga fhe imeli rekozh : Kam zhein iti na ftaroft? Kako bomo shiveli., shena, otrozi, oh Bogu fe ufmili! Po-beri fe, savpije nad njim Avgufhtin, sdaj zhu-tifh,.babo hudo dene neufmiljenje. S' folsnimi ozhmi gre hifhnik vef shaloften, sdihuje, ne ve fe kam djali, na glaf joka, njegovi otrozi tudi s' njim. Ko odide, fe Paule oberne proti fvojimu prijatlu Avgufhtinu rekozh : Bog te shivi moj prijatel Avgufhtin, gofpod te imenitne grajfhine. ISe sameri, de te vprizho vfih povabljenih sa befedo primem. Obljubil fi mi dati, bar profim, ne saversi tedej moje profhnje. Profim te farno to, de hifhnika ne denefh ob flushbo, ohrani ga do fmerti. Ne samČM-i mu bar je boril, fej vefh, de bo sanaprej vfe dru-gazhin. Nikdar bi jeft ne mogel vefel biti, bo bi savoljo mene kdo nefrezhen bil. Rajfhi ho- zhem fhe toliko revfhino tcrpeti, kakor k' ne-frezhi blishniga kaj pomagati. Na te befede fo fe vli povabljeni rasjafnili in ovefelili, ker sha-loftni fo bili per hifhnikovim flovljenji. O shlahtni ufmiljeni Paule! ti fi nam vfim lep isgled berfhanfke ljubesni. Gotovo ti bo Bog vfe obilno poplazhal. Tabo fo vli ob enim vefeli glaf sagnali, in na sdravje Pauleta in grajfhaka Avgufhtina pili. Dobre volje fo bili zeli dan in dolgo svezher. Avgufhtin je hifh-nika obdershal na Pauletovo profhnjo, in mu obljubil tudi do fmerti ga imeti. Vefel dan je bil to vfim, bar jih je bilo'per gradu, pofebno vefela je bila kuharza. Tri tedne je oftal Paule v' grajfhini. Med tem mu je Avgufhtin vfe nove obluzhila narediti dal, mu vfe potrebne rezhi napravil, in ga potem na Dunaj poflal. Dal mu je s' Tabo obilno-dnarjev, irt lift, kteri-ga je pifal do fvojiga flriza, kteri je bil v'imenitni flushbi na Dunaji. Tako je govoril Avgufhtin fvojimu prijatlu Padle tu, preden ga je od febe fpuflil: Ljubi Padle! preshlahtno je ferze tvoje, fhkoda bi bilo sate, bo bi ti v' kako nevarno flushbo prifhel, kjer bi utegnilo tvoje ferze fpazheno bit). Bodi dober tudi sanaprej, in pojdi fe fhe uzhit. Pojdi na Dunaj de fkonzhafh vfe fhole, loti fe uzhenofti, ble-re hozhefh, isvoli fi ban, hteri te vefeli, jeft pa te bom s' vfim potrebnim prefkerbel, kakor fi bil prefkerbljen per tvojim dobrotniku baronu I. v' nemfbkim gradzu. Pojdi na ravnoft b' mojimu ftrizu, podaj mu pifmu , in fprejel le bo s' vefeljem, in ti bo dal na mojo rajten- ga karkoli bofh potreval. Prijasno fe Paule sahvali sa tako dobrotlivo prijasnoft. Prijatla fe objameta in bufhneta. Paule gre na Dunaj. VI. •i»h \tiU.rw) in a!> iloiti ornildl^fliee ni ; ■■ •■ ' " Paule dejelafkoliz na Dunaji. Sfcilofn .;!:*..M »j Ortrl ,i,f.X .tl«U*l 87)it9.V m *"1 grosnim vefeljem gre Paule Svetin proti Dunaju, ni mu bilo vezh treba fkerbeti bam in kje pod flreho priti, imel je dnarjev dobi, in na Dunaji fe je vedel kam oberniti. Vefel je bil is zeliga ferza • de bo fpet': v', fholo hodil,; in fe lepih rezhi uzhil. ' Rofebno fo ga she naprej velike ali vifoke fhole vefelile. Zelo pot je Boga hvalil, ber mu je toliko dobrot-liv in ufmiljen., Po poti je tudi premifhljeval, kteriga banu hi fe lotil, ali bi fhel tiv' defeto fholo, in fe; uzhil in perpravljal saduhovfki ban, ali bi fe prijel medi'zine, in fe uzhil sdra-vila posnati, de bi sdravnik bil; ali bi fe uzhil pravize, de bi bil befednik ali pravdin dobtar. Zelo pot je premifhljeval baj bi ii bil isvolil , pa ii sa gotovo fhe nizh ni.sbral. Kar od delezh sagleda vifoki turn fvetiga Shtefana, bteri smed velikih poflopjev kipi, od kteriga vifo-zhine jo toliko she flifhal povedati. Is zeliga ferza sdaj Paule sdihne proti nebefam rekozh : O dobrotlivi Bog! rasfvetli mi mu in pamet, de isvolim pravi ban , v' bteriga ii me namenil, de fe obernern na pravo pot, klera je tebi vfhczb. V to zerkev pojdem, klčre turn iim napervo sagledal, tam zhem moliti in jirofiti sa, rasfvetljenje, de to isvolim, bar je tebi o dobrotljivi Bog, dopadlivo. Paule gre sdaj frezh-no naprej, ne udavi fe tako dolgo de pride do velike zerkve fvetiga Shtefana. Naravnoft gre v' zerkev, bilo je ura 4 popoldan, in tako ferzhno in samifhljeno moli, de ni porajtal duhovnov, kteri fo ravno po konzhani molitvi tiho is zerkve fhli. Zelo uro je Paule molil v' zerkvi in premifhljeval, kteriga banu bi fe lotil.