GLAS NARODA
- List slovenskih delavcev r Ameriki -
Reentered an Second Class Matter September 25th 194« at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Concrete of March Srd, 187«.
Tel: CHeteea 3-1242
N . 11 — Štev.
A WAR HALF WON ...
Wrr ! 1
- VOLUME LITI. — LETNIK LIII.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 16, 1945 - TOREK, 16. JANUARJA, 1945
AMERIKANCI V HOUFFALIZE
Ameriška prva armada je v korakala v Houffalize, v središču ozemlja, ki si ga je feldmar-fal ( ]arl Gerd von Ruimdstedt osvojil s svojo ofenzivo. Armada se je tudi približala St. Vitim na še»t milj. tretja ameriška armada pa je zavzela tri mesta.
lh-uga oklopua divizija a-meriske prve armade je drvi-la eno miljo i>o eesti do Houffalize, ki je sedaj najbolj za-padni kriti, do koder še drži nemška lx>jua črta.
Proti St. Vithu, ki jo oddaljeno od nemško meje Ntnio štiri milje, je general Courtney II. Hodges poMal najmanj šest divizij. Njegova armada je prekoračila reko Salm in zavzela 8 trgov in vasi.
Ko so bili Nenw*i že skoro )M>poluotiia iztisnjeni iz Belgije, se je ameriška tretja ar-
k; /l1!	f^po^f, daIZA. BODOČO VARNOST MIRU
obdrži St. \ ith, skozi katerega J Je že Nemci proti svoji meji.
Houffalize, 'ki je bilo središče v z?!vzetem ozemlju, zavezniške armade obstreljujejo od treh strani na razdaljo treh do petih milj. Glavna cesta, ki pelje iz Houffalize v St. Vitli, je bila presekana.
Na Mo in st«» nemških motornih vozil se gnete po cesti, ki |*'lje iz Houffalize, zadevajo m? eno oi> drugo, medtem ko
Predsednik Roosevelt ima v svojih rokah demokrat ske in republikanske predloge za poravnavo svetovnih poetičnih vprašanj do časa, ko bo postavljena svetovna organizacija za mir.
Predsednik senatnega odbo
mad a obrnila proti vzhodu m zavzela Butzdorf, Neiiing in Wies. Wim je že ]>et milu v notranjosti Nemčije vzliodno <*1 luk*enbur>ke meje.
Von Rundstedt je dokončal avojo pirstološrino v Belgiji in »«ilaj |»oŠiLja v Saar in v severno Alzaeijo mnogo vojaštva in 1h> mogoče zopet posknšal prebit j ameriško črto.
NVniei najmanj desetkrat s tanki, ki 1>ruhajo ogenj, napadli Hatten, 8 milj južno od nemške meje severno od Stras-slnmni in ko so se vsi napadi izjalovili, so A meri kanci napadli.
V severnih Voirezih v ok<»liei Bi tebe Nemci zelo napadajo z a rt i ler i jo.
Druga angleška armada, ki je sko'-ila v bit'ko, da zalmiui Nemcem, da ne pridejo do Melise, je |K>ma^ala Ameri-kanecni pri zavzetju Houffalize.
Naknadna }H>r««čila s fronte naznanjajo, da so Amerikanei dospeli do središča Houffalize, v predmestjih i»a so lioji še nadaljuje.
Houffalize je bilo glavno o-poriV-e fcldmaršala von Rund-*tedta, «1 koder je pošiljal svoj<- oklopne armade proti Meuse proti koncu decembra, ki» je ldjejfovo prodiranje do-svoj višek.
jih zavezniški bomlhniki neprestano ljomba rdi rajo.
V*e nemške postojanke v Houffalize - Bastogue predelu ob reki Our+he in severovzhodno pix>ti Vielsalm se lomijo. Nad 20 mest, trgov in vasi je obkoljenih, ko so tri zavezniške armade napredovale tri do pet milj.
V m* kaže, da skuša v. Rundstedt umakniti svojo armado
ra za vnanje zadeve Toni Con-nallv, ki je prejšnji teden priporočal senatorjem, da ne razpravljajo o vnainji politiki, dokler se ne sestane jo trije veliki, je predlagal, da združeni narodi postavijo fca'ko imenovani medeasni svet, ki naij bi jkj-sloval do rasa, ko bo podpisan in |>otrjeii mir.
Senator Connallv je časnikarskim poročevalcem rekel, da Ik> svoj načrt glede vnanje politike predložil državnemu tajniku Edwarda R. Stettiniu-su prihodnji teden.
< Vi una ly jeva izjava je prišla kmalu zatem, ko je senator Arthur H. VandenJierg predlagal zvezo petih velesil, ki se IkhIo zavezale, da s<krl>e za to, da sta Nemčija in Japonska razoroženi. Njegov predlog sta potrdili <>l>e glavni stranki.
Drugi predlogi glede vnanje politike bodo prišli v zbornici na razpravo priliodnji teden in demokratski sonatnr \f,.iit;i_
v Miegfriedovo črto, m<*sto da bi se postavil v bran na črti okoli St. Vit ha. Letalci poročajo, da se Nemci ne vstavljajo v St. Vithu, temveč hitijo dalje proti nemški meji.
Ameriška prva armada, ki
a r—
prihaja <*1 severozapada, se jej /družila z angleško armado za-jiadiio o<l Houffalize, sta postavili močno obrambno či-to in odrezali močno nemško mado.
Ameriška tretua armada s« j«* tudi združila z angleško ar-l mado ob reki Ourthe blizu | Be rt ogne.
Na južnem koncu fronte so| Xem<*ei napadli ameriško m*-dmo armado osem milj v notranjosti Alzacije severno od St rassburga.
iz Montane Burton K. Wheeler namerava prihodnji teden govoriti dve uri in lio v svojem govo-| ru zagovarjal svoj predlog, kil
bo zahteval, da je izpremenje-na zahteva brezjK>gojne predaje. Držav, tajnik Stettinius je rekel, da bi prememba zahteve za brezpogojno predajo napotila sovražnike, da bi stali pri zahtevi, da vse vrše pogajanja za mir.
Senator Connallv hoče izj>o-slovati, da je že sedaj, p redno je vojna končana, izstavljena nekaka Liga narodov, ki naj bi po zaključku vojne takoj pričela poslovati in naj organizacijo pozneje potrdijo Združeni narodi.
iSenator Connallv je rekel, da Ihi zasliševanje senatnega odbora glede svetovnega miru vzelo nekaj ted^pv, debate v senatu pa še nekaj mesecev. Mirovna organizacija bo mogoče mogla pričeti poslovati jeseni.
Brez ozira na predlog senatorja Connallyja sta že i-jnela dolgo posvetovanje glede bodoče organizacije za vzdrževanje miru državni tajnik Stettinius in angleški poslanik lord Halifax.	,
KUPITE EN "EXTRA" BOND OANESI
Na poti v Manilo
Od Lin gay en zaliva je šesta armada generala MaeArthurja vdrla v provinco Tarlae na Luzonu 28 milj od obrežja.
Amerikanci prodirajo v dveh skupinah po cesti št. 13 od Bayamibaiiiga proti vzhodu. En oddelek, -ki prodira ]*> cesti št. 13, je dospel do Camilinga, važnega križišča cest v Tarlae provinci. V "šestih dneh so A-merikanci na Luzonu napredovali daleč na otdk in z napredovanjem 28 milj so že napravili četrtino razdalje od Lin-gayena do Manile.
Od središča oporišča v Lin-gaven zalivu so Ajnerikanci v svojem prodiranju zavzeli Ca-tablan, prednje straže pa so prodrle še dalje proti Urdaneti po glavni cesti, ki pelje po planjavi Luzona.
V vseh teh bojih zadevajo A meri kanci le na slab sovražni odpor, le na severnem koncu fronte se Japonci bolj trdno drže. Severno od Boborubio so zadeli na inočno utrjeno črto in blizu Bozorruibio so se Ja-|K>nci najbolj postavili v bran.
Camiliug, *ki ima 6000 prebivalcev in leži ob reki Tarlae, je za Mac Arthur je ve o-k-lopne divizije velikega pomena. V Catmilingu se cesta št. 13 združi s cesto, ki teče ju-gozapadno proti Rayamtbangu, tretja vzporedna cesta pa teče v vzhodni smeri proti Pa-niqui.
Bombniki z ictalUč v Mindo-ro, Ley te in Palau pripravljajo pot infanteriji in l^mbardi-rajo japonska letališča sevenio in južno otl ameriškega oporišča in zalagalne ^lostaje. Uničene so bile vojaiške naprave v bližini Tarlaca, glavnega mesta province istega imena.
Rusi so zavzeli Kielce
Bombardirano je bilo tudi letališče Clark in letališče pri Batangasu in Manili.
Japonci kažejo zelo slabo silo v zraku, le 12. januarja so poslali 'štiri aeroplane, ki so hoteli 'bombardirati ameriške ladje v Liugaven zalivu, pa vsi štirje so bili uničeni.
JUGOSLOVANI REŠUJEJO SA^OJO ZEMLJO
V BEOGRADU NE MARAJO KRALJA
V soboto ponoči so bile v Beogradu velrke demonstracije, ker je kralj Peter zavrgel sjiorazum med dr. Šubašičcm in maršalom Titom. Demonstracije s<i se nadaljevale celo noč do velikega zborovanja o-[Kildue na trgu Slavija. V de-monstracijah je bilo nad 50 tisoč JjiKli, ki so klicali: 44Ne maramo kralja; mi hočemo Tita!"
Zliorovalccni sta govorila
Edeča armada je včeraj zavzela velevažno poljsko industrijsko mesto Kielce, 51 milj od nemške meje. Četrti dan svoje ofenzive so Busi od Krakova oddaljeni še 21 milj. Ob zapadnem'bregu Visle je maršal Ivan S. Konev svojo fronto raztegnil na razdaljo 120 mili, je napredoval 16 milj in zavzel nad 400 mest, trgov in vasi.
Konevova
prva ukrajinska armada se je približala tudi ('enstohovi na 41 milj in naglo Vazbija nemško armado, ki hrani Varšavo in jugozapatino Poljsko.
Kielce, čegar padec- je naznanil v svojem dnevnem povelju maršal Stalin, je imel pred vojno 53,000 prebivalcev in leži 91 milj jugozapadno od Vfaršave.
Berlin naznanja, da je v teh velikih bojih na olieli straneh okoli 3,500,000 vojakov, mini iirjimi 2,000,tHK) Rusov. In slo-
Prusiji. Berlin poroča, da so v teku poulični l>oji v Seliloss-bei-gu, 20 milj severovzhodno od velikega železniškega križišča Isterburga'.
Nemškii časnikarska agentu-I ra Trausocean naznanja, da je rdeča armada pričela drugo o-fenzivo v Vzhodni Prusiji in sicer na južnem 'koncu proti Lomzi v »Su walk i ju. [ V južni C'ehostovaSki prodirajo Rusi ua 25 milj dolgi fronti proti vznožju slovaškega Rdečega gorovja. Napredovali so štiri milje med Lučenccem
Nemške ladje odhajajo iz Švedske
List '* Morgonpost'1 v Gote-boi-gu na Švedskem poroča, da so nemške ibojne in ti*govsike hitlje prejele povelje, da od-plujejo iz še vedskih pristanišč v najbližje nemško pristanišče.
Navzlic s'krajno hudemu mrazu in debelemu snegu po nekaterih Ikrajih jugoslovanska osvo(bol>odilna vojska goni Nemce iz dežele.
Nemci se povsod srdito branijo, pa navzlic temu jih partizani stalno potiskajo nazaj in po nekaterih krajih Nemci še drže svdje postojanke, ki pa so zvezane z drugimi postojankami le z zelo ozlkimi pasovi.
Nemci posebno trdno drže zelenico iz Trsta skozi Slovenijo v Avstrijo in Nemci pogosto prično z ofenzivo proti partizanom, toda partizani se junašJko 'borijo.
