Tiger.
Opisal Kramarjev
1 iger je mačjega plemena in je nekoliko večji od leva. Z repom vred, ki je do 80 cm dolg, meri do 220 cm. Truplo je zleknjeno, vrat in noge so kratke, glava pa je okrogla. Dlaka je zgoraj rdečkastorumena, spodaj bela, povprck pa ima črne ncpravilne proge.
Ta zver, ki je najgrozovitejša in najkrvoločnejša izmed svojega plemena, živi v južni polovici Azije. Zlasti pa se nahaja v velikih, gosto porastenih gozdih vzhodnc Indije. Tiger Ieži podnevi navadno skrit v gostem grmovju, v trstju ali v travi, ki je na nekatcrih krajih do 3 m visoka; ob solnčnem zahodu pa grc za plenom. In tu se zadovolji z vsako živaljo, ki mu pride pred o6i, bodisi da jc majhna ali velika, divja ali domača. Prav pogosto napade tudi človeka. Vendar pa niso vsi tigri enakih lastnosti. Zato razločujemo tigre, ki žive ob sami divjačini, potem take, ki ropajo go-vedo in druge domače živali, ter take, ki napadajo najrajši človeka. Prvi žive Ie v gozdih in zasledujejo jelene, divje prašiče in drugo divjačino in so s tctn poljcdelcu čestokrat celo koristni, zato ker mu delajo jeleni in divji prašiči veliko škode na polju.
Tigri pa, ki žive ob domačih živalih, so mnogo bolj drzni in so navadno žc stareji. Ležišče in skrivališče si napravljajo prav blizu vasi in tu čakajo prtlike, da ugrabijo kako živinče, ko gre na pažo. Casih pa se tiger ne zadovolji le z eno živaljo, marveč pomori v svoji krvoločnosti kar po dve, tri in tudi po več živali. Ker pa dobro ve, da so te živali zvečer v dobrem zavetju, in bi zaman čakal na plen, se priplazi k čredi tudi podnevi in zgrabi iz njene srede prvo žival, ki mu je najbližja, ter uteče z njo v grmovje. Teh tigrov pa se tamošnji pastirji ne boje preveč. Pripovedujejo celo, da je že večkrat pastir s palico pregnal tigra od črede in ga s tepežem in vpitjem celo primoral, da je izpustil že ugrabljeni plen.
Najdrznejši med tigri pa so oni, ki so že kdaj okusili človeško meso. Ti se potem žive večinoma Ie ob človeškem mesu in ugrabijo kako žival le tedaj, kadar so prav lačni. Tu sem sodijo navadno tigri, ki so prej živeli ob domačih živalih in so prišli večkrat v dotiko s pastirji ter so končno izgubili bojazen pred človekom. Ti imajo skrivališča navadno v hostah blizu cest in potov, kjer hodijo ljudje. Tam leže skriti in čakajo na mimoidočega
-X    158    «?-
potnika. Ko pride v zadostno bližino, plane zver nanj, ga zgrabi s silnimi kremplji, mu pregrizne tilnik, in siromak leži v krvi pod njim ter je izgubljen. V največji nevarnosti so pismonoše, ki prenašajo pisma in druge pošiljatve po onih krajih. Tudi se je pripetilo, da je tak tiger nekoč skočil na vojake, ki so korakali mimo njcgovega ležišča, potegnil častnika, ki je jezdil za njimi, s konja ter ga bliskoma odnesel v bližnje grmovje. Preden so se vojaki za-vedli, kaj se je zgodilo, že ni bilo več sledu ne o tigru in ne o častniku. Nekoč je na tak način tudi odnesel iz potujoče družbe slugo enega izmed teh potnikov. In ko so zasledovali zver po krvi nesrečnikovi, so našli štiri milje daleč v hosti še nekaj ostankov njegovega trupla. V nekaterih krajih vshodne Indije, kjer so tigri pomorili žc silno veliko odraslih Ijudi in otrok, so zapustili   ostali   svoja   bivališča  in  se  preselili v varnejše  kraje.   Ker pa
tiger tudi dobro plava, mu je prav težko uteči, in ljudje niti na otokih niso varni pred njim. Po več krajih so morali vsa grmovja ob cestah in potih posekati ali pa sežgati, da so napravili ta pota varna za promet
Tiger napada vse živali, le slona se boji, ker pozna moč njegovega rilca in njegovih doigih okel. Boji sc pa tudi ognja in beži pred močnim ropotom.
Love ga na prav različne načine. Ker zaradi skoro do 3 m visoke trave in gostega grmovja in lesovja sploh ni mogoče natančno določiti tigrovega ležišča, se poslužujejo nalašč za lov na tigre priučenih slonov, ki nosijo lovce. S slonov pa jim je mogoče pregledati večji prostor. Tak prostor navadno obkoli kakih 150 in tudi več mož, ki so oboroženi z dolgimi suli-cami. V sredo tega velikega kroga pa se odpravijo lovci na slonih. Sedaj prično poganjači z bobni, pavkami in drugimi pripravami ropotati in vpiti, da preplaše tigra in ga prisilijo, da zapusti ležišče.
-¦>*      159     WS-
Redkokdaj naskoči suličarje, ki ga tudi takoj prebodejo, marveč beži pred njimi in se umika vedno bolj proti sredi. Tu pa ga že zadene smrto-nosna krogla spretnih lovcev, ki streljajo nanj s slonov. Čestokrat naskoči v obupnosti tudi slona, in sicer navadno le od zadaj. Tedaj pa ga morajo lovci hitro odstraniti, če ne, pa jih spravi slon v največjo nevarnost, ker se hoče otresti v svojo kožo zagriznjenega tigra s tem, da leže na hrbet. Kadar ga pa slon doseže z rilcem, tedaj ga vrže z največjo silo v zrak, in ko pade tiger na tla, ga obsuva z okli tako, da se ne more več geniti. Naposled ga še pohodi. Na otoku Javi jih pa tamošnji prebivalci, ki nimajo pušk in streljiva, love tudi brez slonov. Prostor, kjer biva tiger, zagrade z močno, do 3 m visoko mrežo, krog in krog pa zanetijo ogenj. V ta prostor se poda potem kakih 15 do 20, z ostrimi sulicami oboroženih mož, ki se. tesno tišče drug drugega, ker vedo, da se jih tiger potem boji. Tako zdru-ženi ga poiščejo v njegovem ležišču ter ga nabodejo.
Love pa ga tudi tako, da mu nastavljajo močne pasti in samostrelnice, za vado pa mu privežejo ovco ali kozlička. Ko hoče tiger zgrabiti nastav-ljeno žival, se izproži past, in tiger je ujet v močni kletki, ali pa se izproži samostrelnica, ki ga takoj ubije.
Tigre love zato, da jih iztrebijo, love jih pa tudi zaradi dragocene kože, ki velja do 13,00 K. Tudi tigrove kremplje dobro prodado, ker jih nosijo imovite gospe vkovane v zlatu ali srebru kot nakit. Meso, ki je baje okusno, pa jedo navadno le moški Indijanci. Ti so namreč mnenja, da jim daje to meso moč in pogum. Love jih pa tudi za zverinjake.
Mladi tigri se sicer dado ukrotiti, vendar pa jim ni veliko zaupati, ker tudi kot taki ne izgube divje mačje prirode. Mnogo krotilcev, ki niso bili dovolj previdni, je že izgubilo življenje.