- Potem je v' fvojim ferzu obzhutil nekako vefelje in notranje shelje po duhovfkim banu. Gotovo je hoshja volja ta, fi je miflil, Bog me je v' duhovfki ftan namenil, tega fi isvolim. S' temi miflami Paule vftane in gre ifkat s', .pifmam gofpoda prijatloviga briza. Kmalo ga fprafha, ponishno gre do njega. Preden je Paule pifmo podal, ga gofpod prijasno vprafha: Vi fte fholar is ptujiga kraja, videl fim vaf v' zerkvi, kaj ne de fte bili nialo pred v' zerkvi fvetiga Shtefana. pred altarjem matere boshje, to mi je bilo slo vfhezh. Bil fim , odgovori Paule! molil fim in profil Boga sa rasfvetljenje, de bi vedil praviga banu fe lotiti. Gofpod pifmo odpre in bere, bar fposna de je to tifti Av-gufhtinov svefti prijatel in dobrotnik. S' velikim vefeljem ga fprejme, mu rezhe, fe sraven njega ufefti, in mu tako govori: Ljubesnivi Paule! vfe vem bako fe je tebi godilo. Dobro vem koliko dobriga fi mojimu ftrizhniku ftoril, in mu pomagal v' bolesni. Vfe to bashe ozhil-no de te je Bog V duhovfki ftan namenil. Bo-gaj mene, ftopi v'defeto fholo, hiti fe uzhiti duhovfke uzhenofti, s' vfim bofh prefkerbljen karkoli polrebujefh. Ti bofh bdej dober duhoven paftir. Paule odgovori pohishno: Vifoke zhafti vredni gofpod! Ravno to je moja mifel, v' zerkvi med molitvijo fo mi na enkrat peifhle v' ferze velike shelje po duhovfkim banu; tega fe hozhem prijeti, in fi pridno persadevati fi potrebnih uzhenob perdobiti. Vaf profim , de mi pomagate, in me uzhite, kako fe moram vredno sa ta fveli in imenitni ftan, kakor je duhovfki, perpavljati. — Paule je ftopil v' de-feto fholo, pridno fe uzhil, de mu ga ni bilo enakiga. Per gofpodu je imel ftanovanje in shivefh, in s' vfim ga je prijatel Avgufhtin o-bilno prefkerbil. Dve leti je hodil v' defeto fholo, is gofpodove hifhe, tretje leto pa je bil vset v' duhovfhnizo. Zheterto leto je bil sa mafhnika shegnan. Ko je Paule vfe fhole fkon-zhal je bil poftavljen prezej sa uzhenika v' malih f holah , de je fante kerfhanfki nauk uzhil, btero flushbo je on pet let s' velikim pridam opravljal. Potem je bil svoljen sa poglavarja zbes male fhole, in to flushbo je opravljal fheft let s' vefeljem in h' vefelju vfim malim fholar-jem. Svoljen je bil potem Paule sa poglavar-fbiga fvetvavza , savoljo njegove velike uzhenoAi, brihtnoAi in brumnofti mu je bilo to imenitno opravilo isrozheno. Per taki imenitni flush-hi je bil vender vedno ponishen in pohleven. Vezh ko je mogel dobriga borili, bolj je bil vesel. Pofebno je reveshem rad pomagal, vfe jim je rasdal; defiravno je bilo veliko njegovo vfakoletno plazhilo, je revno fbivel. "VII. »ii 4&J«ti> jf)b}[ ' Jii.(i iT .ijl'iui'1 - ' ,'!...:.., Paule dvorni fvetvavez, polem fkhof. Snana je bila Pauletova uzhenoft, modrod in brumnoft, ne le tovarihem, ampak tudi vik-fhim oblaftnikam, sato je bil od fvitliga zefar-ja isvoljen sa dvorniga fvetvavza, kader je nar-rnanj na to miflil. Vezh drugih tudi uzhenih mosh je bilo zefarju perporozhenih sa to flushbo, pa le Paul Svetin je bil isvoljen, in s' veliko zhaft jo v' to imenitno flushbo povsdignjen. Nehaj let je to teshavno flushbo opravljal. Vli njegovi vikfbi oblabniki fo ga radi imeli, vefeli fo bili de fo taziga uzheniga in sveftiga, fvetovavza dobili. Storil je, bar drugi nifo mogli boriti, ker je vezh jesibov do dobriga snal govoriti. Isvoljen je bil potem sa fhkofa v' I. Slovczha in imenitna fhkofija je bila to ne slo delezh od Dunaja. S' grosnim vefeljem fo ga prebivavzi tilliga kraja fvojiga duhovniga vik-fhiga paftirja fprejeli, ker fo she popred toliko od njegove dobrodelnodi flifhali. Velike perhodke je imel. Veliko blaga in premoshe-nja mu je dajala fhkofija, vender Paule je obal per fvoji navadi, namrezh de je revno shivel. Le toliko fi je perhranil, bar je bilo prav sa potrebo, vfe drugo je reveshem rasdal; bolni-^ bam pomagal in jim sdravila kupoval. Navado je imel rezhi: Kar reveshem dam Bogu dam. Zhe bolniku pobreshem Bogu pobreshem. Torej fo ga tudi vli revni tiftiga kraja le ozheta imen vali, in vedno sanj molili. — Eniga dne ga je nekdajni prijatel Avgufhtin obifkal, kteriga je Paule fhkof vezh dni perdershal, de ba fe od nehdajnih zhafov pogovarjala, kako jima jo hilo nekdaj hudo, sdaj pa obema dobro. Kader fe Avgufhtin grajfhak fpet na pot proti domu -fpubi . ga fhkof Paul fpremi do zebe, fhkofija je Lila dobro uro od velike zebe. Tam fe prijatla lozhita, eden drugimu frezho vofhita, fi obljubila vezhkrat eden dru-siga obifkati in fe lozhita. Shkof Paule fe ravno ufede v' kozhijo de hi hitel domu, kar bo-pi k' njemu gofpodar blishne hajshe rekozh: Gnadljiv gofpod fhkof! Profim vaf, de bi malo v' mojo hifho ftopili pogledat bolnika, kterimu je