«j/
CENTRALNA KNlIŽMlCA
VRHOVNEGA SODIŠČA SR SLOVENIIE
iS9B^
v; 53
ucaaM vestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto XVI.
Ptuj, 18. januar 1979
Številka 1
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ	IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
1. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine 2. Sklep o soglasju k cenam nekaterih komunalnih storitev -Ptuj za obdobje 1976-1980 v letu 1979	vode in kanalščine v Komunalnem podjetju Ptuj
1.
Na podlagi temeljnih ciljev, nalog in obveznosti družbenega plana občine Ptuj, dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976-1980 ter splošne politike družbeno gospodarnega razvoja, opredeljenega v republiških planskih dokumentih je skupščina občine po 164. členu Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, šTev. 5/46-78) na sejah zbora združenga dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28/12-1978 sprejela
"	f	•
RESOLUCIJO
0 POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ
ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979
I.	DEL
1. KLJUČNE NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1979
Izhajajoč iz skupnih ciljev in nalog dogovorjenih z družbenim planom občine za obdobje 1976-1980, doseženih rezultatov v preteklih letih in ocenjenih možnosti družbenoekonomskega razvoja v letu 1979, bo težišče aktivnosti usmerjeno v dvoje ključnih področij:
-	nadaljnje izpopolnjevanje, uveljavljanje in razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih in ravneh družbene reprodukcije;
-	nadaljnje uresničevanje dogovorjenih nalog, ki so ključnega pomena za uresničevanje družbenega plana občine, zlasti na tistih področjih, kjer so odstopanja od predvidenih ciljev največja. To zadeva kakovostne dejavnike razvoja, zaostajanje razvoja prednostnih področij in s tem spreminjanje strukture gospodarstva ter doseganje skladnejših razmerij v razporejanju dohodka.
Glede na relativno manj ugodne rezultate izvajanja dogovora o temenih plana na področju razvoja gospodarstva, se kažejo tudi tendence neuresnicevanja nekaterih skupnih ciljev in nalog, ki so povezane z razvojem gospodarstva. Prav zaradi tega bo potrebno, da vsi nosilci planiranja v občini usmerijo napore v krepitev gospodarskega razvoja in preko tega razvoja drugih področij v občini.
Da bi v naslednjih dveh letih uresničevanja srednjeročnega plana v čim večji možni meri realizirali zastavljene cilje in naloge je nujno, da so aktivnosti v letu 1979 usmerjene v izvajanje naslednjih ključnih nalog:
- nadaljnje izpopolnjevanje, uveljavljanje in razvijanje ter utijevanje socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, ki se kažejo v krepitvi ekonomskega in samoupravnega položaja delavca v združenem delu in občana v krajevni skupnosti, kvalitetnem urejevanju dohodkovnih odnosov, hitrejšem uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja in intenziviranju procesa samoupravnega družbenega dogovarjanja in sporazumevanja o združevanju dela in sredstev, izpolnjevanja družbeno ekonomskih odnosov svobodne menjave dela, samoupravni organiziranosti organizacij združenega dela.