Severovzhodno od Zagreba preti Nemcem nevarnost, da se bodo partizani združili z rdečo armado maršala Tolbu-liina čez Dravo v smeri pro-ti Blatnemu jezeru.
Najbollj daleč proti vzhodu so Nemci v Jugoslabiji v Maj-jivica gorovju severozapadno oil Beograda ,k!jer so si s pomočjo četnikov zgradili močne postojanke in skušajo braniti črto od Broda do Sarajeva.
Položaj nemške armade, ki se umika iz Podgorice v Crni-gori proti Sarajevu je okrajno kritičen. Cesta oil Podgorice skozi Kolaše do Bjelega polja je polkrita z razbitimi truki, tanki in avtomobili, katere so razbili zavezniški bombniki in partizani v svojih nočnih napadih.
BOJI V ATENAH PRENEH ALI
vseučiliška profesorja dr. Va sca (\ Prilovič in Miloš Mo-skovi Jevič in množica ju je ]iogo>to prekinila z glasnim ploskanjem za maršala Trt a. in za zaveznike ter proti kra'ju Pet ru.
Demoiistraiitje *<> nosili sliki« maršala Tita, prinlseduika R<KjNeveHa. maršala Stalina in ministrskega predsednika Win-stun Churchilla ter so klicali: "Doli z rušileem ediustva, kraljem Petrom; doli s pelokolon-skimi izseljenci!"
Poročilo dalje pravi, da so se take demonst ra rije vršile tiKfi po drugih krajih Jugoslavije.
viti ruski pisatelj llija Ehren-burg j(» pisal v ^Pravdi":
"Rdeča armada je na jwiti v Berlin — in v Berlinu Vino!"
Vojni poročevalci so vsi enega mnenja, da je to največja ruska ofenziva v celi vojni in ujena fronta jo dolga 600 milj od Vzluwlne Prusije do Karpatov. Berlinski radio jiolcg tega naznanja, da je zagorela tudi fronta severno od Varšave, kakor tudi na najmanj 20 krajih južno od Visle na poti proti K rakov a.
Nemci naznanjajo, da Rusi, napadajo na najmanj sedmih frontah na Poljskem in v Vzh.
in Plesiveeem.
Krvavi boji se nadaljujejo v Budimpešti, kjer je druga u-krajinska armada ma<ršala Ma-linovskega včedalj zopet zavzela 100 ulic in vjela 470t) Nemcem* in Madžarov. Rusi so tudi zasedli zapadno železniško postajo, komaj pol milje od palače poshmsJke zliorniee.
Nemci gradijo aeroplane
Nek holancfeiki zdravnik, ki je pred neka(j dnevi prišel iz Holandske v I^ondon, je povedal, da Nemci v podzemskih tovarnah izdelajo na mesec 1800 aeroplaoiov.
Po šestih tednih bojev je včeraj opoldne v Atenah prenehalo streljanje. General Ronald M. Scobie je v sporazumu z grško vlado in po pogojih premirja pričel izpuščati BLAS-ove ujetnike. Scobie je predlagal, da se vojni in civilni ujetniki zamenjajo eden za enega.
Auglešika oblasti pravijo, da bodo izpustile vse ELAS-ove ujetnike, ki niso bili vdeleženi v boijih, pa so 'bili vjeti, ko so bile njihove hiše zavzete. Ako IkmIo ELAS-i izpustili svoje tal<*e, še ni znano. ELAS-i hočejo od Angleže v dobiti trdno zatrdilo, da l>odo. njihovi talci, ki so v angleških roikali izpuščeni. Zaradi tega ELAS-i angleških in grških talcev nikakor nočejo izpustiti, ker hočejo biti prepričani, da so tudi njihovi talci varni življenja.
Nevarnost pa je, če to vprašanje ni kmalu rešeno, da bo ministrski predsednik Plastiras .pne&lieal premirje z izgovorom, da ga sploh ni podpisal. Angleške in grške o»bla«ti de-
luijejo na to, da bi razcepile ELAS-ove vrste in zlasti, da ibi iztrebile komunistično krilo.
Kot poroča Reuterjeva časnikarska agentura, drže BLA-S-i 31 izmed 37 okrajev in njihova armada se je umaknila za črto, ki je ibila dogovorjena v premirju. Vsa glavna
FRANK GABRENJA UMRL V CLEVE-LANDU, O.
Dne 12. januarja je naglo-ma umrl Franfc Gabrenja v Cleveland, O. Družina Gabre-n!ja, ki živi na 7215 Myron Ave., se je baš pripravljala, da 'bo prihodnjo nedeljo praznovala "zlato portfko", ko je nepričakovano posegla smrt v družino.
Baš na dan 21. januarja bi bilo 50 let, odkar sta se v Johnstownu, Pa., poročila Elizabeth in Frank GaJbrenja. 0-pis njiju življenja, ki je bil namenjen za objavo ob priliki zlatega jubileja, se glasi:
Frank Gabrenja je bil rojen 21. januarja, leta 1873 na Rakeku, bjer vse nahaja veliika znana lesna trgovina. 3il je najstarejši sin izmed devetih otrok. Doma je bil tesar in gozdar do starosti 20 lot, v juniju, leta 1893 pa je dospel y Johnstown, Pa., ko je vladala v deželi največja depresija. Bil je dolgo časa brez dela, potem pa je dobil delo v pre-mogorovu, kjer je delal 15 let, dokler se ni poškodoval in je bil dolgo časa bolan. Pozneje je pričel z majhno trgovino z obuvalom.
Na 21. januarja, leta 1895 se je-poročil z gdč. Elizabeth Tur-šič, podomače Opekova z Ra-ketka. Poleg soproge zapušča otroke: Edwarda, lei je ibil ranjen v prvi svetovni vojni, ter sedaj vodi trgovino na W. 65 St. in Detroit Ave.; Alojzija, Angelo, poročeno Martinčič; Berto, poročeno Lah, ki vodi trgovino z grocerijo na zapadni strani mesta Ctevelanda; Matildo, poročeno Korb; Pvt. Viktorja, ki je bil pred nedavnim ranjen v akciji na Francoskem; Rev. Edwarda, OFM, ki je župnik pri fari sv. Štefana v Chioagn, 111.; Cpl. Charlesa pri letalski službi v Belgiji; Mrs. Adeline Gornik; Sgt. Vincenta, v službi Quartermaster Corps, devet vnukov in enega pravnuka. Starejši sin Frank Capp je bil ubit v prvi svetovni vojni, in umrla je tudi ena hči. Zapušča tudi sestro Jozefo Merše v Midlan-du, Pa„ ter sefctro Ivanko Punta r v stan domovini.
Pokojni Mr. Gabrenja, je bil svoječasno zastopnik "Glasa Naroda".
Naj mu bo ohranjen trajen spomin in naj mirno počiva v iumeriški grudi; zaostalim naše najiskrenejše sozalje.
pristanišča pa so v oblasti Plahti roso ve vlade.
AMERIŠKE IZGUBE O F E N
Vojni tajnik Stinison je včeraj naznanil naslednje ameriške izgube od IG. decembra dalje, ko je feldmaršal Carl Gerd von Rundstedt pričel svojo o-fenzivo v Lukseiuburški in Belgiji :
Prve tri tedne oil Iti. decembra do 7. januarja so znašale ameriške izgube 40,000, od katerih je 18,000 pogrešanih in roabrže večinoma vjeti To je samo približna cenitev in bo vzelo še precej časa, p red no l>odo izgube notančno dognane. Tudi vodni tajnik ni navedel natančnega števila ubitih, toda po raznih poročilih jih je bilo ubitih nekaj nad 4000.
Nemcev je ibilo vjetih tojj-
V BUNDSTEDTOVI ŽIVI
ko, kolikor ziuišajo vse ameri ške izgube v treh krvavih tednih. V Belgiji in Luksenbui -š/ki je liilo ubitih in ranjenih okoli 50,000 Nemcev.
Skupne izgube — kot pravi neko poročilo — 1., 3., 7. in 9. ameriške armade v treh tednih znašajo 52,594. Od teli jih je Ibilo ufbitih 4083, ran(jenih 27,645 in 20,866 pogrešanih. •Med izgubami je največ pogrešanih, vsled česar je še vedno upanje, da se jih bo še mnogo 7^1 asi 1 o iz ujetništva.
Vse ameriške izgube na za-padni fronti do sedaj so sledeče: 310,718 in sicer 48,226 ubitih, 216,763 ranjenih in 45,-
729 pogrešanih, _ ;
ZA NEKAJ- VEČ
2 C n dobivate ...
" i NARODA" (i
PO ^^ ^RAVNOST NA DOM I <i»»*	• inedcU in praznikov)
CITAJTET I ^%VS~ZANIMA I
EXTRA WAR BONDS
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
PIum RDEČEGA KRIŽA rnuje fthrlimjn ki aU ranjenih v®i»-h«r ia nrnfjw. — Tods potrtb-■ik Je k u tlak ivmk«« krvi. Dajte plat krvi. da rettte iiv-
Unjt
Prt*julije [uročilo:
Xem>k<* aniUKle v Belgiji se umikajo na celi črti. I'mrkajo m* prn«i Siegfrietlovi črti, njihove vrste *o razbite vsled ne— pre^tano^ii Itoticbanliranja in obstn-ljovaiija iz zraka in ar— tile rije.
Armade generala Dwight 1>. Ki^*nlK>arerja vdarjaj«> n a Xdiii-e «xl treh strani. Zavezniške armade so že pognale Nemee dve t ret i ni iz 1<KJ0 kvadratnih milj obsegajoče ga tti-vzetega ozemljil. -Oklopne divizija- fr k I maršala von Rund— steilta bile pf»ti>uj<'iie nazaj 7A' fireko 4<) milj.
Von Rundstedt j<» pr<»ti a-merislii armadi vrgol %*se ^ile,
"GLAS NAHODA"—NEW YOKE
TUESDAY, JANUARY 16, 1944
GLAS NARODA"
("VOICE OF THE PEOPLE")
Owned and PublUtnd by Slorenlc Publishing Company, (▲ Corporation) Frank Sakser, Prejddeut; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of boataesa of the coporatlon and addressee of above officer«: _ 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. X.
__:: 52nd YEAR ::_
-MGla» Naroda" is issued every day except Saturday«, Sundays and Holidays.
Subw-riptiun Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO :
f7.—; ZA POL LETA $3.60; ZA ČETRT LETA f2,—. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzema sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Telephone: CHelsea 3—1242
Bojevanje in delo v Franciji—zabran jeno
Solastnik liMa "Tin* Xew York Times", Mr. V. L. SulzWrger, j«' nedavno v nedeljskem izdanju imenovanega lista <>l»javi! članek, v katerem se je Uavil z sedanjim nemir-n in položajem v Kvropi in še posebej z položajem, kateri sedaj prevladuje v Franciji. V imenovanem članku quo či-tali naslednje vrstice:
"V Franciji, ki je osvobojena ne j*a prisvojena dežela in ki j«- radi tega naša sobojevniea, l>i!o bi pričakovati, da se l>o tamošuji red vsaki teden pol Hujšal in postal stanoviten - toda temu ni tako. kajti kljub temu >o ostale tamkaj še velikanske |*>tezkoče.
"Xa tisoče partizanov in podtalnih borcev je treba pridobiti za to. da oddajo svoje oro-žje in prično z običajnim de-Join civilni' kakovosti. Trenta jim je preskrbeti delo — samo v Parizu jo tretjina milijona takih ljudi.
"V Franciji, kakor tudi v drugih evropskih deželah _
V lasti pa na < irskem — je sovraštvo napram ljudem, ki so tekom okupacijo -sodelovali z Nemci, napredovalo v toliki lneri, da jo Američanom dokaj težavno tolmačiti si to razpoloženje, ak«» si no morejo tolmačiti razlogov in vzrokov tamoSnjemu trpljenju prebivalstva."