slo hudo. Snoz.hi ba perfhla dva plujza, vfa revna rabergana.in lazhna. Profila ba me, de hi jih prenozhil, ber dnarjev nimata. Eden je bil she vzherej grosno flab, danf pa mu je she befedo saperlo; bojim fe de bi bres fpove-di ne umeri. Tovarfh njegov mu lepo Arcshe pa s' nami ne more nizh govoriti, sdi fe mi de je Franzos. Tudi ne vem kake vere je bolnik , na vratu ima majhno lepo tablizo nave-sano, na tablizi je gofpofka shenfka namalana. Shkof Paule gre per tej prizhi k' bolniku, ga vprafha vezh rezhi, nizh ni mogol odgovoriti, tako je oflabel. Shkof je dobro snal govoriti franzofko , torej vprafha holnikoviga tovarfha : Od kod prideta in kam groba? Franzos mu odgovori: is rufovfkiga zefarftva prideva is deshe-le Siberije , bjer fva bila vjeta , in greva vfak proti fvojimu domu. Franzos je bil vefel, de je fhkof Paul tabo lepo po franzofko snal go- voriti, i" nui je vfe raslosliil ob kratkim, babo fe jima je godilo: Jeb hm pravi Franzos, je rekel, bliso meba Tulona doma, ime mi je Ba-sil Hudon. Sapuftil fim doma bogate ftarfhc, radi bi me bili odkupili, pa ni bilo rnogozhe, mogel fim biti foldat, in iti s' grosno Napoleonovo trumo, na gornje mersle rufovfke deshe-le. Ta moj bolni tovarfh, je Illirjan. Imenit-niga ftanu je, ime mu je Kari s' primkam Gap. Tudi on je mater sapuftil doma, njeno podobo fhe sdaj na vratu nofi. Ozhe pa je bil she pred v' vojfki ubit. V vojfki fva bila pod enim banderam, tovarfha in prijalla fva bila. Vkup fva flushila, vkup fva bila vjela, in v' daljno deshelo, §iberjo, odpeljana. Velibo dobriga mi je ftoril Kari moj prijatel, fam per fvojih uftih fi je pertergal, de mi je podal kofzhek bruha v' hudi lakoti. She sdavnej bi jeft bil pobit, bo bi On ne bil neufmiljenih Rufov same fprofil. Ker je bil Illirjan je s' njimi nekoliko govoriti snal. Vjeta fva bila zeli zhaf vkup. Rufi fo naji dali v' globoke jame rudo kopat-, po tri dni nifva beliga dne vidila, sra-ven pa fva flabo hrano imela. V taki nefrezbi fva eden drusiga trofhtala, fposnala fva, de bosh-ja previdnoft je s' nama tako naredila. Torej fva fe is zeliga ferza k' Bogu obernila, vedno profila in molila, de bi fe Bog naji ufmilil, in naji is take nefrezhe refhil. Dolgo let fva tako sdihvala in molila , de bi fe Bog naj ufmilil , in naji is take nefrezhe refhil, in najina molitev je perfhla pred hosh ji fedesh. Miflila fva, de fva od vfih posabljena in sapufhena v' tamnik podsemljifkih jamah kakor kcrt, ker en dan pride fiberfki poglavar in ukashe naji pred-fe perpeljati. Ko prideva, nama rezhe: Sahva-lila Boga, refhena da, lukej je pifano povelje prifhlo od zefarja, vaji per ti prizhi ispuftili, in vaji vsaziga na fvoj dom poflati. Od vcfelja fo fe nama per tem osnanilu folse uderle. Kari me objame in rezhe: Glej bralez, Bog naji je uflifhal, de fva dozhakala refbenja. Viciifh, prav je, de fi me ubogal in v' Boga saupal. Ako bi ti bil vedno tako nepoterpcshliv in ne-voljin, kdo ve, kaj bi fe bilo s' tabo sgodilo. Sahvaliva tcdej Boga, kteri tako dobrotljivo in ufmiljeno s' nama dela. Pokleknila fva in na glaf molila. Prezej drugi dan fe vsdigneva in fva fe na pot podala, fvoje ljube domovine ifkat. Zele kvatre she hodiva, vfe oblazhilo je ftrohnelo, ohutalo je bergano, jedli le toliko imava, kar per dobrih ljudeh fprofiva : Dnarzi, kar fo nama Rufi dali , fo bmalo pofhli, in sdej fva slo oflabela. Vzheraj pa je mojimu tovar-fhu tako hudo prifhlo, de ne moreva vezh naprej. Pa naj fe nama godi, babor hozhe, ne sapubim ga fvojiga sveftiga prijatla, de osdra-vi, ali pa zhe je hoshja volja tako , de mu ozhi salifnem. Od hifhe do hifhe bom hodil in fprofil , bar bom mogel, de mu pomagam in poftreshem , tudi on v' veliki revi ni meno sapuftil. V ferze fe je fhkofu ushalilo per teb befedah , in rezhe: Glejte hvaleshniga prijatla"! Potem fe oberne k' Franzosu in mu prijasno rezhe! Basile! tvoja fkerh sa prijatla mi je slo vfhezh , in vfim ljudem tukej okoli lep isgled. Shlahtno ferze imafh in hvaleshno, ti delafh, l{ ii dr. <*<<;{.