izboljšanju življenjske ravni delavcev in občanov ob poudarjeni krepitvi družbenega standarda;
-	nadaBnje uveljavljanje delegatskih odnosov skupščine občine v. samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacgah;
-	na vseh ravneh zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje sprejetih nalog, ciljev in obveznosti za katere so se delavci samoupravno sporazumeli in dogovorili v planih, samoupravnih sporazumih in dogovorih;
—	razvijati in krepiti svobodno menjavo dela med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in drugimi porabniki in organizacijami združenega dela družbenih dej avno st i-iz vaj alci;
—	glede na to, da so že stekle priprave za pripravo novega srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985 ter dolgoročnega plana razvoja do leta 2000 in da bodo naloge intenzivirane zlasti v letu 1979, se morajo vsi nosilci planiranja organizacijdco in kadrovsko okrepiti, se vključiti v skupni program aktivnosti v občini, le-ta pa v program republike. Da bi delo potekalo sinhronizirano in v skladu s programom aktivnosti morajo nosilci planiranja pravočasno pripraviti odgovarjajoče strokovne podloge, na osnovi katerih se bodo oblikovali planski dokumenti;
—	nadaljevanje procesa bančne preobrazbe ter vse večjega zagotavljanja aktivne^ vloge združenega dela v organizaciji in usmerjanju denarnih tokov družbene reprodukcije v smeri preraščanja obstoječih kreditnih odnosov, v dohodkovne odnose na podlagi združevanja dela in sredstev;
gradnja novih zmogljivosti, kot so: predelava aluminij a, kovinsko predelovalna industrija, predelava kmetijskih proizvodov in drobno gospodarstvo;
-	usmerjanje aktivnosti, da se akumulativna in reproduktivna sposobnost združenega dela povečuje na osnovi produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti ob skladnejši rasti vseh oblik neinvesticij ske porabe (skupne, splošne in osebne), zaradi česar je prilagajati programske naloge na področju družbenih dejavnosti realnim dohodkovnim možnostim združenega dela materialne proizvodnje v letu 1979;
-	sprejemanje aktivnosti, da se ptujsko gospodarstvo v večji meri vključuje v mednarodno delitev dela, zlasti še v povečanju izvoza;
-	pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, ki bo omogočalo s svojo proizvodnjo dopolnjevanje industrijske proizvodnje, ne le v ožjem, temveč v širšem merilu kot tudi sledilo potrebam prebivalstva, zlasti še na deficitarnih področjih storitvene in obrtne dejavnosti To bo omogočalo tudi večje možnosti zaposlovanja predvsem tistih občanov, ki se vračajo iz zaČsnega dela v tujini;
-	ustvarjanje ustreznih pogojev za hitrejše odpiranje novih delovnih mest, ki mora sloneti na dinamičnem gospodarskem razvoju in ne na ekstenzivnem zaposlovanju kot doslej;
-	usmeijati aktivnosti, da se na vseh področjih družbeno ekonomskega razvoja v občini prispeva k stabilizaciji celotnega jugoslovanskega prostora s splošno racionalno štednjo, koriščenjem notranjih rezerv, bopim izkoriščanjem delovnega časa, boljšo notranjo organizacijo in disciplino, itd;
-	nadaBnje uveljavljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot osnovo sestavin socialističnega samoupravnega razvoja.
2.	MOŽNI MATERIALNI OKVIRI DRUŽBENO GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1979
Družbeno gospodarski razvoj v letu 1979 bo v naj večji meri odvisen od osnovnih dejavnikov razvoja v občini ter od sistemskih pogojev in činiteljev, ki bodo v prihodnjem letu prevladovali na domačem in zunanjih tržiščih.
Pri oceni možnosti razvoja občine v letu 1979 so tako upoštevane razvojne možnosti ptujskega gospodarstva, predvsem učinki aktiviranja dosedanjih in bodočih investicij ter hitrejše uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja na vseh področjih.
Izhajajoč iz ocenjenih možnosti razvoja občine, ob okrepljeni politiki ekonomske stabilizacije v državnem merilu, bo v letu 1979 možno doseči takle razvoj:
-	rast realnega družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za okoli 7 %. Tako bo družbeni proizvod, po cenah leta 1979, znašal 3.980 mio din, oziroma 58.500 din na prebivalca;
-	osnovni nosilec gospodarske rasti bo industrijska proizvodnja, ki se bo povečala za 9 %;
-	zaposlenost v združenem delu se bo gibala v okviru 3,5 %. Na novih delovnih mestih se bo tako zaposlilo 585 delavcev;
-	produktivnost dela v družbenem sektorju se bo povečala za 3,4 % tako, da bo dosežena okoli 49 % udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda;
-	po predvidevanjih organizacij združenega dela se bo izvoz blaga povečal za okoli 17%, uvoz blaga pa za 2 %;
-	investicij dee naložbe v osnovna sredstva bodo znašale okoli 1.075 mio din.
Po tekočih cenah pri čemer bo znašal njihov delež v družbenem proizvodu okoli 27 %;
-	sredstva za osebno, skupno in splošno porabo bodo rasla največ do stopnje rasti družbenega proizvoda v občini s tem, da bo rast osebnega standarda zaostajala za rastjo družbenega standarda;
-	realni osebni dohodek na zaposlenega se bo povečal za okoli 3 %.
Načrtovani gospodarski razvoj v letu 1979 zahtevadosleno izvajanje
vseh dogovorjenih nalog v družbenem planu 1976-1980 in dogovoru o
njegovih temeljih. Zato se bodo morali v reševanje k Bučnih gospodarskih ^ in družbenih problemov na posameznih področjih vključiti vsi nosilci planiranja.