Mr. Sulzlierger je toraj potrdil dejstvo, da more na ti-K'če partizanov in podtalnih 4»oroev oddati svoje orožje, in iJa je samo v Parizu kar tretjina milijonu delavcev, kateri \>i hO pripravljeni storiti v*e kar je v njihovih nm-li za dosogo končne zmage, prisiljenih živeti v brezdelju.
Medtem ko Američani izkrcavado parnike, popravljajo i« ste in opravljajo vsakovrstna druga debt v Franciji, jih more tretjina milijona francoskih delavcev pri tem le opazovati v svojem brezdelju in istočasno tudi premišljevati, čemu ;e Hitler prisilil milijone njihovih rojakov-delavcev, da sedaj delajo kot sužnji v Nemčiji v nemških tovarnah, kjer morajo ti, francoski delavci, izdelovati potrebščine za nucijsko vojsko. Ti brezdelni delavci v Parizu tudi premišljujejo, čemu Američani nočejo najeti francoskega delavstva.
Vse ee*te, ki vodijo k bojni fronti v Belgiji ko polno mladih in rodoljubnih Francozov, kateri so se še nedavno bojevali na strani Američanov, ki pa so morali potem oddati svoje orožje. Ti partizani se naravno sedaj več ne čudijo tem izvamednim okoliščinam, kajti oni se sedaj zavedajo, tla jo vpliv dvesto iiaj-bogatejMh rodbin v Franciji zahtevalo, da so s temi ljudmi ravna sedaj kot z -brezpravno rajo.
Morda j.- položaj v Franciji nekoliko različen od ]K>lo-zaja v Italiji, Belgiji in na Grškem, toda vsemu svetu je sedaj jasno, da nezaupnost napram priprostemu ljudstvu v F v ropi prihaja ml strani bogatih podjetnikov tako v Franciji, kakor tudi v Angliji h, pri na*. To je ona ista nezaupuost, katera je leta 191S o rga nizi vala vpad v Rusijo, da tako podaja življenje starega reda, po katerem so ruski car in njegovi belogardistif' ter slični bauditje skuešali še nada-.e vladati. Toda tedaj so se zmotili . . . lu take pomoto se rade fH»iiavIjajo.
V8TANOVL4EN L. 1893
K ZADEVI DR. JUAN NEGRIN A
Napisal za ONA Harold Laski
Med najbolj klaverne stvari je treba prištevati nesporazume vanja med narodi, ki izvirajo iz nezaupanja do demokracije same. Eno tajili dejanj je prepoved angleške vlade, ki je preprečila dr. Juan Negrinu, zadnjemu predsedniku republikanske španske vlade, nagovor preko radia, naslovljen protifašističnemu shodu v New Yorku. To je eno tistih, zabitih, ozkosiemli dejanj, katera je s'icer mogoče razložiti, ki pa so in ostanejo neodpustljiva. Lahko je reči. da Anglija ne more dovoliti vsaikomur, da govori preko radia v Xew York, toda jasno je obenem, da dr. Juan Negrin ni
odpora je postalo jasno, da bo* do dosegli svoj cilj le, a ko spremene temelje socialnega ustroja svojih dežel hi enkrat za vselej napravijo konec razmeram tistih posebnih privi-legijov, ki so s toliko težo pritiskala na življenje ljudskih mas v vseh teh deželah.
To je pa ono, česar Churchill ne more trpeti, ker je v J njegov ili očeh talko zlobno in hudobno. Churchillu je demo krae-ija odvratna kadar ima zavihane rokave. Zanj je do-jmokracija le takrat s-prejem-ljiva. kadar jo visokega rodu. vzgojena v pravili krogih in primernega obnašanta.
Salute American Red Cross Blood Doners Di vision na W0R v soboto
Mr. Nick .lolui Matsoukas, ravnatelj I rada vojnega delovanja za Skoura> Theatre Corporation, je izjavil, da v *obo-to |ie|M>ldne, JO. januarja od 4:.;o to ."» uri jJO|K>ldnc na fcta-tion \\"<>R Mutual, na programu "This Is Our i'auso", bodo j »ozdravi I i delo Ameriškega R<lm'j;a Križa Blo<«d Donors I >i vision.
Xa programu polog orkestra Kol mi Stanley, ki vsebuje trideset instrumentov, ho tudi na-topU Mary U>u Williams, ena i/J n til najlK>lj znaminitili kralk na glasovi r ju v boogie-u<Higio melodijah. Earl Palmer, tenor, in Annette Bur-ford. eopraiiiatiuua, bosta ]X»la razno skladl>e v čust človekoljubnega dela Ameriškega Rdečega Križa.
Vsako soboto je pn»gram: "Tlii« I* Our Cause" broadcast an od WOK Ijongacre Theatre, 230 Wo* 48th St., >'ewr York. Ta program jeJ podan pred občinstvo.
Prihodnji broadcast je ie
drugi preko W(>H hi 1U7. v redu '4This Is Our Cause."
CAbTITKE VSE SLOVAN , SKEGA ODBORA
< astni predsednik Ujedinje-nega Odbora J S. A. in SIj-ven«ko - ameriškega narodnega sveta, Ixuii> Adamič jo prejel o priliki novega leta sledečo brzojavno čast i t ko od Vse-slovanskega Odbora v Moskvi:
"Prisrčne čast i tke in najboljšo želje za srečno novo leto in za uspeh v Vašem književnem in rodoljubnem soeijalnem delu. Prepričani smo, da bodo narodi Jugoslavije tudi v bodoče v Va-ši osebi imeli vernega prijatelja, da jim pomaga v konsolidirauju njihove zmage v težki borbi proti fašističnih napadalcev in v us-tanovljava mu demokratične Jugoslovcn s-ke Federacije z einkimi pravicami za v«e njeno člane.
Iskren pozdrav!
Vse-Sloya-nski Od'ljor.
IZ URADA SANS a
Iz Ifetroita je bila odposlana tretja pošiljka obleke in drugega blaga »v teži 6000 funtov, medtem 15 Tree čevljev.
"kdorkoli". ...
IV. Juan Negri n jo eden najbolj odličnih Špancev, kar jili živi. Hrabro se je boril proti diktatorju Francou, katere ga nista podpirala, kot nam je zdaj postalo jasno, le Hitler in Mussolini, tenrveč tudi ClianAverlain in — da tega ne pozabimo — Anthony Eden SI i eno je bil podpiran tudi od francos-ke vlade in — v hudem protislovju s tradicijo Zedinje-nili držav — od predsednika Roosevelta samega.
Danes pa je vsakomur jasno, da je bila zmaga generala Francoa, obenem z italjansko invazijo Abesinije. uveitura tragične drame, ki je zanetila sedanji velikanski obče-svetov ni in splošui požar.
Dr. Juan Negri 11 je živel vsa ta zadnja leta v izgnanstvu v l.ondonu. Življenje mu je bilo včasih zelo težko. Kljub temu je molčal, čeravno mu je moralo biti težko. Mesto preko radia, je moral poslati svoj nagovor brzojavno. Njegova poslanica je poliui modrosti in» veličine. Ničesar ni prosil, ničesar zahteval. Povedal je le. da demokracija Španijo uada IjVijo svojo borbo v cilju, da podere pošastno Francovo tiran i.jo.
Kaj je V tem takega, da bi se bilo treba bati? Seveda Franco ne bi bil navdušen. Churchill pa je izjavil, da je Franco velikodušen napram Zedinjenim državam. Pripomniti je treba, da je bil precej bolj velikodušen napram silam osiŠča kot napram kateremu koli med zed hijen tm i narodi
Celo Sir Samuel ILuare je dejal, da so bila leta, katera je prebil kot ambasador-v Španiji neikakšna mora, Čas, v katerem so je vedno čutil obda-nega od nemških špijonov. Brez nadaljnega jo jasno, da ona dobra volja, katero jo pokazal Franco napram Churchillu, ni izvirala h njegov t naklonjenosti zaveznikom, tem več edino le iz strahu, kaj bo x njim in njegovim režimom, ako se zaplote v vojno. Njegova takozvana nevtralnost je bila le manjše zlo----
lz teh razlogov sem prepričan, da je bilo dr. Negrinu prepovedano govoriti na radiu prvič radi tega. ker je Churchill odločen ohraniti Evropo tako kot je, "tradicionalno", kot jo sam tako rad imenuje, in drugič, ker je Vatikanu mnogo na tem, da se to njegovo oporiŠ£e — eno zadnjih, ki so še preostala v modernem svetu —■ ne razbije V teku sedanjih dogodkov.
Toda, treba je razumeti, da je španski republikanizem resničen in nedeljiv del evropskega odpornega gibanja — onega gibanja, ki se je kot francoski ali belgijski "ma-qui s", kot grški EAM-pokret, ali -kot narodne sile maršala Tita v Jugoslaviji borilo s toliko hrabrosti in požrtvovanja na strani zaveznikov*.
Vse te sile so se borilo proti fa-izmu v vseh njegovih zunanjih oblikah hi tudi za to da se g» izkorenini popolnoma. Trdno so odločene doseči ta cilj- Vsem tem pokpetom
(Dr. Juan Negrin, mož velike hrabrosti, mogočnega inte-lekta in neomahljive značajno sti in poštenosti, ima to nesrečo, da je tujec, da je izgnan in prod vsem; da je levičar. To je zmes, katero angleški Foreign Office — kot vemo — l.e redko pregleda in odpu-ti To je zmes, katero je Churchillu fe/ko občudovati. Chur-
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početko? v starem slovanstvu do današnjega dne.
Cena $2
Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
[RAZGLEDNIH
PRIZNANJE PREDSEDNIKI: KRISTANU
Pred nekaj dnevi je predsednik SANSa Etbiu Kristan prejel od ministra Save Kosa novica obvestilo, da mu je Na rodni odbor osvoboditve Jugoslavije za njegovo požrtvovalno in rodoljubno delo pri Slovenskem, ameriškem narodnem svetu podelil red narodnega edinstva. Kabel so irlasi:
"Red narodnega edinstva, s katerim vas je odlikoval Na rodni odbor Jugoslavije, jo izraz spoštovanja vseh jugoslovanskih narodov do vašega lepega, ]K>žrt vovalnega, demo kratičnega in rodoljubnega dola. Sprejmite, prosim, moje prijateljske čestitke.
Silv;« Kosa novic*."
Tem čestitkam se pridružujemo vsi njegovi sodelavci in člani SANSa in mu želimo, da bi njegovo patriotično in težavno delo čim preje rodilo sadove in se bodo uresničile njegove davne želje po svobodi, edinstvu in srečni bodočnosti rodne Slovenije.
Brat Kristan smatra, da je to velika čast, zlasti če >e vtza me v poštev. da prihaja od o-nih, za katero nobeno priznanje in nobena počastitev ne bi bila prevelika. IN Ton i, da mj
ločilo, sem bil globoko gilijen, ker sem se moral -pomniti, da odlikujejo mene, skromnega delavca na narodnem pulju tisti, ki stavljajo na kocko vso, •kar inuijo in vse, kar so, — celo svoja življenja za svobodo in boljšo bodočnost svojega naroda. Obenem som ozrl o krog -oho in ic vprašal: Z;i kaj meni red.' Naravno, delal sem. kolikor sem mogel in znal, ampak to jo malo. če pomislim na vse trpljenje in vse žrtve, na vse delo in v >e borbo bratov in se-ter v osvobodilnem gibanju Jugoslavije, lu tudi to no bi bilo veliko, ne hi zaleglo mnogo, če bi bil sam. In zato moram smatrati odlikovanje. kateor mi jr podelil Narodni odbor kot priznanje dela izvrševal nega odbora in vsega članstva SANSa. V tem siiii-lu se od srca zahvaljujem z a odlikovanje.