<•• Janes .Svelin pek Ter Jia. eki mokar, kteri je poln vos moke v' Terfl naprodaj peljal, vsame fantizha Janesa s' faboj, kteriga mati Nesha Svetinka vezh prerediti ni mogla. Mi f lil je mobar, fantizh je brihten, sna brali in pifati, tudi enmalo lafhko sna shlo-budrati, morebiti ga kam perpravim , de mi bo hvalo vedel. Ko v' terb pervosi, kmalo pride pek, bteri ob enim vfo moko kupi, po tem v' fmehu vprafha mokarja : Prodabe tudi fanta, bi je na vosi, slo mi je vfhezh; miflil je pek, de je fant mokarjev fin. Kakor nalafh fo bile mokarju te befede, sato bersh rezhe : Mosh befeda : Rad vam ga dam. Ni moj fant to, ampab fin neke revne vdove, ktera ga vezh prerediti ne more. Vsel fim ga s' faboj , de hi ga kam perpravil, zhe vam je refniza ga vseti, hote dobro delo borili, in fant vam bo hvalo vedel. Pek na to fanta s' vefeljem k' febi vsame, in ga uzhi pekovfkiga rokodelfl. Kmalo fe je Janesik pervadil v' Terftu. Gofpodar in gofpodinja,. vli fo ga radi imeli, Itcr fe jo k' vfakimu delu snal perpraviti, in je bil grosno priden. Dobro mu je bilo, vender tega ni imel, kar je nar bolj shelel, sato je bil smeram tih, pobit in shaloden. Vezh-brat je ob nedeljih in prasnikih v' kakim fa-motnim kraji sdihoval in jokal. V sazhetku fo vli menili, fant joka po domu, dolg zhaf mu je. Zhes nekaj zhafa ga gofpodar vprafha: Ja-nesik! ti je fhe sdaj dolg zhaf, fe ti toshi po domu, ali kaj ti je, ker b smircj shaloden? Fant odgovori: Nizh mi ne manka, dobro mi je, le lega nimam bar nar bolj shelim, pa ne upam fe vaf profili. Le povej, zhe fe more li bom ftoril, sato ko rad bogafh. Janef odgovori ponishno: V fholo bi rad hodil, rad bi fe kaj uzhil, premalo snam, pa fhe to bom po-sabil. Gofpodar mu prijasno rezhe: Fantizh ! prav vfhezh mi je to, ne bodi shaloden savoljo tega, zhe bofh smeram tako rad ubogal, bakor tlo sdej, tudi v' fholo bofh hodil. Vfak dan vender te ne morem puftiti v' fholo savoljo pekarije , v' nedeljih in prasnikih pojdefh vfelej v' nedelfko fholo. Zbe bofh priden, zhes pol leta bom domazhim fantam uzhenika v' hifho vsel, in tudi ti bofh fmel vzhafi sraven poflufhati, kar fe bodo uzhili. Kdo bi bil bolj vefel ko Janes per tih befedah. Vefel fkozhi gofpodarju roko kufhnit, in fe mu sahvalit. Od sdej je bil Janes smeram vefel in dobre volje. Prezej pervo nedeljo je v' fholo fhel, in svefto pasil na vfe kar je v' fholi vidil in flifhal. Uzhenik ga je kmalo fposnal, in ga salo vezh-krat ozhitno hvalil , in ga drugim sa isgled dal. Med vfimi drugimi rezhmi, hi fe jih je Janesih v' fholi uzhil, fo mu bile nar bolj vfhezh rajtcnge. Grosno ga je vefelilo, hader v' fholi drugi fantje nifo mogli narediti rajten-go, on pa jo je urno boril, zhe je bila fhe tako teshka. Tudi je Janes fvojimu gofpodar-ju vfe rajtenge narejal, hader je moko ali druge rezhi kupval. Kader je zhaf imel Janesik , ni drugih norzhij vganjal, kakor njegovi tovar-fhi , ampak huhvize je v' robe vsel in baj dobriga bral, sato ga je tudi gofpodar rad imel, ber je vidil, haho sveft in priden fant je, in pa vedno doma. Nar vezhi dobizheh pa je imel Janes od tega, bor fe je le doma dershal, de fe je obvarval pred sapeljivobjo hudobnih to-varfhev. Marfikterimu tcvarfhu, hi ga je kam vabil je odgovoril: Ne grem, fim obljubil mater ubogati, ker fo mi vezhhrat prepovedvali Vv tovarfhije hoditi, in fo mi djali: Fant! ob-dcrshi v' glavi te befete : „Po hudobni tovarfhii glava boli." Eno nedeljo fo imeli per Janesovim go-fpodarji veliko goftarijo, sato ho fo pehovfhiga fanta, kteri fe je suzhil, bil je Janesov tovarfh, v' pehovfho bratovfhino vseli. Pili in jedli fo in dobre volje bili zeli popoldan. Janes pa fe je fkrivej ukradli, vsel bukvize, fhel is meba v' famoten kraj. Vrozhe je ravno bilo, fe vfe-de ne delezh od zebe na breshizhku in morje premifhljuje. Miflil je fam per febi: Toliko vode, kar ozhi peljajo drusiga ni ko voda, kaj jc neki un bran vode, ali fo tudi tam ljudje kali? Ko Janes tako morjeprcmifhljujo in hosh- jo previdnoft hvali pod drevefam, pertezhe ko-drab pef tudi pod drevo v' fenzo, in. fe sraven Janesa vleshe. Janes sagleda, de je pef nekaj ru-dezhiga v' gobzu pernefel; Janes pfa hitro fpo-di, in koder pubi, kar je pernefel. Bila je lepa fhtirvoglala mofhniza is shlahtniga rudezhiga ufnja, kakorfbne le gofpodje per febi nofiti navado imajo, de pifma ali kake druge tanke rezhi hranijo. Janes jo odpre, pa kako fe sa-zhudi ko najde noter dvanajft bankovzov po laushent goldinarjev, fheft po pet bo goldinarjev, in fhe vezh drugih pifem , kterih ni pos-nal. Sraven je bil tudi grosno lep slat perban, kamenzi fo fe lefkatali, de ga blefhe. Janes ^velin vfe to pregleduje in mifli. O revesh, kdor koli ii to sgubil, shelim pred ko je rnogozhe najti tidiga, kteri je sgubil, de mu nasaj dam. Tudi fkufhnjave fo ga sazhele motiti; huda mifel je prifhla v' glavo, btera mu je rekla na tihame: ,,Spravi in liho bodi, fej te nihzhe ne vidi, dnarjev imafh sdaj sadofli, do-bler bofh shiv, svediti p« fe ne more, ker shiv zhlovek sato nizh ne ve." Na to Janes proti nebe-fam pogleda, hitro fe na Boga fpomni, in fam febi odgovori: Ref de me nihzhe ne vidi, pa Bog me vidi, pred Bogam ne morem nizh fkriti. Kaj mi pomaga krivizhno hlago ali najdeno, ker ni moje; kako bi ga samogel s' mirno vebjo vshi-vati. Ne, ne, ne obdershim ne brajzerja. Ne bom nikdar materniga nauka pasabil, kar fo mi vezhkrat rekli: „Fant! kader kaj naidefh, ne mifli de je tvoje, daj nasaj, svedi zhigavo jc, daj osnanili, gofpodar fe bo kmalo dobil, tako bofh pred Bogam in pred ljudmi pofliten obal." Janes je tako hitro fkufhnjave premagal, materni nauk mu je bil doher perpomo/Jiik. V arshet fpravi lepo mofhnizo in gre pozhafi domu s'ref-nizhnimi sheljami najdeno nasaj dati. Vefel gre Janes Svetin proti domu ob morji, ne mifli vezh na najdeno blago , bar frezha neki-ga gofpoda lepo ohlezheniga, btcri je ob morji gori in doli hodil, sdaj naprej sdaj nasaj vef samifhljen. Njegov obras je bil prepaden in bled, vef je bil v' shalofti vlopljen, de je bil merlizhu podoben. §vetin ga gleda in mifli: Tega gofpoda mora grosno nekaj fkerbeti, ki je tako slo shaloben. Le bopi h' njemu in mu rezhe prijasno: Gofpod, ne samerite, de vaf vprafham : Kaj hudiga fe vam je sgodilo, -ber be tako shaloftni? Gofpod bi morebiti v' fvoji frezhi pekovfkiga fanta fhe pogledal ne bil, in mu odgovora ne dal. Nefrezha in nadloga pa tudi prevsetniga in vifoziga zbloveka ponishni-ga bori; torej gofpod globoko sdihne in rezhe : Oh kaj mevprafhafh, ker mi pomagati ne mo-refh. Janes naravnob odgovori, kakor pred ne-dolshen in nepokashen mladenzh: Gofpod! zhe vam jeb ne morem pomagati, vam Bog lahko pomaga. Te befede nedolshniga mladenzha fo shalobnimu gofpodu do ferza fhle, in ga nekoliko sbrihtale v'Boga saupali. Pred je bil gofpod I le v' pofvelne fkerbi, v' harantije in bupzhije samaknjen. Na Boga je malokdaj ali pa nikoli ne miflil. Na to pravi gofpod, prav govorifb- Ref jc, de mi Bog lahko pomaga, lode prevelika je moja nefrezha , ne moreni je preshiveti, rrvno sdaj pregledujem in premifhljujem, kje bi v' morje fkozhil in fe vtopil; konez je mojiga shivljenja; meni ni vezh shiveti. Janes Svetin ferzhno (lopi k' shaloftnimu gofpodu in rezhe: Gofpod! lepo vaf profim ne norite tega. Zhe fle nefrezhen na tem fvetu, sakaj fe hozhete fhe v' vezhno nefrezhno pogresniti. Kaj ne ve-fte, de ta greh vam ne bo ne na tem ne na unim fvetu odpufhen ; sakaj hozhete upanje na hoshjo miloft sgubiti in fzagati. Ne vefte . de po hudim vremenu fpet lepo fonze fija. Zhe fe vam sdaj hudo godi vam bo she Bog fpet frezho dal. Bog pofhilja nefrezhe, de naf s' njimi opominja na njega ne posabili. Le terd-no v' Boga saupajte in on dobrotlivi ozhe vam ho vfe to v' vafho frezho obernil. Per lih befedah je gofpod obermel in fanta debelo gleda, zhef nehaj zhafa rezhe: Fant! danf fi ti moj angela varh. Tvoje befede fo me potrofh-lale. Gotovo bi she bile velika morfIl • •!•(!-.,t ruftd ii.-.-) - nf.tiui/ si« — ■ •; ' i t ' t - ■ i •v i | . • | | | i ' . ■■ ■ '. . ; •V! t bo (-'i'.', • i> II ,i • •.!>••• ">: . ..>.(, '•! Janes .Svetin v" mejia Talonil na Franzofkirn. jfjlvajfeti dan po nevarni voshnji po morji pride barka h' kraju; bil je ravno tudi dvajfe-ti dan mefza kimovza , to je tifti dan pred f. Matevshem. .Svetin sdaj pervizh ugleda franzofko deshelo , is barke je pregledal zelo lepo veliko franzofko mefto Tulon, kamor iti je njegov namen. Ko Svetin is barke pride in ftopi na fuho semljo , fe prezej sjoka, ker fo mu o-zhe na mifel prifhli; rekel je fam per febi: Lej tukej je semlja, v' kteri kofli mojiga ozheta pozhivajo , ali pa zhe fo fhe shivi, Bog sna v' kterim kotu tizhe, in kako fe jim godi. ("Svetin fe hitro sbrihta, obrifhe folse in gre vefel v' hifho s' fvojim gofpodarjem. Ko pred per-Ijuden fant je s' vfakitn prijasno govoril, in fe kmalo , kar jih je per hifhi bilo , fprijasnil. Kader ga je gofpodar peljal fvoji bari gofpej pokasat, je »Svetin fpodobno fvoji novi gofpodi-nji roko kufhnil rekozh : Gofpa! profim vaf imejte polerpljenje s' mano, dokler vfih hifhnih navad ne svem. Rad bom boril vfe, kar mi bobe ukasali, farno de vem, kaj vam je vfhezh. Shelim vam ubrezhi, in nikoli ne mifli m vaf radovoljno shaliti. Gofpa je bila prav sadovolj-na imeli tako perljudniga in pohlevniga flu-shabnika. Torej mu rezhe: Lepo fe vedi, sveft bodi in priden per vfih opravilih, tudi jeft ti bom dobra , bom ti bakor mati. Na to fe sa-bvali Svetin , in gre profit gofpodarja mu dali opravila, kterih fe hozhe vaditi. Ker je Teodor veliki tergovz bil v' Tulo-nu, kteri je delezh in delezh v' velikih kup-zhijah sapleten bil, ni hotel Svetina prezej v' /htazuno djati, ampak v' fvojo pifarnizo ali kanzlijo ga dene, de ga fkufi, koliko je Svetin uzhen v' hupzhijfhkih rajtengah. Pa kmalo je Teodor vidil, de je mladi Svetin v' rajtengah tako prehrifan, de nobeden njegovih flushab-nikov, ktcrih je fhe fedem imel, ne tako: Nar teshji in nar hujfhi rajlengo , nad ktero fi je vfakteri po 3 po 4 ure glavo belil , preden jo je naredil , pa fhe vezhkrat je bilo kaj napak, je Svetin naredil ko bi mignil s' lohkobo bres veliziga truda. Perlctni tergovz Teodor, kteri fi she savoljo fta robi ni mogel s' rajten-gami veliko glave beliti, je kmalo vidil, kako potreben mu je Svetin savolje tolike umnobi v' rajtengah. Kmalo ga je rajfhi imel ko vfe druge fvoje flushabnike. Kader je bilo treba kako teshko rajtengo naredili, ali kako drugo popraviti, le §vetin je bil poklizan, kteri je s' vefeljem in hitro nar bolj smotene in sahomo-tane bupzhije in rajtenge v' red fpravil in ras-jafnil , kar mu je veliko vefelje in njegovimu gofpodarju Teodoru fhe vezhi vefelje bilo. Tako vfelej prav pride zhloveku , kar fe v' mladofti s' pridam nauzhi, febi in drugim vefelje dela. Teodor je savoljo fvoje neismerjene bupzhije grosno rad imel Svetina, vender fku-fhen mosh je she vezhkrat fe nad kakim mla-denzhern golfal, torej mu ni veliko saupal. Re-kel jc: .Svetin je brihten fant, le premlad je, njegove sveftobe fhe nifim preprizhan. Zhe ho on tudi tako sveft, kakor je brihten in priden, ni ga meni treba boljfhiga flushabnika ifbali. V' sveftobi ga je potem vezhkrat fkufih Pod-vergel mu je dnarje , tudi druge drage rezhi; pa Svetin nikdar nar manjfhi ftvarize ni premaknil, zhe je bnj nafhel, je vfelej pofhteno nasaj dal. Gofpodar potem narozhi enimu fvo-jih flushabnikov fkrivej, de naj fi persadeva Svetina fvojiga tovarfha v' krivizo sapeljati. Tovarfh fkuii, Svetina nagovarja, de naj deliš' njini dnarje, sa ktere je fvojiga gofpodarja ogoljfal. §vetin pa, ko ni vedel, de je to nalafh le k' videsu, profi tovarfha rekozh : Ljubi moj tovarfh ! fe ne bojifh Boga ? sakaj fi gofpodarju krivizo boril? Ne vefh de golufi, tatje, krivizh-niki nikoli ne pojdejo v' nebefa? Sdaj pa fhe mene hozhefh smotiti in sapeljati. Ni sadofti, de fi hudoben fam, fhe druge sapeljujefh. Daj nasaj gofpodarju, zhe ne, jefttjjom povedal, in vem, de per ti prizhi pojdefb od hifhe. Tovarfh mu rezhe: Neumen fi, sakaj fe branifh dnarjev, tudi drugi tako delajo, ne bo fe sve-dilo, kaj bofh na vfabo rezh porajtal? Zhe no-zhefh deliti s' mano, bom fam imel. §vetin pravi: Ljubi moj tovarfh! zhe bofh tako delal, kakor druge hudobne vidifh, bofh delezh prifhel. Niboli fe ti ne bo dobro godilo ne na tem ne na unim betu. Zhe tudi pred ljudmi fvoje krivize fkrijefh , ali jih morefh pred Bo-gam fkriti ? Glej kako pofhteni delajo in pra-vizhni, hudobnih krivizhnih ne pofnemaj. Vefh de krivizhen krajzer defet pravizhnih uje! Ker pa tovarfh ne neha Svetina motiti in ga k' kri- vizam sapeljevati, gre Svetin eniga dne k' gofpodarju fam in mu rezhe: Gofpod ne samerite! Nekaj bi vam rad povedal od vafhiga flushabnika , eniga mojih tovarfhev, farno profim, ne fhtrafujte ga savoljo tega , ampak pofvarite ga, de fe poholjfha, in fe ne navadi hudobije. Krivizo vam dela, in mene tudi vam krivizo delati sapeljuje. Gofpodar mu rezhe prijasno: Prav je ljubi moj §vetin , de fi mi povedal, ne fkerbi, bom naredil, de te vezh ne ho motil. Od tiftiga zhafa mu je Teodor she velike rezhi saupal, bolj ko marfikterimu drugimu Sve? tinovimu tovarfhu. Eniga dne fedi §vetin v' pifarnizi fam vef samifhljen v' rajtenge, klere mu je gofpodar Teodor rekel sdelati, kader je is doma fhel v' blishno mefto savoljo nekake velike kupzhije. Kar hitro ftopi v' pifarnizo velik imeniten, k' vide-su shlahtcn lepo oblezhen gofpod, in vprafha: §i le ti Svetin Teodorov flushabnik, kteri je tako umetaln , pofebno v' rajtengah ? Svetin odgovori pohlevno: Sim ja , kaj pa mi ukashete, kaj bi radi, vaf ne posnam, vaf nifim fhe nikoli vidil. Ptuji gofpod na to drusiga ne rezhe kakor te befede: §e bova she v' kratkim vidila, in vsame is arsheta mofhnizo, in jo §vetinu vershe. Na, pravi, to