3.	TEMEUNE NALOGE NA PODROČJU USTVARJANJA CELOTNEGA PROHODKA, RAZPOREJANJE DOHODKA IN
Čistega dohodka ter oblikovanje sredstev za osebne
DOHODKE, SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO
Hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja je eden osnovnih pogojev za hitrejšo rast produktivnosti dela in splošno gospodarsko rast, rast celotnega prihodka in dohodka.
Glede na sorazmerno počasno rast v preteklih letih bo potrebno v letu 1979 dati poseben poudarek hitrejšemu uveljavljanju kakovostnih dejavnikov.
Zato bodo morali biti aktivnosti organizacg združenega dela in ukrepi ekonomske politike v občini usmetjene v zagotavljanje dinamične proizvodnje na kakovostnih osnovah, zlasti še na večji produktivnosti dela, boljši izrabi proizvodnih zmogljivosti ter večji učinkovitosti vloženih sredstev.
Da bi to dosegli je potrebno zagotoviti:
- hitrejše prilagajanje proizvodnih programov OZD novim proizvodom, ki so privlačni za domača in inozemaca tržišča;
- uporabo modernih ^tehnoloških portojikov, večje) uporabo znanja in
-	spodbujanje in razvijanje novatorstva in iznajditeljstva ter večje prizadedvanje delavcev za iskanje tehničnih izboljšav, ki se kažejo v zniževanju stroškov, prihranku materiala, k raj sanj u potrebnega delovnega časa in boljši organiziranosti proizvodnega procesa;
-	varčevanje s surovinami, reprodukcijdcim materialom in energijo, za kar je zadolžiti v OZD poslovodne organe;
optimalno izkoriščala sredstva, izboljšala notranja organiziranost in poslovanje ter odnos do dela;
- še nadalje je izpopolnjevati merila in kriterije za nagrajevanje po rezultatih dela;
-	nadaljnje uveljavljanje dogovorjenih načel za izboljšanje kadrovske sestave zaposlenih, zlasti kreativnih kadrov, kot tudi dosledno izvajanje zastavljene štipendijske politike;
-	delovni čas državnih organov, bank, organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena in storitvenih dejavnosti prilagoditi potrebam občanov in organizacijam združenega dela materialne proizvodnje.
V prvih treh letih uresničevanja srednjeročnega plana se dogovorjena osnovna razmeija v razporejanju dohodka niso povsem realizirala, saj bi morale vse oblike porabe, razen investicijske v osnovna sredstva, rasti počasneje od dohodka. Prav to narekuje, da delavci v TOZD zagotovijo v letu 1979, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela rasla hitreje od dohodka. Prav tako se bodo morali v okviru delegatskega odločanja zavzemati, da se bodo sredstva za skupno, splošno in osebno porabo povečala skladno z rastjo dohodka.
Izhajajoč iz tega bodo delavci v TOZD materialne proizvodnje in drugih organizacijah zagotovili, da bodo sredstva za osebno porabo (osebni dohodki — in skupna poraba v temeBni organizaciji združenega dela) rasli počasneje od rasti doseženega dohodka. Zato bodo v svoj m planskih dokumentih za leto 1979 določili razmerja med doseženim dohodkom in obsegom sredstev za osebne dohodke ter dinamiko rasti sredstev za osebne dohodke opredelili v povezavi z dinamiko doseženega dohodka.
Pristojni organi občinske skupščine bodo obravnavali in sprejemali ukrepe proti tistim organizacijam združenega dela, ki pri razporejanju dohodka ne bodo upoštevale navedenih smernic.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo v letu 1979 prilagodile svojo samoupravno organiziranost in delovanje načelom repubuškega zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela ter posebnih zakonov za posamezna področja, ki bodo sprejeta na teh osnovah.
Samoupravne interesne skupnosti in organizaege združenega dela -izvajalci, bodo morali pri izvajanju programov bolj kot doslej upoštevati načela racionalnega poslovanja, zmanjševati stroške, selektivno pristopati k izvajanju aktivnosti in opuščati naloge,ki niso nujno potrebne.