Mislim, da no pretiravam, da je SANS izpolnil svojo na J o v o. P: obudil je Slovence v t»\j deželi, govoril j«- resnico, ko >e je laž opirala na /.ape lji'V-e legendo. SAXS	-ko-
zi težko boje. toda danes predstavlja edinstvo Slovencev v Ameriki. SANS je največ delal na tem. da se je ustanovil Združeni odbor amerikansk'h
Plojcšti pravijo, da je napredovanje nemške vojske v»lcd napadov postalo p'>ča>nej>o; poduk novih letalcev >o Nemci morali opustiti: tanko >o ni"-raii voziti konji, in Nonn-eui ni bilo mogoče ustaviti napre dovanja zaveznikov p re k o Francijo. Američani so pri ic-in napadu izgubili J!i bombnikov; nad "to Američanov jo bilo ubitih, :i7s ranjenih in ka kili 110(1 so jih pogreša. .
Radio postaja \V.\ |{(' j,., p-<.:ni poročala o rodbinskem /i vijonjii v osvobojeni Italiji, sledeče: Delavska rodbina še s'ih članov, katere tedenski za slilžki znašajo If I, potrehu je s.nno za brano po	i na
teden. .Jedila, ki >(» raei.iouo vaua. znašajo jedva tretjino Jestvin. ki s<» prehrano ob i '•'Iji potrebne. Rodbina dobiva • kilouraniov makaronov na meso«.-, oziroma toliko, kolikor !-'(■ v normalnih ča»ili liovžila te j kom dveh in pol dni. Ker jo (to gospodinjam znano, ne pri | |»ravl.ia.io makarone kot po jsebiio jed, temveč kuhajo ma jkanne v jnlii, tak" da za<fo-i>tnje količina makaronov za <> j dni v mesecu. Ostalih L'4 dni pa mora gospodinja kupovati t makarone na podtalnem trgu. j kjer mora kupiti tudi moko. -Makaroni stanejo na podtalnem trgu *l.!»n kilogram, »ločim je uraeoiuu cena označena po | dem centov za isto količino, j IMiar.ia v to svrho pa Italija tii nimajo in tako kuhaj juh i po sledečem receptu: mnogo izredno malo olja. neko liko -čili. in main t'»niatoveua izvl«-č!c;i. Kako izgl«-ii;: n:<--•». .►o ljudje že davno pohabili, j kajti življi-nji- jt* seda.i izdatno i slabšo. kakor je bi!«» za ča>a j— nemške okupacije . . . pred 1'Vom dni . . .
njegovo las-tno delovanje bilo brez pomena. č<» l>i no bilo vseh tistih, ki so mu ves ras siali ob strani in ki so vzdrževali SANS ter na neštete načine pomagali, da se jc o pravilo tisto delo. katero priznavajo celo naši borbeni bratje. Ministru Kosanoviču je napisal tale odgovor:
Dragi gospod Kosanovič:
Pred vsem se vam moram zahvaliti, ker sto bili tako ljubeznivi in ste mi poslali kabel, obenem pa se vam zahvaljujem za prijateljske čestitke, prav dobro vedoč, da so res iskrene. Toda obenem moram zopet a-pelinati na vašo dobroto, kei sam minam prilike, da bi sk^ direktno zahvalil Narod nem a otlboru Jugoslavije. Težko mi je, ker vem. da niste minister le po imenu, ampak da iein-Ijete svoj položaj resno in ima te v sled tega posla čez glavo. Vendar vas prosim, da sporočite Nrodnemu odboru mojo zahvalo.
Jaz nisem nikdar hrepenel po kakršnem koli odlikovanju in od nobene prejšnje jugoslovanske vlade ne bi bil sprejel reda, ne medalje. Verjamem pa, da predstavlja Narodni odbor res jugoslovanski narod tu če je ta sklenil, da mi izreče priznanje za moje skromno delo. so moram pokloniti in reči: iskrena vam hvala, dragi bra-;
Ko sem prečkal vaše spo-i
Jugoslovanov in relifna organizacija. SANS je porabil vse prilike, da informira predsta vnike Združenih narodov o o prav'eonih željah iu zahtevah jugoslovanskih narodov. Jaz sem bil v tem času — in sem se — predsdnik tega ^veta. Toda to jo več ali manj slučaj: predsednik je eden. sodelavcev je i>a na tisoče. In zato so zahvaljujem Narodnemu odboru v svojem, še lndj pa v imenu vseli svojih tovarišev. In mi sli nt; da lahko zagotovim bra to ii so-tre onkraj morja, da tlldi v bodoče ne borno odn»» hali. ampak l>omo kolikor nam dopuščajo nase moči. delali za skupili cilj: Za popolno zmago nad fašizmom, za mir. ki bo zgrajen na zdravih temeljih za bratstvo vseli narodov, ki resirčno ljubijo svobodo.
Prepričani smo, da se .Jugoslovani niso tako junaško borili v najtežjih okoliščinah za-manj. Trdno verujemo, da bo Jugoslavija po vojni taka, kakršno hoče narod, federativna in edinstvena, demokratična in svobodna, pravična vsem svojim delom in v tem velika in cenjena v diužbi svobodnih narodov vsega sveta.
Da ste mi zdravi, bratje in sest re!
Naprej do zmage!
Smrt fašizmu! Svoboda narodu !
Vaš stari brat.
Etfuui Kiu-sjtau.
V tedniku "Saturday Kven- "The Traveler'" v lio-toiin. ing Post" čitamo z.gotloviuo Mo-*«.. pi<o. da j«- na *i.i-ka '> o napadih zavezniških letal-j fritziva v Kelniji zjedinila ia i*ev na petrolojsko čistilnico v niošuj«' preltival-tvri in svetn-Ploješti. na Rumunskem in oi.ic. h; neprilike na (Jr-po s led i ca h teh uspešnih napa-jškem takoj poravnale ako dov. Posledico: Najdena 'm- pričn<» Xonici ~edaj z ofenzivo Ška poročila glede dogodkov v n;J (trškem.
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRAT SKA.I) E I. A V SKA PODPORNA USTAW()VA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do I 6. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, III.

ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
chiil ljubi levico le takrat, kadar so bori ob njegovi si rani in pod njegovim vrhovnim po veljst voin.
i\e\vyorsKi ".Mirror" javlja
0	"tajnih posvetovanjih", ki! so se nedavno vršila med našim državnim zvezi nem tajništvom in angleškim ministrom. Richard La worn, glede prehrane prebivalstva v Italiji. Naš predsednik bi jim rad poslal v o e lirane. kajti on jo mnenja, da ljudje, ki niso lnč-ni ne postanejo radikalci. Anglija jo pa mnenja, da jim Je treba dati le toliko lirane. da m1 lahko preži ve. Kljub protestom od strani Anglije. pa naš predsednik s svojim dobrodelnim postonnrijeni nadaljuje.
*
"The Journal" v Atlanta, <Ja.. pravi, da je dokaj dvomljivo, da bi Nemčija pošiljala k nam saboterje. ako hj -e nameravala knialo brezpogojno podati, in pristavlja: "Mogoče je. da bodonio Še doživeli dokaj noljubnih izkušenj doma in
tudi v inozemstvu" . . . *
j "The Star" of Toronto, t 'a-j uada. objavlja članek v kato-i rem se bavi z kitajsko komunistično vojsko in pristavlja, da je žalostno, ker Jan-Kajško-va vlada ni hotela prositi si*-! verno Kitajsko t komunistično) za pomoč pn»ti Nijionn, kajti J— "v Venami imajo na.ibra-b roj še Ju na jiskrenejše V'odji* in veliko ter izborilo iz-vežbano vo.i^ko. katera komaj
1	čaka, da pohodi fašistično .la-I poiisko * . . .
| "Atlanta -Journal" v Atlaii-I ti. <»a.. je objavil izborilo idejo. katera ^e ImkIc hrezdvoinuo obm-sla. I nien«»vaiii li-t uamree svetuje zvezinemu zakhidui-škeniu oddelku — naj poskrbi! za to. da pride prodaja voinili bondov — na "black market", j kjer jili bodo ju oea.iali lahko! po $.'!4.!>S za vsakih sf^JoJMl . . .
-ULA8 NABom- - KEW vom	TUESDAY. JANUARY 16. 1944 _vbtanovljen L MM
I Z URAD A SANS-A.
lavskegn iloiiin, je nam izročil .ček za	«larilo doma, se-
stra Kathcriiie Junko pa je nabrala $i!li.7.).
Oil drugih K.Y.VSovih potim ziiic stuo sprejeli tele zneske: št. 4. Johnstown, Pa (poslale Mary Vidmar za SAX S > $TiU: št. .">4. So. ("liicago. III. (uahra la .lark Brljavae in Joseph Košir) $117 (darovali -o: l>ru !štvo	št. * SX P.I
|št. 490 SNJPJ	po $10 Jo.
Kiezovec in soprogu in .John Lu-lik ii -oproga: po Jen nit- in Jakob Tiso, Frank Tr-šar in soproga (čestitke!). Jolin Levst'k. Frank S'h\v 1 iger, John P<>ropat-Š»*nilič in .loo V: a niča r: razni p« »-»a m*-z ,uiki -o prispevali $17): -t 7-t. jHerniiin«* Pa. (nabral Anton | Zorni k za SANS $ 14. za relil" št. 102. For,-t (ritv. Pa . je poslala $.r»0 za članar no in I $200 za pomožno akcijo. Vir jginia Zupančič r/. Pitt-burgha i nam jo v imenu lokalnega 'odbora zopet po-lala znesek j.$4(M). I )d toga odbora smo d'» sedaj sprejeli že $1."»<M). Anion Simla r, Anna, Ivans., je posla! znesek $91.2."). kar je bilo na | bra no v tamo-nji naselbini Od up avništva Prolctarca pa smo j prejel i $11..~»0. kar sta daro\a la za )h»iiiožiio akcijo John P« -tric-li. Von i i ir-1 o\vn. t >.. An
ton I'l li-nii. N'»s.|y. I "l :i li.	-<ri.."U».
uieii daroval naš rojak-cit :<»-nar (Just Zupančič, Fort Pier-' oe, Fla.
| I društva SXPJ so pri-peva la s!e»h-ee v sol o: št. I So. Lin-ton, Intl., (nabrala Jennie holme) $ Ili .50; št. 2M1, Primrose, Pa. (poslal F. Macliek) $!H); št. 2f>8, Somerset. Colo.. $5 (dali oval Anton Penko): št. .'Jlli.; |Danville. III. (poslal Fr. Pin j (ter) $12: št. :if»0, Xaslnvauk, Milili. (poslal <»co. Kczele) ; $27.25: št. :iss. Star City, W'J Va.. za SAXS $5.5n. za relif $55-5(1 (nabrali Kos.- S-lakJ .Jerry Franetič iu Anton IVI j lan); štev. 4!l.!. Bellingliaiii. j Wash. (poslal If. Oujmovič) '$10; št. (»17. liincoln Hill. Pa. I (poslal L. Jurkovič) $J5: št.
Spirit ol* St. Louis, (Mo.), nabrano .»1 članov $118 (zne-|Sek v knjižen v dobrobit podru-Ižnice št. 2:1); št. 711, Detroit, j Mich, (poslal J. Rimae) $1so: j At. 741. Burget t st o\vn. Pa. (po-1 jsiala Kiniiia Korošec) $•»">.