je tvoje in beshi is pi-farnize. §vetin fkozhi hitro sa gofpodam, de bi mu mofhno nasaj dal, ker je rekel: To ni moje, in kar mojiga ni, nozhem ; vender gofpoda she nikjer ni bilo. Svetin vsame mofhno v' roke, jo odpre in najde noter sa tri bo frankov vrednobi. Mifli, in mifli, kaj mu je boriti. Ne ve, salta j mu je to pubil gofpod, kteriga ne posna. Ko gofpodar Teodor domu pride je bila Svetinova perva fkerb, de je ti-bo mofhno vsel in mu jo nefe rekozh: Lejte to mofhnizo mi je nesnan gofpod pernefel, tri bo frankov je v' nji, nizh ne vem sakaj mi je to dal, profim vaf f pravite te dnarje, sakaj jeb jih nozhem in ne morem imeti. Teodor mu rezhe: Na moje befede fpravi dnarje, in jih imej, tvoji fo, fe ho she svedilo , od bod in sakaj fo tebi v' roke prifhli. Svetin uboga. Kmalo potem ga Teodor pofhlje v' blishno me-fio rajlenge na zhiilo sdelat s' bupzam , s' bte-rim je Teodor malo pred kupzhijo boril. Svetin pride v' tifto mebo , gre v' hifho barantav-za, kamor ga jc gofpodar poflal rajtenge is-zhidit, kar ugleda tiftiga gofpoda, kteri mu je mofhno dnarjev poli J i I , in to je bil fam tibi tergovz, s' blerim je Teodor kupzhijo boril, sato mu hitro rezhe: Lej Svetin! fej fim ti rekel, de fe bova v' kratkim vidila. Vedil fim , de le bo gofpodar poflal s' mano rajtingo borit. Ljubi moj Svetin ! nikar me ne bori ne-frezhniga. S' tvojim gofpodarjem imava she velike rajtenge vkup . pa zhe pojde vfe na tanko, vfe po pravizi, vem de bom ob vfe prifhel, tvoj gofpodar me bo na berafhko palizo fpra-vil, jeb in zela moja drushina pojdemo vbo-gajme profit, zhe ti zhido in pravizhno rajten-go borifh. Lej tvoj gofpodar je bogat, fej ima de fam ne ve koliko, bar je, otrok nima vezh ko eno farno hzher; jeb pa imam veliko otrok, opomogel fim fi nekaj, ker fim per rajtengah tvojiga gospodarja slo vfhipnil, vender vfelej tako de ni zhutel. Zhe sdaj zhifto rajtengo in pravizhno borimo nafhe barantije, moram biti firota. Svetin sdaj ne ve, bam fe oberniti, baj sazheti in rezhe: Gofpod! po brivizi ne fmem delati, fpet fe rajfhi ljudem babor Bogu same-rim. S' temi befedami gre, ukashe naprezhi in fe pelja domu, bres de bi bil rajtengo le pcrzhčl. Ko Svetin domu pride, ga she gofpodar na dvorifhi zhaka in ga hitro vprafha: Kako je to, de fi tako hitro prifhel, tako kmalo opravil, ber fim menil, de bofh nar manj 3 ali 4 dni opraviti imel. Svetin rezhe : Gofpod ! sakaj fim tako kmalo nasaj prifhel, vam ne povem drugazhi kakor fkrivej, de nobeden zhlo-vek ne bo flifhal. Teodor pelje sdej Svetina v' fvojo pifarnizo in mu pravi, sdaj govori. Svetin rezhe: Rad fim per vaf, sato ko vidim, de be mi dobri, vender grem rajfhi od hifhe danf, bakor de bi s' tem tergovzam rajtengo delal, kamor be me danf poflali, on je tifti, ki mi je mofhno dnarjev pofilil, de bi sdaj krivizhno rajtengo delal; tega me Bog varuj. Teodor mu rezhe: Svebi pridni flushabnik moj, sdej fposnam, de fi sveb, pojdi nasaj, bori rajtengo s' Urtiul tergovzam na zhibo, savoljo tega ne bo nefrezhen, zhe bi bil tudi kaj dol-shan vfe mu bom odpubil. Svetin uboga, ker ne ve, de vfe to je bila le fkufhnja njegove svebobe, kakor ba fe bila gofpoda pogovorila. Od sdaj sanaprej je Teodor vfe le Svetinu saupal, in ga sa perviga ali vel ki ga flushabni-ka boril. Kar je bilo teshkih in nevarnih oprav- kov, je le Svetinu isrozhil, l vi, general ih od^Franpdskiga kralja fim poflan savoljo • imenitnih!'Opravil, fe hote s' takim blapzam (flushnim) bbgpvarjkh'J General.Tezhe: Imimomu >*iekaj .poifebniga! povedati/! /Nšai to gofpodar 'hitro Svetina: poklfzhe mumkashe':iti k' generalu, in gre fUJiinit: Ko je Svetin fam sdej pred generalam,"i\uijnol tiftim, ki mu je pred.nekej zhafa m shivljenje obvarval, sazhne jokati, nizh ni mogel s' generalam drusiga govoriti, kakor teJšefede: O Gofpod! zhe je rnogozhe pomagajte mi. General ga potrofh-ta in 'nYci "rezhe: Ne boj fe , nifim'"pffšapil ne, kaj fi ti meni boril. Sam Bog je mene fim per-peljal tebe ref hiti. -Le poterpi fhe dva mefza, potem ho moje opravilo*;per.konzu in fpet poj-dem na Franzcsko nasaj. Odkupil: te .bom od flushnptuV-naj velja kolikor hozhe. Lahko, je sdej Svetin terpel fvojo nefrezho, ker je: imel fladho upanje fkorej refhen biti. iDva mefza mineta, kar pride general k'' §vebinovimu gofpodarju,- fe poflovil, in profi, de bi mu vert-narja: Svetina ifpuftil. Gofpodar rezhe: Tega farni mozhno potrebujem, kar mi veliko, opravi. Zhe bi ga pa vender le