Socialne pravice, ki se uresničujejo v obliki osebnih prejemkov občanov, se v letu 1979 v skladu z določili družbenega plana SR Slovenje ne morejo širiti, niti se ne bodo uveljavile nove. Obstoječi prijemki pa se bodo postopoma valorizirali vendar največ do relativne rasti osebnega dohodka na zaposlenega v posamezni občini
Osebni dohodki zaposlenih v družbenih ddavnostih se bodo postopoma valorizirali v letu 1979, vendar največ do relativne rasti osebnega dohodka v gospodarstvu v občini
Programi SIS materialne proizvodnje morajo biti dosledno izpeljani v dogovorjenem obsegu in kvaliteti Pri tem pa je potrebno upoštevti racionalno porabo sredstev.
Na področju proračunske (splošne porabe) preko katere se zagotavlja izvajanje ustavne funkcije, občine, bodo sredstva v letu 1979 rasla pod rastjo družbenega proizvoda. Zato se bo proračunska poraba v občini z racionalizacijo dela in strogimi varčevalnimi ukrepi prilagodila razpoložljivim obstoječim virom, ki bodo predvidoma za okoli 5 indeksnih točk pod nominalno rastjo družbenega proizvoda.
4.	RAZVOJ GOSPODARSTVA
Z družbenim planom občine za obdobje 1976-1980 in dogovorom o njegovih temeljih so opredeljeni ciHi, ki jih želimo doseži v tem srednjeročnem obdobju v razvoju občine. V njih so opredeljene in dogovoijene naloge in obveznosti nosilcev planiranja pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
Tako je z družbenim planom in dogovorom o temeljih plana predvideno, da bo hitrejši razvoj v tem srednjeročnem obdobju moč doseči s hitrejšim razvojem nosilcev planiranja na teh gospodarskih področjih: v barvni metalurgiji, kovinsko predelovalni industriji, primarni kmetij dei proizvodnji in kmetijski predelavi in na področju drobnega gospodarstva.
V	prvih treh letih uresničevanja družbenega plana na nekaterih od teh področij niso doseženi taki proizvodni rezultati, ki bi zagotavljali hitrejši razvoj. To se zlasti kaže v barvni metalurgiji, delno tudi v kmetijski predelavi s strani nosilcev primarne proizvodnje ter na področju drobnega gospodarstva.
Analiza uresničevanja nalog družbenega plana občine v letih 1976-1978 je pokazala na nekatere razvojne probleme, na katere bodo morali biti v letu 1979 usmeijeni napori združenega dela in aktivnosti vseh nosilcev razvoja v občini. Osnovni razvojni problemi, ki ves čas uresničevanja družbenega plana spremljajo združeno delo in ki negativno vplivajo na dinamičen razvoj gospodarstva so:
-	zmanjševanje akumulativne in reproduktivne sposobnnosti gospodarstva;
-	prepočasno prestrukturiranje gospodarstva;
-	pomanjkanje razvojnih programov in zaostajanje pri pripravi Srednjeročnih planov pri ključnih nosilcih kot tudi pri drugih nosilcih razvoja;
-	razdrobljenost in neustrezna struktura investicijskih naložb itd.
V	letu 1979 bodo morali biti sprejeti in izvedeni taki ukrepi, ki bodo zaustavili in zmanjšali negativno delovanje navedenih činitejev in vzpodbujali hitrejši gospodarski razvoj. Zlasti bo potrebno:
-	nadaljevati m poglabljati socialistične samoupravne družbeno ekonomske odnose na osnovi ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonih;
-	povečati produktivnost in učinkovitost gopodarjenja, kar pa zahteva boljšo organizacijo dela, modernizacijo proizvodnih procesov, sodobno tehnologijo, kreativne kadre, prestrukturiranje posameznih področij na večjo specializacijo proizvodnje in večjo tehnološKo povezavo v in zunaj občine. V ta namen bo treba vključiti več znanja in raziskovalnega dela;
-	ukrepati za pospešitev dohodkovnih odnosov zlasti med proizvodnjo m trgovino na veliko;
-	zagotavljati investicijske programe in projekte na vseh, zlasti na prioritetnih področjih gospodarstva in usmeijati investicijska vlaganja v prioritetna področja v investicijske programe, ki zagotavljajo kar največjo učinkovitost investicij dcih sredstevj
-	organizacij ezdruženega dela, ki poslujejo z izgubo, oz. na meji rentabilnosti morajo zagotoviti dolgoročne rešitve za odpravo takšnega stanja, bodisi v preusmeritvi proizvodnje, ustreznih dohodkovnih povezavah, kadrovskih rešitvah, itd.;
-	zagotoviti hitrejše odpiranje novih delovnih mest na manj razvitih območjih v občini in s tem ustvaijati pogoje za hitrejše vračanje in zaposlovanje zdomcev;
-	zagotavljanje neposrednega vpliva združenega dela na štipendnsko pohtko, kar bo možno doseči z doslednim izvjanjem družbenega dogovora o štipendiranju;
-	zaostriti odgovornost in odpravljati subjektivne ovire za neizpolnjevanje nalog na vseh področjih dela;
-	zagotoviti, da bodo navedene razvojne usmeritve vgrajene v letne razvoj ne programe vseh nosilcev razvoja.