Največji prispevek je dos|«e) >a teden iz Detroit«, namreč $i:»13.73, uključrvši zgoraj o značeno društvo št. 711 SX-| PJ. Pod; uznica št. 1 j.' poslala ,$1000. K tej vsoti je pir^pevafi J Andrew (irinn, Jr.. $1(MI, Louis in Jennie trhan pa $."»0. John Kralv, tajnik Sloven-ke^a dc-
V prvih dvli tednih tega HLeseCii, to je do 12. januarja, j-* S.VXiS sprejel skupaj $.">,-79;:.41 za Vojni rel:fni fond! i Amerikancev J užno>lo\ sni^k.*-ga po rok In. To je pač najliolj-ši odgovo:, k ga moramo dati nizkotni propagandi, katero jiz hudobnosti in zavisti do na-jših uspehov vodi mala peščica j Idapčonov lekcije. Podobno iz-; ubijalsko nalogo izvaja Hitler-1 ju njf-rlinjeuo časopisje v Ljubljani in pa ono ševilee slovenskih trepeti ji k, ki uklanjajo lilapčonov reakcije. Podobno iz Cističnega rajlia. Enega dne lahko pričakujemo. da bo tudi
i
i ta MVojat odlikovana za svoje [početje - od Hitlerja! V krat-jkeni bodo lahko govorili naši [trpin o pomoči ':/. Amerike in Jo hvaležno priznavali — na doimačili tleli. Medtem pa bojni* t podvojili v Ameriki vse svoje sile. .la bo uspeli naše reliftie akcije še večji in o.|-pomoč levneinu ljudstvu še iz-; datnejšji in hitrejša. V-.- odpo slane potrebščine bo delil Jugoslovanski rdeči križ.
Pred kratkim smo prejeli znesek $42. ki ira je izroči! našemu blagajn ku Donald J. Lo-, trič iz Cliieagii- Ta vsota pre.l ! stavlja čisti dobitek od proda j nih oranž, katere je v ta na-
HELP WANTED :: DELAVKE IŠČEJO :: HELP WANTED
Cr T K L S
I.KAUN SI'liAYlNC «»N TKXTILKS, Hm- «>i>iH>rtunit v. -^«««1 pay. -t.-a<l> : |ilt-:e;iut Working •-»»iulitioie.
A].el> :
SCinVAIlTZ TKXT1I.K elilNTI.N.: KIT, WHST lili« »Al .WAV N Y . \
_______«!*
LAUNDRY GIRLS
STALNA SLLŽBA
l:» iI.MŠKA «»I »ITSTVINA
ČAS ZA POČITEK PLAČANE IH)člTXIOE
Cl.ASltA M 1.1» l>i:i . »M
Gotham Lain h I rv
">4;» 2::rd ST.
New Y..rk <'it>
■ i» l"J»
(i L O V K P li K S S K K
TAi'KKK. 1'Al'KKl: St;ihi<> ■ .. (.t ij.'ti..'	razni«
I •■•l>r:i J«l:»<"i». V | »rs. »s. jI«': »;i.. »VK S Al.K »•►!:!' Si \\\ ::vj|, ST	\ \ ___ .11»-
Š I V A L K K
IZVMŽIJA.VK NA /.KNSKIH • • I -1 I. .•UI.KKA11 TKI»i:\SK»i l»KI..«» Mitl.KKAtl Sf«-tii.ii. Tinl.-iekii iJ«-i.. Tu« I i I CKNKK Slutil.» delo
sam Weiss i»ia:ss r»»
nti-'l nu.tli ST. JAMAICA. I. I
(Mizu Suuth Kuu'li _____I !*—I 1 .
CO rXTEIi - (j II? L —
w A I T li E S S
TKl»E.\SKO. NKHKUi; I'KUSTl, S'l'AI.N. > 1IEI.U. rniJETNi: RAZ KAZMKRK. IHiBKA 1'Ull lKA Vjtraiajlo: ,>TJI - *_li.i A'V i: 111S.MJK1.YN __ • ^ 11.
Š I V A L K E
ZA OTROŠKO IX ŽENSK'» S1'01>NJK t'KKlLo lHiRUA ei.AČA FIT RITE I" N1 »E Ri; ARM ENTs «<« -arj UliOADWAY	\ v. r
WA r» !»l-7
____♦.> 1J •
SODA DISPENSER
l"ol»XHVl, NEDEIJE PRo.STE L»tH«ra |ila0u. Stalno delo. I*rljelue
delavske ra/.iuvr»\
\"|»raša jlt*: 1. K VINES PHARMACY :ast CAN A L ST.	V. T. i'.
_______'^r !£.'
Š I v A L K t:
VISOKA ri.ACA Izvfžbaii.' u:i SlNjRTSWEAR Lu BEACH WEAK
Stalno »U-lo. prijetna okoli.-n. Lalikn zaslužijo ilo ua uro. 1'luC-iue puL-it-ni.v in /tlravstvcui fosil. S K E M o R t-1 W. L'Tlli ST. N Y. C. ___ iO 1-'»
F I X I S 11 E R S	It R A I- K R S
— $7» NA TKI »KN	$(.i \\ TKI »EN
«i>.l.. ml komada>	<|»"l'K !«Ka š^ ..v,-rTim»->
EXAMINERS & CLEANERS	FI.OOR »JIRI.S
it. VIŠJE	in V1Š.IE
NA BOLJŠIH ŽENSKIH OBLEKAH
Stalno celoletno J«lo \ moderu«'in i><tl]vtju.
« WEST sni, ST. P . W I T A S	,sth
\ i:\\ iVoKK rnv
CO U N T E R G I If L S
IŠVEŽItANE. »i l»N1 NA TE1 »EN. Sls; I
CliK: .».1 11	Stalno <!•■!«.. l»ii- I
j«'tu«- .lolavskt* ruziut-r«': I»«>l»ra prilika.
Vprašaji.*: » lit in'II ST. N.-w York 11-i lika prevozna zvza.t , (
i."n j
Š I v A L K E
IZ VEŽ i: AN K N A I.A I »I ES' C« »ATS A. SI t I S |
i m »1:1: a im.a.'a stai.xh i»i:i.u:
PROSPERITY I'I.I »AK » < > JTU Ea<t ::nl St Mt. Wni.ni \ Y. FAirlianks I 'J.V-tt
__t^T
T H A Y H i H L S
MEAUS ANO I NTFMRMS FI RNISII ! El». -SN» MONTH FINE WORK INC) CO.\I»ITI»»NS 1*1.E AS ANI" SIK ■
Rol'NT.lNOS. Apply : l.IETITIoN PARK FAST IloSPITAI.
11 - E. s:r.l ST.	N. Y. r.
_______
ŠIVALKE na SRAJCAH
NA MOŠKE SRAJCE lM»l;R.\ PI.AČA S'l'A I. N« * I »KI.«»
A C E S II I R r 1-1 I K K* »Al »WAY	N V. C. I"
M F (W<M
____________K;.
CO I* X T E U li 1 R L 1
I/.V EŽ RAN A ali N EIZ V EŽI: A X V . I M»ra |.laOii, >t«iluu tlel«_>. prijetiif «J*-lavsko razmere. Vprašajte: P^oS LKX IN« iT« »N A V K. «l»etm'tii .Mili ami sr.ilj Sr.» N. Y. 1-.
«lo i.;»
► ~ ——. —-CO r N T E R ii I R L S
POI »N EV NO 1 »KLi. Im-žliaihist ni |M»lr«'tm:i. stalna služba. • M.ta plaea : /ačiietr lahko takoj. Vprašajte pri : THE FX ION" XEWs Co i:S» FI.ATI5FSH AVE.. RRooKKYN Rlizu L I. R. R. iioMujt'. _______< >•» 1 - •
ŠIVALKE in FLOOR GIRLS
NA OTROŠKE OVERALLS I i E N X F W M A X ic-vm listu sTREirr JAMAICA. L. I REPFRLIC » is:C, __________.1» 15»
F L O O R G I R L
I Z V E Z I*. A N A POMAHATI FORELA1.Y HOFSE 1UCESSFS STAI.XO i»El.o FFLTON ST. RROOKLYN Ja.uaiea El, Cleveland St. Sratiou | __il» 11»
DEKLETA — ŽENSKE
ZA LAHKO I »KI..» ZAVIJANJE >	OTROŠKIH OBLEK
. r. I »NI - :;7«._. ru — Xaiiurno »lelo :	Napretlek.	Stalno.
IPMi II A V ENI'K < 4<;t h ST. ► Vprašajte ua li. uu>l>tropju. , _______• 10—10»
KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES1
The Wsr Man Power t'oomiission
has ruled that no one in this area now employed in essential adivily may Intnsfer 1» another job without statement of availability.
ŽENSKA nli DEKLE
V.\ BAKERY in I.I \CHR»m»\I SpIoSnn .li-lavkii. Stain.« <i«'l•». >l«»ln;i p!.-i«*;i prijftn«' «l«'lav-kf ra/ttwr.*. | \'pravljic; III «;RA.M» ST. RRooKI.YX
■ m i:, i
BINDERV (ilRLS
KXPKRlKNCF.Ii INKXPEItlENCEl»
FINK W.tRKIX«; c.tNlilTloNS 1
\
Kl'F ZEE P.IXOERY :;is W. niuli ST.	x Y C. I ____ 1."»»
ROČNE DELAVKE, kstimt Midi ŠIVALKE NA ROKO
LAHKO TI l»l I >EI.AJ<» l».»MA S A M«» IZVEŽRAN E SF PoTREBFJE
Vprašajte: 1» K 1. I L L 17 r\H»X S.,fl ARE	N. C. ___ (I l.~»»
ŽENSKE— DEKLETA
IZVEŽBANOST SE NK POTREBFJE PAC'K UiE COSMETICS POLNI ALI HELXI ČAS tUXTI I'KODHTS 15 CLINTON AVE. I«* KI AN
I*oL BLOKA OH XAYY YARI »A ________ »
FINISHER — PRESSER
V BOLJŠE VRSTNI TRKOV I NI ZA ŽENSKE OBLEKE I'obrM p! a »"-a.	Izvrstne razutore.
SA.NURA MAE SHOP !m;--ju gCKKNS BLV1». FOREST HILLS. L. I II Are no-ver :;-4S!».» i tflrii Jii ive Station lu»k'i»eudt*ut S.il». i
__»i* 15»
DEKLETA SE IŠ<" E.JO
ZA KNJIGOVEZNIC.* IZVEŽBANOST NI P« »TREBNA Vprašaji«':
MFTF AL BIXHKRY C« 1-JT, V AR It 'K ST X. Y. C. ______ill-17»
F I N O E R \V A V E R— MANICURIST
I»«»bra plača, stalno delo. pri jot li«- «lo-lavske razmere. — Y'prasaji.': MARTHAS BEAI.'TY SAI.t»X i oH07 1st h AVE.. BROOKLYN' ____< It— i:i i
ARTIFICIAL FLOWERS
: HE K LETA. IZVEŽBANOST XI Po-- TREBNA — Stalno <lelo, dol.ra plača, . prijetne delavske raziuore. Vprašajt«': , CO-E1» FLOWER At NOVELTY Co. Xkri WEST ::sfh ST. X. Y. C. __i 11—17 »
BAKERY — CAXHY
SALESGIRL
refine. I young wuanui by exelusivt* tea room iu Brooklyn Height-. Hours to 7Thursday off. Ko.nl salary" and uifaN'. Stett.ly op|iortuuity. Apply: MAMMY'S PANTRY 1--' MONTAUI K ST. Bro.>k-|\n. X. Y.
t Il '—IT)
Opozorite še druge, ki ne ritajo
'	ua le aclMe. — M«cofe
"ooMwjRA nmoif oq
DRŽAVLJANSKI PBIE0CNIK
Knjiftica daje potjodna navodila, kako poetatl amarttki driovljan. (V ilwaWH	OMNtNtot
Dobite pri Knjigarni Slovenic
Publishing Co., 216 West 18th
Street, New York 11, N. Y.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano ie nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker je saloga teh knjitlc telo omejena, Je priporočljivo, da poiljlt« oaronio prej ko mogoče. K naroČila priložite t dobrem tavilka gotovino or., znamke (Združenih državi. — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
fll Weal IStfc Street .	Ne« York U. N. T.