radi imeli, vam ga dam, tode drugazhi ne, kakor de mi dafto sanj fto tolarlev. General mu prezej odfhteje -fto'tolarjev 5 in poklizhe Svetina, de mu pove, de od kupljen.je sdej, in de pojde nasaj,,v'i fvojo domazho deshelo. Kdo fi more sadofti mifliti Sve-tinovo vefelje, kteriga je sdej v' fvojim ferzu obzhutil. Hvali! Boga , kteri tako po ozhetovfko sanj fkerbi, in ga dobrotljivo refhi is nefrezhe. Medtim :je general. M. §vctinovimu gofpodarju vfe.idopoTedal, kako ga je- v' grosni fmertni ne-varnbfti .otef i >n mu: shivljenje ohranil-. Preden grefla jf.poklizhe gofpodar,,§.velina in mu rezhe': Glej fto tolarjeV fim s,ale::dobil, pa ker: dii tak pofiiilen in dober ahlovek, jih tfcbi/vfe idam, -vsemi;jib, imej jih sa pppotnizo, in hodi frezhno 'v\ fvojo: .domazho deshelo. i ' g _ ■■!::: ->nb mtiifl!9!tu:; -a i.irjofr« rn-.t:'t< , -Joto j oml..:.. uWanze ČMtin najde fvojigec fina. SDf mil ow,i.: oi -»'] hijj£ dnoH hiatu. it h -(,,•.£ grosnim vefeljem je fhel Svetin proti morju s' fvojim generalam; barka ga zhaka tam, kle-ra ga bo peljala v' dormvzho deshelo. Malo zhafa1 fhe* fta fe pomudila v' medu Novijork, de fe General per fvojih prijallih sadnizh po-flovi. Perva dan velhigatravna mefza gre fta v' barko , veter" je bil pravi, brodniki rjuhe napnejo, kakor ptiza gre barka po morji proti Franzoski desheli. Svetin fhe sadnikrat pogleda Ameriko, in sdihne rekozh: Dve leti in dva mefza fim frezhno preftal flushnoft, Bog mi je dal frezho, poflal mi je angela, kteri me je refhil is rok amerikanfkiga gofpodarja; hvaljen bodi dobrotljivi nebefhki ozhe. Sdej fe peljem fpet proti fvoji domazhi desheli po nevarnim morji, o Bog! varuj me pred nefrezhami. Želih petdefet dni je bil Svetin na morji v' barki per fvojim generalu. Devetnajfti dan mefza roshenzveta fe perpeljata do franzoske.de-shele; is barke grefta v? mebo Haver, in fe potem po fuhim peljata, ker fta fe oba po morji vositi navelizhala, de prideta v' mefto Tulon. Tam je general M. do fmerti oftati fklenil. Svetinu pa reahe general: Ti per meni oftanefh in s' mano bofh per misi jedel, dokler fe ti bo sljubilo per meni shiveti. JNe bofh' vezh sdej moj flushabnik, ampak moj prijatel, ti Jfi mi "~ shivljenje; obvarval, vfelej ti bom hvaleshen.. Zhe bofh pa hotel v' fvojo domazho deshelo iti, ti bom toliko dnarjev dajal, de bofh lahko shivel. Med tem je bilo v' mebu Tulon imenitno she-nitvanjei Veliki tergovz ftari Teodov. je fvojo hzher omoshil, in b' tej shenitnini fo prifhli tudi generala: M. Svetinoviga gofpoda povabit. General pravi: Rad grem k' vafhimu shenifva-nju , tode drugazhi ne, kakor zhe ime s' mano priti tudi moj flushabnik Franze Svetinj pa ne de bi per misi hregel, ampak de hi' per misi s' manoj vred fedel ; sakaj zhe ravno je flushah-nik, je pa moj nar vezhi dobrotnik. Stari Teodor je v' tO rad pervolil, ker ba vbila;s' generalam velika prijatla. niteV^ To shenitvanje fo obhajali ravno na veliki Shmarn. Veliko imenitne gofpode fe je vkupej shralo. Vfi fo Teodoru frezho vofhili in tudi neve-biKribini; vfi fo bili vefeli in dobre volje, farno Svetin je sraven fvojiga generala fedel vef sa-mifbljen, in ga vfa gobarija ni rasvefelila ? ber je bil s' fvojimi miflami vezh per fvojih ljudeh, kakor per fva ti h. General je vfe sgodhe fvojiga shivljenja fva tam perpovedval, kako fe mu je na Shpanfkim hudo godilo , in kako mu je svebi Svetin shivljenje otel , salo fo ga vfi fvajte fpofhlovali, in tudi na njegovo sdravje pili. Pos-neje vbarte eden smed fvatov, prime kupizo v' roke in pravi: Naj shivi tudi Ilirija , kjer je nafh shenin doma. Na te befede Franze Svetin od vefelja vef rudezh pobane in mifli: Lejte shenin je tudi Ilirjan kakor jeb ;.: kdo. mora neki to bili. Svetin vprafha tiho fvojiga generala, kako fe shenin pifhe. General pravi: Pifhe fe Svetin kakor ti. Rad bi bil Svetin shenina vprafha! , od hod je doma , pa fe ni upal savoljo gofpodov, hi fo oholi njega bili. Posneji, ho fo fvatje she vinjeni bili, in fe jeli fim ter tje prehajati, i dobi Svetin perloshnob s' sheninam farnim govoriti, in ga tako vprafha: Morebiti fva midva bliso vkup doma, hi imava oba eno ime, povejte mi vender od kod iffia vi prav doma ? Shenin odgovori: Bliso mefta L.... Iim iloma, kjer je bila fuknarija flovezha. Svetin vprafha shcnina, imate fhe ftarifhe? Shenin na to sdih-ne, in folse fe mu po lizih vdero, pa hitro fi jih obrifhe in pravi: Ozheta nifim nikoli pos-nal, na vojfko fo mogli, l