v okviru nalog, ki so skupnega pomena za skladnejši družbenogospodarski razvoj občine, bodo organizaege združenega dela s samoupravnim povezovanjem reševale temeljna vprašanja na področju: dejavnosti in razvoja komunalnih dejavnosti, pospeševanja razvoja kmetijstva, razvoja cestnega omrežja lokalnih cest in potovanja in razvoja TOZD »Ptujske toplice". <
5.	RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Predvideni gospodarski razvoj v letu 1979 omogoča tudi nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti. Pri tem pa so upoštevana temeljna izhodfiča družbenega plana in dogovora o njegovih temeljih, da sredstva za skupno porabo ne bodo presegala rasti družbenega proizvoda in da bodo na posameznih področjih družbenih dejavnosti izvajane dogovorjene prednostne naloge.
Po obsegu se bodo programske naloge družbenih področij povečale za 7 %, kar je v absolutnem znesku 24 mio din.
Povečani realni obseg sredstev za programe družbenih dejavnosti bo v dogovoru med izvajalci in uporabniki usmeriti na prednostnapodročja v skladu z družbenim planom občine, to je v povečanje zmogljivosti in dejavnosti otroškega varstva, dejavnosti osnovnega šolstva v izboljšanje zdravstvenega standarda in zagotavljanje večjega obsega nekaterih dejavnosti na področju kulture. V tem okviru je predvideno tudi povečanje realnih osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnosti za 3 %.	J
Glede na novo oblikovane solidarnostne sisteme v otroškem varstvu, izobraževanju, zdravstvu in socialnem skrbstvu, se bo relativna udeležba teh sredstev v skupno potrebnih sredstvih za izpeljavo programov zmanjšala. Zato bodo morali izvajalci v okviru svojih programov težiti, da
se izpadle naloge v dopolnilnih programih z ukrepi racionalizacije in varčevanja v kar naj večji možni meri nadoknadijo.
Na osnovi izhodišč za leto 1979 bodo znašala skupna sredstva za izvajanje programov po tekočih cenah (vpliv cen je predviden 11 %) 427 mio dm m se bodo v primeijavi z dogovoijenimi sredstvi za leto 1978. povečala za 23,5 %, kar je v skladu s predvideno rastjo družbenega proizvoda za leto 1979.
Udeležba sredstev skupne porabe v družbenem proizvodu se bo s tem povečala od 10,3 % 1978. leta, na 10,7 % v letu 1979.
Nove naloge bo mogoče financirati le v okviru dogovoijenih sredstev, nad tem obsegom bo možno izvajati nove naloge le, če so se .interesne skupnosti zanje dogovorile z združenim delom na zborih delavcev.
. Investicije v teku, zlasti iz referendumskega programa, je v letu 1979 prilagoditi investicijskemu programu in konstrukciji financiranja, to je razpoložljivim sredstvom, samoupravne interesne skupnosti, kt izvajajo investicije s pomočjo kreditov, morajo finančne konstrukcije uskladiti tako, da bo možno te kredite tudi pravočasno vračati
Organizacije združenega dela bodo skupno s sindikati in zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi uresničevale cilje ustreznega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi počitniške skupnosti in v okviru tega tudi nadaljnjega razvoja oz. obstoja počitniške kolonije Biograd na moqu.