Z S S R in evropski vzhod
Mo.-kvfi j'.* --	»trani ta-
ko po ta«liu kakor tmli v <*a-j >opi-nili ra/pravali ja-no |>o-' v.-.lala, tla si vprašanje v/.lioil no-i'vrop>ktua potlroiga zaini-' šlja nekoliko dni^at'e. Jetiro varnostni' »nt- proti vsaki !»<»-il«».'-i nemški airr<*s'ji ]»ivilstav-Jja iiwW'iia in velika Ceškoslo-J vaška 1< r okrepljena Jn<rosla l \ i j;i. kateri l»i ><• t*ederati\Tio prikljin* la. <V !<• nio^u-e, tmli Bolgarska. \ Moskvi >o i/.ja-' vili. <la se okro«? teli dveli sku-^ pin lahko .urupirajo ostale dr-| ;/ave. Mailjarska, ki >o kakor j kiln v.riva med Slovane, je v j .Moskvi že dolino na zelo sla-, hem glasil. Pri napadu na .Tn-i
no^lavijo, ki so >"e li.lelexihj -tiri države. Moskva svoje-easno Madjarsk.» prav posebno ozmerjala. Tudi >edaj še napadu Moskva Matljarsko nino-ir<» i»>liejše. kakor pa n. pr. Romunijo, eeravno se je Ro-
^^wmrnwmmmmmmi
Note
za
KLAVIR
aH
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Brwaea of Spring
Time of Blossom (Cvetni taa>
*	Po Jmteru Kolo
¥ Ujm vaj 3d ilka MoJa
Ori'haD Walls
*	Dokle na rrln
<)j, Murička. p<^ljaj
*	Barrira
ariadi kaper»«e ¥ Happy Polka če na tujem
*	Slovenian |>anee Vauda Polka 2idana uar.dt. V«M»«»li bratd
*	Ohio Vall«3 Sylrla Polka
*	Zvmlol »t-iu nekaj Ko ptl^ioa ta mala
¥ Ziwlcl S.-IU it.'kaj Ko idlfk'n ta uiala
*	Il. l.-ua P.tlka SI.>v.'iiska Polka
^ Pojdi 7. Illi'lloj !»'►! s pliiiiiue
*	Barbara Polka
t^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-«barmoniko za SI.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka •
NaroiHte pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
ZIf W. lSth Street New Vork II. N'. V.
SOVJEl^SKA ZVEZA I1V BODOČNOST
EVROPE
ii.
\ 'i v traneuskem osvobodilnem dihanju. I>e (iaulleove aktiv-
-	no^ti mi našle v Moskvi naj-i manj tako inoeno razumevanje,
-	kakor so naletele na liesrodova-
-	nja v AiiK-iiki. Sovjetska di-]>lomaeija je ]»rva obnovila
* zve/.e /. novo italjausko vlado. Prav n e manje niso sovjetske poiitieiie aktivnosti na Balka-i lin
i Kljiil« koordinirani zavezni-
-	ški vojaški strategiji, iziik-da. da -e Sovjetska zveza nore ve
-	zati na amrleško-ameriške f»o-
-	litieiie skle|>c irlede povojne u
-	reditve s^eta. Prav po-ehno ".oilklanja pa ameriške zamisli.
-	Z .Vnirlijo je Sovjetska zveza uredila celo vrsto politienih
j vprašanj in je tmli irlede De (Jaullove vlade «oir1a>na z britanskim konceptom- A7 "State l>epartmentu" v Washinirtonn in med uekateriyii izolacijskimi republikaic-kimi kroyfi ]»a ^ idi Soviet-'ka zveza poiitieiie oh' i<". s katerimi ne more hiti zadovoljna. V "State Otepa rt-
Iiiientu** so izdelali med anirlo--aksoiiskitn svetom in Sovjetsko zvezo tlemarkaeijski blok i interesnih >fer, ki l»i jra radi l/e -.-daj med vojno tudi uve l.;;r\ ili. Ta demarkacijslsa črta ! n>tv;i: ja |»oljsko-eelioslov-aškt> ■ in jitiro-lovansko yrrš'ko f.nlera-'ci.i<». Z njo naj hi bil ustvarjen odbijač med Venieijo in
Sovjetsko zvem Varstveni pas naj hi bil na -everu podaljšan - -kandinav-ko federae-iio.
Sodelovanj« Z. S. S. R v povojni Evropi
lollies je že po|toluoina j;is-no. da 1m» zmagovita Sovjetska zveza zelo intenzivno sodelovala in -.»delovati tudi lio-t« la pri bodoeein urejevii nju -veta. Verjetno je. <ln \ Mo>kvi za vse lo delo najbrže nimajo izgotcvljenrli šablon-skill ieee|»to\. kajti -.»v jet ska politika ž.* od i|ekdaj računa - pre- nee.-nj: in zato vodi ih»-sletino politiko ^elastičnosti*'. To "irilN:no>t" v evropskih zadevali lahko otipljivo zasledimo po*-od tam. kamor poseira-jo sovjetske politične aktivnosti. Po-ehno oč ti >o taki vpli-
(>k\ i. Xštcii»iialiie in socialne težnje evropsikih narodov se med jselw»j s|K»polnjnjejo — to se ■prav posebno oči t nje v Fran ciji in Jugoslaviji — ker s^ ije Moskvi posrečilo s -vv»jo stvarnostjo povezati vse koti-! j»truktivne sile med ?el»oj ne irlede na ideološke razlike. Te resničnosti se Amrlija innoi»:o bolj zaveda kakor pa marsika j j t era konzervativna skupinica ! jki še vedno ofoji pobožne želje jpo restavraciji. Zato tudi iz' jirleda. da se Amrlija ne misli jčvrstejš.« navezati na Ameri-i .ko'kakor pa na Sovjet sko zve-jZ.o. To predvsem zato, da hi .ne bili z<» vedno izgubljeni, sti-jki z Kvropo in njenimi narodi. Anglija se danes zaveda, tla bodo li stiki i>o vojni dra-igoeeiiej-', kakor pa so dana ! šnji stiki z njenimi problema-' jtičnimi zastopniki. Pred dnevi Ije državni podtajnik britan-, skeira inin?s-t.-i-tva zunanjih] rzadev v britanskem parlaiiien-,tn dejal nml drugim tole: Bri-jtanska vlada srčno želi. da bi j izginile težkoče :n napetosti .meti trem: jugoslovaiiskiini na-jrodi- Preveč dohro poznamo ,Srbe. da l»: jim bili nasprotni ,in ravno to velja za Hi-vate ki j Slovenec. T<» ni samo politika ;britanske vlade, pač pa tudij politika Zdiiiženih držav iir Sovjetske zveze. V-i t J ije vej liki narojli so popolnoma soglasni, <Ja je potreben sporazum. "ki ga bodo rodila sedanja pogajanja"
Prav isto ]K»litiko zasleiluje tudi ^r.»skva, ki >e polog teara pot<iu'iije še za popolno enako pravnos-t vseh suverenih liaro dov in proti vsaki hegemoii stični težnji kogar koli. Ta poteza sovjetske zunanje txilitrke samo še krepkejse utrjuje ve ro zasužnjenih narodov, da bo jutrišnji -vet bolj-i od včerajšnjega.
nmiiija v.-e bolj aktivno udele-J zevala napada na Sovjetsko zvezo. V zadnjih ponudbah, kij jih je Moskva stavila Romu-! niji, je bilo odkrito rečeno, dal (bo Transilvanija zopet vrnje-j j na Romuniji. Sami Nemci tr-! j de, da je obna-šanje Rdeče voj -ke na ronminskeni ozemlju ta-jlvo, da se romunski levičarski jkrogi •nevarno** obračajo >k . -vojemu sovjetskemu sosedu.j
Slovanski blok
Že večkrat smo v ••Bazovi-j jci" omenili, da se v svetovni j j javnost i zelo jiogotosto ogla
gla-ovi o novem slcKvan-' jskem bloku, k! naj bi bil za' Sov jetsko 7Kezo jamstvo njene! ivarno-ti ua zahodu. Kaj je' .prav za prav - sovjetskim sl<» vaiiskim konceptom? Na to vp a-anje ni lahko odgovoriti.' če hočemo ostati na trdih tleli' stvarnosti, da ne hi obstali ne-j j kje v meglah vscslovanskih' (ilitizij, ki so trapi le naša sta-' rejša pokol je nja za časa živijo-^ nja siovanskega idealista Kra j mara, in ki -o kot take meglene prispodobe še danes skrite' v srcih velike večine Ju gosi o-! vanov. Dsi se pravilno razn-' memo: vse.-lovanslvo je lahko trdna osnova stovansike sf)li-' da''no<ti, če je to vseslovan ! stvo postavljeno ua temelj! medsebojne praktični' po veza , no-ti in -e ne omejuje na slovanska navduševalna sanjare-nja, katerim se Slovani tako . radi u<lajamo. T>a -e vrnemo k . našemu vprašanju. Predvsem je treba vedeti, da ni imela . Rusija nikoli enotne, za vse slučaje v ravni črti izdelane diplomacije. Že a' davnih časih ruskega državnega življenja. so }»osamezni režimi vzdr- j zevali v zunanji }»olitiki po več. garnitur. Po revoluciji 1 HI7 -ta bili dve irarnitnri na delu: Kremi, uradna sovjetska zunanja politika in Kom interna. Ko je bila Koniiiiterna raz- ' pnščeiia, jo je nadomestila "politik.i slovanskega brat „ stva*\ To ugotovitev je men-da prvi zasledil na licu mesta Joseph E. Ha vies, osebni Roo-scveltov odposlanec. Kasneje so s,, o njej razpisali |x» vsem ( zavzniškeni in nevtialnem «ve- j tu. Verjetno je. da jo je izzval j sani Hitler s svojimi načrti o | germanski kolonizaciji slovan- 1 škili dežel. K temu so ]jri«pe- . vali pa -v drugi vzroki Tako , piše švicar-ki tednik "Die "NVeltwoehe** \ letošnji s]»omla-di meti diiigim tole: "Slovan--tvo, ki prihaja iz Moskve, ne želi samo preprečiti vsako na-|daljevanje germaniziranja slo-j vanskih narodov, pač pa se po-j [stavlja po robu tudi vele.polj-J skeniu" in ^velesibskenur'j jpodjarinljciiju. Zato so tako velike težave glede sporazuma s poljsko vlado v Londonu in iz tega izvirajo polemike moskovskega radia proti generalu Miha jlov ieu
Seveda ne bi bilo pametno, da bi iz številnih razprav', kongresov in sestankov, kjer se, slovanska solidarnost močno ili dosledno povdarja. že tudi sklepali, da je današnja sovjetska politika uglašena sanio na te strune. Sovjetski državniki in posebno še maršal Stal j in so vse preveč stvarni politiki, da bi se omejevali le na slovansko stvarnost, ki je vsekakor del sovjetske državne politike, del in nič več....
Ugled Z S S-R. v svetu
Sovjetski listi pogostokrat povila rjajo, da so sovjetski vojaški uspelii pri vseh narodih sveta ustvarili več ugleda Sovjetski zvezi kakor pa vsa dolgoletna propaganda. Ta ugled bodo Rusi .poskušali izkoristiti posebno v tistili drža»vali, ki so imele o sovjetski zmogljivosti čisto napačne pojme. Proces popularnosti in pravične ocene je že močno občuten tako po zasedeni Evropi kakor tudi V Angliji in Ameriki. Ljudske množice s s vojni instinktom vrednotenja se s polnim zau-Ipanjenij in vero obračajo k Mo-
Zdrava konkurenca
Zakulisni spori, ki vladajo Š,. danes med sovjetskimi in ameriškimi težnjami in ki jih poskuša Anglija na v-e nači ne poravnati, najdejo seveda obširno propagandističiio obdelavo v nemškem časopisju in na nemškem radiu. Te majhne n» sporazume prikrivati bi bilo nespametno. Prav uič jih ne skrivajo niti v Moskv i n ti v l»ndonu nit: v Wasliingto nu Nomei se s takimi razla gami tolažijo in dokazujejo da pomenijo ta nesoglasja razrahljan je iu peša nje za vezni Ške ni«H-i. Nemški trdinci ta jkim dokazovanjem najbrže ve-1 mjejo, -a.j vei*ujej«» še dosti i manj logičnim stvarem. Za 'zdrave možgane pa je zadeva j čisto drugačna. Vojaški iisjK1-' hi bodo odločilni in samo ti uspehi bodo jh» vojni postavljali na avtoritarno mesto zmagovalce i.u jih razA tsčali po činih večje ali manjše besede ]jri urejevanju bodočega reda ' v svetu. Samo zato se ustvarjajo tekmovanja, ki gotovo ni-''so v korist nemškim vojnim ! naporom. Pravično »ž^pri 1 stransko lahko ugotovimo, da bo ravno volja tudi v povoj-! nem svetu soodločevati. nagna-1 la tako Angleže kakor Ameri-1 kance, da ne bodo zaostajali * za vojaškimi uspehi zmagovite " Rdeče armade. Da je temu res ' tako kažejo ugodna znamenja na zahodnem bojišču in v Italiji. Tega tekmovanja pa se Nemci, ki so še pri zdravi pa-t meti, pač ne morejo veseliti
-	pač. pa se tega tekmovanja z
i vso upravičenost jo laliko ra-
-	dujejo zasužnjeni evropski ua-
-	rodi, ker jim bo to tekmovanje l gotovo skrajšalo trpljenje.
F. trodur—'"Bazovica".
i
"BUB NARODA- u NEW YORK
TUESDAY, JANUARY 16, 1944
T8TAN0VLJKN L. WW

Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
(49)
iZuiiaj po cestah se je 'bilo oživilo, (*ule so so -stopinjo, culo govorjenje. Ljudje so trumoina hiteli v cerkev, Anica pa si je zaruan prizadevala, da l>i s«pravila deklo po kontu. Joka je je šla potožit to dedku. 'Brluzgni ji malo vode v obraz," ji je nasvetoval. Vrnila se je, storila tako in pomagam je. Toda preden sc je dekla popolnoma vzdramila in oblekla, je preteklo že precej časa. Dasi do cerkve ni bilo več kot četrt ure, sta se bili vendar toliko zakasnili, da sta prišli v cerkev, ko je bila že natlačeno polna. Kili in silili sta nekaj časa naprej proti oltarju, a v gneči je Anica kmalu zaostala ter se izgubila od dekle. No, storila si ni nič iz tega. Saj se do<bite po maši laliko. In če tudi ne, saj je vedela kam domov. Tudi je bilo polno ljudi, ki se jim je lahko pridružila, in noč je t>ila svetla. Že tja grede se je ozi-lala v luno, ki je visoko tam gori mirno plavala preko jasnega neha. Tako lepo, tako čarobno sc ji je zdelo ponočno nebo. Redke zvezde so prijazno migljale, kakor bi ji pomeži-kavale in jo pozdravljale . . . Zapazila je bila Šmarni križ, a i ji ga je bila še rajna mamica nekoč pokazala, zapazila tudi Aronovo palico, sestavljeno iz treli zvezd. Zanimalo jo je jaiiio nebo in v srebrno mesečino zagrjena okolica tako zelo, da niti čutila ni skelečega mraza, ki jo je rezal v o-braz.
V cerkvi je kakor zamaiknjena strmela v veliki oltar, na katerem je mrgolelo vse polno luičič. In ko so mogočno za buča le orgle in je zadonelo po cerkvi lepe božično petje, ji je zatrepetalo srce v čudni slasti. Kakor bi prihajalo iz nebes to petje, se ji je zdelo. Trudila se je, da bi molila, ali vedno so ji obtičale misli sredi očenaša. Na misel ji je prišlo vse, kar ji je kdaj pravila mati o Betlehemu, o pastirčkih in sveti družini, dalje o preprostem hleveu, kjer je ležalo l»ožje dete. A spomnila .se je pri tem tudi matere same, spomnila, da leži tam zunaj ob cerkvenem zidu tako sama In zapuščena, spomnila, da je tudi zaradi nje nocoj semkaj prišla. In z novo silo se ji je obnovilo hrepenenje, da bi šla tja na njen grob, potožila ji, razjokala se zopet enkrat pri nji . . .
Preden so se ljudje po končani maši v>uli iz cerkve, se je prerila ven ter smuknila preko grobov do mesfti, kjer so bili zagrehli zemske ostanke njene matere. Ker je bila materina gomila prav za cerkvijo, torej na nasprotni strani od -jerkvenih vrat, in je imelo pokopališče samo en izhod, je ni mogel nihče opaziti in motiti.
Železni, pozlačeni križ, ki ga je bil dal napraviti Mlakar svoji rajni ženi, da bi mu kd<> kaj ne očital, se je lesketal v luninem svitu. Anica se ga oklene z obema rokama, potem pa nasloni glavico nanj in hipoma se ji vdero debele, grenke solze p<> licih. Srce ji je prikipelo bolesti ob opominu na vse zlo, ki ga je bila pretrpela, ob spominu, da se njc-na mamica ne vrne nikdar, nikdar več, da je ne bo nikdar več ščitila, nikdar več pritiskala nase, nikdar več gladila-ji las in brisala solz z lica.
"Oj, mamica, k vam bi rada, k vam!"
Hitela je na ghus in tako Je bila zatopljena v svojo bol In svoje misli, da ni 4ar nič slišala, ko so ljudje trumoma drli iz cerkve in ])otem raz griček doli v dolino.
"Oj mamica, k vam bi rada, k vam!" je ponavljala.
Drhtela je in se tresla, da Se je križ majal pod njo, in da se ji je od hipa do hipa zazdelo, kakor bi se dvigal kamen pod njo, kakor bi nevidne roke segale do nje
t4Oj, mamica, k vam bi rada, k vam!"
Njeno hrepenenje je rastlo, njeno koprnenje je postajalo večje in večje . . ..Bolest, trudnost in mraz so jo premagovali, glava ji je bila omamljena, neko slabost je Občutila 1K> vsem životu . . . Noge je ni*o hotele nič več držati in zdrknila je na kolena. A njeno srce je še vedno hrepenelo :n vse njene misli, vse njeue želje so bile osredotočene na eno edino stvar . . .
"Oj, mamica, k vam bi rada, k vam!"
Priletel je dblak in zagrnil luuo, da je nastala tema. Zamižala je groze. Toda nemudoma se je zasvetilo zopet. In zdaj se je žarilo, kakor hi sijalo zlato solnce. Njene oči so bile zaprte, a videla je vendar vse svetlo, vse žarno okrog sebe. Kakor prej pred oltarjem in že bolj «e je blestelo in blesketalo. Plameni so švigali proti nebu in tam gori, tam gori, glej, je videla zopet nebes kraljico, obdano od angelov in svetnikov, videla ob vznožju njenega svetlega pre-Mola ono bledo, lepo ženo — svojo mater . . .
"Oj, mamica ..."
"Pridna bodi, Anica!"
"Bom, mamica lxmi! . . . Kdaj pridem k vam, mamica?"
Potegnila je močna sapa. »Skozi prazne veje stoletnih lip je zaihtelo in zaječalo . . . Križi po globeli so zašklete-pali in železna vrata na pokapišču so se zasukala v zarjavelih tečajih ter zaevlila, da je £lo skozi mozeg . . .
/linije prihodnjič.^
Kratka Zgodba
Jetnik V Kavkazu. Spisal Lev Tolstoj
(Nadaljevanje.)
V dolino je, kakor je za pa- pet se je zasmejal, pogledal zil skoz špranjo, peljala |M>t,
01TATKL.TKM jo znano, kako m Je vse podr&iilo ca mwouko tudi tiskovni papir in druge tiskar sks potrebščina. Da si rojaki z&sigur&jo redno dopomjanje fata, lahko gredo upravniitvu na roke s tem, da imajo redno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE £1 OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES in ne čakajte na opomin, ker s stem prihranite upravnižtvu nepotrebne stroške?
na desno je stala koča, dvoje dreves poleg nje. Na pragu je ležal pe-s, koza se je pasla s kozlički — migljali so z repki. Gledal je — po klancu gor je prihajala mlada Tatarka v pisani srajci brez pasu, v hlačah in (škornjih, glavo pokrito s kaftaiiom (plašč, kakor ga nosijo v jut rovih deželah) in na glavi velik kovinast vrč z vodo. Težko mora nositi, sključeno hodi, na roki vodi majhnega obritega Tatarčka, ki je oblečen samo v srajčico.
Tatarka je šla z vrčem v kočo, iz katere je stopil zdaj rdečebradcc — v svilnati suknji, segajoči do kolen, za pasom -srebrno lxnlalo, s čevlji na golih nogah, na glavi visoko črno kučmo iz ovčjega kožuha. Iztegal so je in zdehal, si gladil brado, postal nekoliko, zaklieal nekaj hlapcu in Sel! naprej.
Dva fanta sta gnala konje napajat. Drugi teh paglavcev z obrito glavo,- v srajci, brez hlač, -o se zbrali, se prit užali zaboju in vtikali suho vejice skoz špranjo. Ko je Žili" vpil nanje, so jo odkurili—njih naga kolena s<> so svetila.
Žilin bi bil rad pil, grlo mu je bilo suho. Želel je, <la bi prišel zdaj kdo k njemu. Tuj —nekdo odpira vrata.
Rdeči Tatar je vstopil, z njim drug Tatar, manjši, črnih las. One oči so se mu svetile, rdečcličcii jo bil, redko brado je nosil oUstriženo; nje-g*»v ohroz je izgledal veselo, vedno se je smejal. Oblečen je bil *šc Itoljšo nogo rdeči; m;\ivi so krasili suknjo iz tomuom«-dre svile, dolgo bodalo z dragocenim srebrnim držajem jo tičalo za pasom; tudi slape i/, finega rdečega usnja so bile obšite s srebrom; čez-nje je imel obute debele čevlje. Na glavi hiu je sedela visoka kučma iz bele ovčje kožuhovine.
Rdeči Tatar je godrnjal nekaj, kakor bi se kregal, ob-f'taL na pragu, se naslonil na vrata, se igrail z bodalom in pri tem škilil kakor volk na Žilina.
Črni pa, uren, živahen, kakor bi imel prožna peresa pod seboj, je šel naravnost k Žili-nu, počeni I k njemu, kazal zobe, ga potrkal po rami, mežikal z očmi. tleskni z jezikom in hrbral Žilinu nerazumljive besede.
"Piti! Dajte vode!" ji- stokal Žilin.
Črni se je smejal in hrbral dalje.
71 ustaliicami in rokami je kazal Žilin, da bi rad pil.
Zdaj je črni zapopadel; zo-
skoz vrata in zaklieal: "Dina!"
Vitka, nežna deklica kakih trinajstih let je pritekla; podobnost s črnim je bila velika; očividno je bila njegova hči; to so bile iste črne svetli oči v lepem obrazu. Na sebi je i-mela dolgo temnomodro srajco s širokimi rokavi in brez pasu, na prsih in rokavih rde-če-obrobljeno; nosila je hlače in šlapice, šlapice so tičale v čevljih z visokimi petami. Vrat ji je dičila verižica iz ruskih podubljev. Glavo je imela nepokrito, prefco črne kite trak s kovinastimi ploščicami in srebrnim rubljem.
Oče ji je zaklieal nekaj besed. Stekla je proč in se vrnila s kovinastim v rečen., dai* jetniku vodo, pocenila in se tako U]x>gnila, da so bila kolena višja od ram. Z velikimi očmi je gledala Žilina, kako je bil, kakor da je kaka žival.