Indeks rasti sredstev skupne porabe (123,5) je večji od indeksa rasti družbenega proizvoda (118,8) zaradi neopravljenega proračuna sredstev
V skladu z načeli racionalizacije in varčevanja, ki morajo bolj kot doslej prodreti tudi na poddbčju družbenih dejavnostizlasti v zdravstvu, kulturi in šolstvu - moramo izvajalci in organi samoupravnih interesnih skupnosti oblikovati, sprejeti in izvajati aktivnosti za racionalnejše in kvalitetnejše izvajanje dejavnosti. Pri tem je predvsem upoštevati
optimalno razporeditev storitvenih zmogljivosti ter organizacijo in oblikovanje skupnih strokovnih služb izvajalcev.
V letu 1979 je nove zaposlitve na družbenih področjih prilagajati nujnim potrebam, pri tem dati zlasti poudarek na strokovnih kadrih, režijske kadre pa po obsegu zadržati naravni leta 1978.
Samoupravne interesne skupnosti bodo v letu 1979 izvajale posamezne programe (enotni, dopolnilni, skupni) po sklenjenih aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih plana. Programske naloge in obveznosti je potrebno dosledno izvajati in o tem ustrezno informirati združeno delo.
6.	STANOVANJSKA GRADNJA, GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA IN PROSTORSKI RAZVOJ
V letu 1979 je potrebno v skladu z usmeritvami družbenega plana in
)VOra O nifttmvih templi ÌVl tl Q H a K O vrati r\/-*e*-*r»or*n
okolja.
uporabo prostora
kovega
Po formalni ustanovitvi skupne strokovne službe samoupravnih
področju ________________ ...i,
aktivnosti usmeijene v pospešeno stanovanj deo gradnjo. Predvidoma bo v družbenem sektorju dokončanih 245 stanovanj, v zasebnem sektorju pa
nekoliko zmanjšal stanovanjski primanjkljaj. Za uspešnejše uresničevanje nalog v naslednjem obdobju bo potrebno na tem področju učinkovitejše pristopiti k reševanju problemov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter pospešenem reševanju lokacijske in gradbene dokumentacne. Z gradnjo novih stanovanj je še nadalje pospeševati tudi sovlaganja občanov v družbeno usmerieno stanovanjsko gradnjo.
Na področju KOMUNALNE INFRASTRUKTURE mora samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti v svojem programu za leto 1979 upoštevati prevzete obveznosti iz dosedanje ; aktivnosti družbeno politične skupnosti preko Komunalnega podjetja LvJJ M} zagotoviti nadaljevanje gradnje začetnih objektov komunalne rabe. Pn vsebmdcem opredeljevanju nalog za leto 1979 je upoštevati politiko skladnejšega razvoja manj razvitih območij v občini ,, , Skupnost mora skrbeti za zagotavljanje sredstev za razvoj in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav individualne in skupne rabe.
! dela"?« oMflco0^1310^" č‘stilne naPrave v mestu Ptuj pa določiti način
i . ^a gospodarjenje in upravManje s stavbnimi zempči je potrebno v letu 1979 določiti organizacij-ko obliko, ki bo skrbela za komunalno urejanje stavbnih zemljišč v občini
Na področju CESTNE INFRASTRUKTURE mora lokalna skupnost za ceste v letu 1979 oceniti in ugotoviti razkorak med obsegom izvršenih fel m vjsmo zdruzevamh sredstev iz programa lokalne skupnosti za ceste
SjSS.jS!’1"0 *"	“'"M' "“s™*v
Glede na izredno slabo stanje mostov na območju občine Ptuj mora lokalna skupnost za ceste v letu 1979 zagotoviti možnost združevanja sredstev za sanacijo oz. obnovo najbolj poškodovanih mostovnih konstrukcij.
^ Nadaljevane bodo aktivnosti za smotrnejšo ureditev prometa v mestu
i Na področju UREJANJA PROSTORA bo v letu 1979 pripravljen dogovor o prostorskem planu in prostorski plan občine Ptuj. Osnova za
oblikovanje tega dokumenta bo urbanistični program in urbanistični načrt mesta Ptuj, ki sta bila izdelana v letu 1978.
Na področju VARSTVA ČLOVEKOVEGA OKOLJA bo politika zastavljena v smeri organizacijske in kadrovske okrepitve in preko tega delovanje samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja. Za delovanje te skupnosti bo potrebno v letu 1979 oblikovati in sprejeti program aktivnosti, zagotoviti materialno osnovo za izvajanje tega programa, v realizacijo tega programa pa vključiti vse potencialne onesnaževalce okolja.