Ko ji je hotel Žilin vrniti vrč, je zbežala kakor divja koza. Njen oče se je glasno zasmejal in zaklieal za njo. Pri šla je nazaj, vzela vrč, stekla ven in -se brž zopet vrnila z opresnim kruhom na deščici, počel lihi in ni odmaknila očesa od Žilina.
Tatarja sta šla in sta zaklenila vrata.
Kmalu nato je prišel Noga-jee in mu delal zt-amenja. Tudi on ni znal ruski. Vendar je razumel Žilin, da naj gre z njim.	!
Vlekel se je s pmhom—še-j pal je in ni mogo! stopit; na noge, klecale so n:i« v stran. Tako je sledil Noga jc. Videl je aul, kakih desetero koč, mo-šej<> z minaretom. Pred ono koč je stalo troje osedlanili konj, dečki so jih držali za. uzde.
Črni Tatar je prisei ven in potuiguil Žilinu k sebi. Pri tem se je smejal, govoril po svoje in šel zopet v kočo. Žilin mii je sledil.
Stopil je v čedno s »ho: --telle so bile ogla jene ■/ ilovica, ob sprednji steni so stali wi-sani divani, dragoceno p c nege so visele vse na o kol i, na njih so lesketale Imgato s srebrom okovane pieštke^ samokrvsi. sablje. Zadaj v kotu je sta nizka peč. Snažna so bila trdo-steptana glinasta tla. V celem sprednjem kotu je bila pogrnjena klobučina, čeznje preprogo, na teh so ležale velike blazine. In na preprogah, vsi v šlapali, so .sedeli Tat a rji: Črni, rdeči in trije drugi. Njih hrbti so sloneli na pernatih blazinah, pred njimi na okrogli deski je stala pečena kaša in v skledi stopljeno ma-lo, nadalje v vrču tatarsko pivo,
bliža imenovano. -Jedli so s.prst i, roke so imeli vse mastne.
('rni je skočil pokoncu in ukazal, da se ima Žilin usesti na stran, ne na preprogo, ampak na gola tla. Nato je zopet počenil na preproga in trakti ral svoje goste s pogačami in z buzo. Nogajec je posadil Ži lina na odkazano mesto, sezul vrline čevlje, katere je postavil k vratom, kjer so stali tudi drugi čevlji, in sedel na klobu-čino bliže h gospodom: poželjivo je gledal, kako jedo, in si brisal sline.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danea Slovenskemu Pomožnemu Odboru 1840 W. 22nd Place, Chicago. HI.
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI J'GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
Kampanja za prispevke v sklad za boj proti otroški pa ralizi je sedaj v teku. Tudi Vaša udeležba bo v pomoč!
HELP WANTED ::
DELAVCE IŠČEJO
HELP WANTED
The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
DOOR AM) ELEVATOR MAN
$l£!.5t) na MESEC Us ill |H»I za liJHlu ruo
RELIEF MAN (" i»M I„ i _\<M" »
$1—-T»0 ira MESEC Vprašaju-: SI- PERI XTES1 »KNT 401 WEST KXlAvK	N. V. C.
(7
DENTAL. MECHANIC:
hH'OlA'UMA IZVEŽBAN XA VSE STROKE ACRYLIS. Dop.lt A PIJAČA Pokličite: M ETA I. CRAFT I * AI . HE (»-I*»:n»
tti i:;»
SUPERINTENDENT
APARTMEXT HIŠA STANOVANJE 4 Son. VPRAŠAJTE ZA F< Hi EI.
Pokličite: BUCKM1NJSTER 7 J-VO
(II—1:;>
(i LASSWORKERS
ON MINIATURE GLASS ANIMALS. Najvišja plača, stalno delo. dobra priložnost. Vprašaju*: ST»2 MelmNALD AVE., (near 18th Ave.)	Brooklyn
<11—171
"THE FIGHTING LADY'
41 The Fighting Lady" jo U. S. Navy film o matični ladji za aeroplane, z njenimi aeroplani in moštvom, napravljen pod resničnimi vojnimi okolici nami. — Slika se začne kazati dne 17. januarja v Victoria Theatre na Broadwayu in 46. cesti v
New Yorku.
M E S S E N G E R S
STAREJŠI MOŠKI. LAHKE ZAVITKE. 41» l" K NA TEI »EN. STALNO DELO. l»ORRA PLAČA. PRIJETNE
RAZMERE — Vprašajte: FREDERICK VV. SCHMIDT. INC. E. 45th ST. (near Lexington Ave. subway) N. Y. C.
< 11—17)
Opozorite še druge, ki ne titajo
"ti. N." na te oglase. — Mogoče bo komu vstreleoe.
PLUMBER'S HELPER
IZVEŽBAN ALI NEIZVEŽBAN. DOBRA PLAČA STALNO DELO Vprašujte: 100 ATLANTIC AVE. BROOKLYN
Pokličite: TR 5-3D*Jti
(U—17)
AUTO MECHANICS
TRAJNE SLUŽBE STALNO DELO DOBRA PLAČA
Vprašajte: METROPOLITAN I »ISTRI BFTORS, INC.. 501— lOth AVE. CJ8th—.K)th) N. Y. C. — See Mr. CAMPBELL __•_( 11—17)
NASLOV PREMEN JEN
Urad United Committee of
South Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17, N. Y.
SKLEPNIH MIŠICAH
SUPERINTENDENT
Prvovrstna apartment hiša. zgornji Riverside Drive: 2 s»4f-servi<-e elevators, :;s družin. Pomočnik. i*»rter, je tudi v i h>in<M\ 4 room upartment. ^as, elektrika in telefon brezplačno. Pole« te;m $l:i5 mesečno. Vprašajte:
L Filipi 4-WKC5 ___ (!)—11 i
G L A S S W O R K E R S
S1LVFRERS. IA.MI' WORKERS. POMOČNIKI V TOVARNI 1 »ol«ra plača. Stalno delo. Vprašajte: son STERLING PLACE BR< KJKLY.V Telefon : SL 6-5766
*	(10—lJ)
C O U N T E R M A N
IM )N( H" I : I n »BRA PLAČA STALNO DELO PRIJETNE RAZ M KICK Vprašjijte:
M AO N E T 1-2» ."iStli ST. BROOKLYN. N. Y.
(II) 101
SODA DISPENSER
IZVEŽBAN. 1H »BRA PLAČA: STAL
NO DELO. PRIJETNE RAZMERE
Vprašajte: M E Y E R * S rc: 1 SITTER AVE. BRiM»KLYN ___(10—lit)
HOYS — MAIL-ORDER BOOK STORE
.1 days. 41» hours.	^art. Steady
work, pleasant working conditions. Apply :
FNloN LIBRARY ASS<X'IATH»N l^'l E. 24tli ST.	N. Y. C.
11«—16)
F I R E M A N
Dol»ra plača. Stalno delo. Prijetne razmer**: I*ul»lie Selit h >1 1«;; l."",7 Wilson St.. near Bedford Ave. — Oglasite se pri: C( STODIAN na ir,7 WILSON ST.. near Bedford Ave., Brooklyn ali
I*a telefonirajte: HA JWCSH _____t .S 1 i i
< tLASS PRESSERS
TONIJI'E; EXPERIENCED PREFERRED: SMALL JEWELS, ete. (Stalno d»4o. i»rijetue ra/.iie-re. priložnost.
Vprašajte pri: R. FEIN OI.ASS NOVELTY CO..	BFTLER AVE.
Ril M JKWi M »D, BR( H »KI.YN HE :: tr.in _
C L E R K
ZA TRGOVINO Z CROCERIJAMI
IN ZKKKNJAVO Dol»ra p'-iu'-a: Stalno delo: Prijetne delavske razmere. Vprašajte: R I" D D E N BROS. 818 LEXINGTON AVE. N. Y. C.
Pokličite: RE . _____(0 l-'i
BOY S
FFLL (Ht PART TIME. L1CHT DE-LIVERIES ; LEA It N DEVELOI'INC, PRINTIN«:. <;<xK| p;i y. slesnly work, |M>st-war fniiir«'.
Apply: I»E K-."WU
BOY — ALL AROUND WORK PACKING ROOM
(><mm1 salary, steady work, opportunity.
Apply: ItE<SENT FOOTWEAR
51-57 FRANKLIN ST. N. Y. C.
( U»—11 »
CABINET MAKER,
HELPER, MACHINE HAND FFRN1TCRE PETER ENO EL INC. 415 E. ^Ist ST.	N. Y. C.
__(1(>—10)
NATIONAL BR^ADCASTINO CO.
HANDYMAN
for brtndeast studios. Essential industry. Excellent working eonilitions. Apply lt(M>m ."A M RCA BMg.. Roeke-feUer IMaza. Any week day. «»r Saturday till noon, Thursdays to 7 t«, la.
_	(io—it; i
ALTO ME C H A N I C S
AND HELP E R S na '/j t on INTERNATIONAL TRICKS Cas In fMtl za nadurno delo; Počituiee in prazniki pkičaui. DR.AKE BAKERIES. INC. :KM1 CLINTON AVE. B'KLYN Vprašajte za Mr. Hottke __(S -14l
A U T O M O B I L F M E C H A N I C S
STALNO *.-»!» NA TEDEN ZA ZAČETEK PACKAR — JACKSON HEIGHTS
nth ST. & NORTHERN BLVD. JACKSON HEIGHTS, L I. ____' (8—14)
DOBITE
PAIN-EXPEUER
Od leta 1M7 . . . Zanesljiv liniment za družin«
KUPIT* CN "EXTRA* BOND DANCtl
Opozorite še druge, Id ne Htajo **«. N." na te oglase. — Mo&tfe bo koma vstreženo.
VEGETABLE MEN FISH MEN
Izltorna itlačn. I »vrst ne delavske
razmere.—SHAFFER'S MARKIH
673 MADISON AVE., N. Y. C.
(5 11)
SANDWICH and COFFEE
MOŠKI SF. Pt »TREBIME Dol.ra jdiifti, Stalno tlelo. Prijetne delavske razmere. Pokličite: IRonsides i; 7l'77 Vprašajte na 51 1 o VERNON BLVl».
LONO ISLAND CITY ___H"—t-'i
PORTER — FIREMAN
«28^7: LAHKA SLUŽBA, PRVOVRSTNO POSLOPJE. — Stalno delo. prijetne delavske razmere. Vprašajte: 1 TO E. 7sth ST., N. Y. C. Pokličite: BI*
_____ < s 14»
tovarniški
DELAVCI
18 — GO LET
IZVEŽBANOST NI POTREBNA
ČAS IN POL Po 4(» FRAH ZA N A D L* R N O DE L O Essential delavet potrebujejo release
KEINER - WILLIAMS STAMPING COMPANY
87-46 rj-'tn! STREET RICHMOND HILL, L. L VIItfSINIA U-51UU __^___( K— 1 I t
C O U N T E R M A N
F O R D I N E R STALNO DELO — PRIJETNE DE-
I«AVSKE RAZMERE Vprašjijte: M» — (»Il AVENUE (Cor. Grand St. & (Mh Ave.) N. Y. C. _____(5 11»
MOŠKO in žensko delo HELP wanted (Male and Female)
H A I R D R E S S E R
MOŠKI ALI ŽENSKA KAKOR TUDI MANICURIST 5 DNI NA TEDEN. DOBRA PLAČA: Pondeljek prosto. — Stalno delo. Prijetne delavske razmere. Vprašajte: LILLIAN BEAUTY SHOP KINGSTON AVE., BROOKLYN
(5—11»
NATIONAL BROADCASTING CO. NEEDS YOUNG MEN — WOMEN
Excellent essential beginner's j<»lvs. GUIDES, MESSENGERS. TYPISTS.
KEY PUNCH Am»ly Room 506 RCA Bldg.. Rockefeller Plaza. Any weekday, or Saturday till noon. Thursdays to 7 p. ni.
<1Q—16)
(5—11) KUPIT« CN "CXTRA* BOND OANUI