-	izdelava prostorskega plana, dolgoročnega in srednjeročnega plana razvoja občine in urbanistične dokumentacije;
-	zagotovitev razlike do celotne predračunske vrednosti opreme za AOP z ureditvijo prostorov;
-	razreševanje prostorskih pogojev za delovanje organov in družbeno prehrano delavcev upravnih organov.
Obseg novih vlaganj bo omejen z razpoložljivimi sredstvi po zagotovitvi sredstev za Funkcionalno dejavnost državnih organov.
7.	USMERJANJE SREDSTEV ZA IZBOUSANJE IN RAZŠIRJANJE MATERIALNE OSNOVE DELA
Da bi dosegli planirani obseg investicijskih vlaganj in se približah z dogovorom o temeljih plana predvideni strukturi bo potrebno, da investitoiji, sovlagatelji in banka usmeijajo razpoložljiva sredstva predvsem v dokončanje že začetih objektov, nove investicije pa usmeijati v skladu z dogovoijenimi prioritetami v družbenem planu za obdobje 1976-1980 in dogovorom o njegovih temeljih.
Pri izvajanju dolgoročne kreditne politike bodo upravljal« banke poleg opredeljenih prioritet po družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti (federacije, republike, občine) upoštevali še naslednje kriterie:
-	vlaganja v investicijske programe, ki omogočajo čim večjo zaposlitev prebivalstva v občini;
-	investici ska vlaganja na manj razvitih območjih občine;
-	vlaganja v investicijske programe, ki zagotavljajo višjo stopnjo obdelave, dodelave in predelave surovin.
Ti programi in projekti morajo zagotavljati primerno produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost ter upoštevati ekološke pogoje.
Za uresničitev predvidenih investicijskih vlaganj bo moralo združeno delo predvsem maksimalno izkoristiti lastne materialne možnosti v okviru organizacij združenega dela ter usmeijati sredstva v skupna vlaganja, manjkajoča sredstva pa z ekonomsko utemeljenimi programi pridobiti iz združenih sredstev tako temeljne kot tudi združene banke.
Investicijske odločitve morajo temeljiti na predhodno vsestransko pretehtanih investicijskih programih. Pri zagotavljanju sredstev je potrebno slediti načelu zmanjšanja odvisnosti procesa razširjene reprodukcije od kreditnih virov in povečati stopnjo sofinanciranja investieg.
Združeno delo bo v letu 1979 predvidoma imelo na razpolago skupaj 852 mio din sredstev za invésticjjska vlaganja. Ob upoštevanju bančnih in drugih virov bodo skupna vlaganja znašala 1.419 mio din. Iz podatkov nosilcev planiranja zbranih po NUP obrazcih v septembru 1978
Z nadpoprečno dinamiko bodo vlaganja prisotna predvsem v industrgi, kmetgstvu in gostinstvu. Znotraj industrge bodo vlaganja usmeijena predvsem v barvno metalurgijo in živilsko predelovalno industrijo.
Za izboljšanje učinkovitosti vloženih družbenih sredstev in zmanjšanje neskladja med denarnimi in materialnimi skladi na področju investieg bo potrebno:
-	preprečevati najemanje kreditnih sredstev brez zagotovljenega kritja za pravočasno vračanje kreditov;
-	preprečevati prekoračevanje predračunskih vrednosti investieg do katerih prihaj a po krivdi investitorjev zaradi nerealne ocene časa, potrebnega za gradnjo objekta, zaradi nestrokovne in necelovite ocene stroškov ali zaradi nestrokovno izvedenih del;
-	investiege, ki niso vključene v srednjeročne plane investitorjev, praviloma ne morejo biti izvajane v letu 1979 s sredstvi banke, razen če je z investicijskim programom izkazana nadpoprečna ekonomijam če je investicija v splošnem družbenem interesu;
-	pospešiti postopek pri pridobivanju potrebnih soglasij in dovoljenj pri lokacij Jd in gradbeni dokumentacgi.
8.	SPLOŠNA PORABA
Obseg splošne porabe bo v letu 1979 počasneje naraščal od rasti družbenega proizvoda v občini. Njeno oblikovanje do ob uveljavljenem načelu samofinanciranje temeljilo na lastnih dohodkih. Zato se bo proračunska poraba z racionalizacijo dela in z varčevalnimi ukrepi prilagodila dohodkom iz obstoječih davčnih virov.
V	letu 1979 bodo tako prvenstveno zagotovljena sredstva za izvajanje ustavnih funkcij občine: za delovanje predstavniških teles občinske skupščine, za dejavnost državnih organov za naloge na področju ljudske obrambe ter za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, za delovanje družbenopolitičnih organizacg, priznavalnine borcem NOV, dejavnost krajevnih skupnosti v obsegu delegatsko-skupščinskega sistema in drugih samoupravnih nalog. Za turistično dejavnost bodo v proračunu zagotovljena sredstva v višini planiranih prihodkov od turistične takse.
Negospodarske investicije bodo zajete z že nastalimi obveznostmi iz prejšnjih let v višini anuitetnih obveznosti. Prav tako bodo zagotovljena sredstva za pokritje, zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz veljavnih predpisov in sklenjenih pogodb.
V	letu 1979 bodo v okviru splošne porabe zagotovljena sredstva za nekatere povečane in nove naloge kot so:
-	delovanje temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva skladno z zakonskimi predpisi in družbenim dogovorom o zagotavljanju materialnnih pogojev za delo teh organov;
-	zamenjava dotrajane hišne centrale v zgradbi na Srbskem trgu;
-	zamenjava kurilne opreme z dimnikom v zgradbi na Trgu mladinskih delovnih brigad;
9.	DELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODNIH IN UPRAVNIH ORGANOV
V	skladu s sprejetimi organizacijskimi zakoni na področju pravosodja bo posebna pozornost posvečena in usmeijena v hitrejšo uveljavitev novih pravosodnih organov. Razvoju samoupravnega sodstva je že v začetku dati vso družbeno, politično, materialno m organizacg sko podporo, pri čemer mora proces vzpostavljanja samoupravnega in novega rednega sodstva potekati istočasno m sinhronizirano.
Zaradi celovitega in usklajenega pravosodnega sistema bo potrebno prizadevanje za uveljavitev vloge Temeljnega sodišča v Mariboru - enote v Ptuju, ki bo kot temeljni organ celotnega rednega sodstva zagotavljal bog učinkovito in dostopno uveljavljanje pravic in interesov ljudi Dosledno bo vztrajati pri uveljavitvi z zakonom opredeljene funkcije Temeljnega sodišča, ki bo opravljal sojenje preko svojih enot, kar bo le na ta način povečana dostopnost rednega spdstva delovnim ljudem in občanom ter hkrati povečana možnost za uspešnejše in učinkovitejše varstvo pravic in interesov v okviru pristojnosti rednega sodstva. Pristojni dejavniki se bodo zavzemali za skladno in racionalno organiziranost in delovanje pravosodnega sistema ter zagotovili tudi ustrezne kadrovske, prostorske in druge materialne pogoje za delovanje pravosodnih institucij, kakor tudi samoupravnem organiziranju, strokovnemu ter družbeno političnemu usposabljanju delavcev v delovnih skupnostih ter organov.
V	letu 1978 oblikovana služba družbenega pravobranilstva samoupravljanja v občini bo v letu 1979 učinkovito opravjala svojo funkego pri varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine, zlasti s preventivnim delovanjem in ukrepanjem.
Podružbljena pravna pomoč v občini, ki bo v skladu z novim zakonom organizirana, mora zagotoviti učinkovito varstvo zakonitosti, svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov samoupravljanja in družbene lastnine. Dostopna mora biti vsem delovnim ljudem m občanom, kakor tudi OZD in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
Poravnalni sveti kot samoupravna sodišča v krajevnih skupnostih, morajo kot ena najbolj neposrednih oblik reševanja spornih razmerg zaživeti Prizadevanje mora biti usmeijeno za dosego cilja - vsaka krajevna skupnost svoj poravnalni svet.
Tudi v OZD, zlasti v tistih v katerih dela večje število delavcev, morajo ustanavljati poravnalhe svete.
Zakon o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih bo ustvaril zakonsko osnovo za preoblikovanje občin škili upravnih oiganov v skladu z začrtanimi smernicami razvoja družbeno političnega sistema.
Ključna naloga v tem letu bo sprejem odlokov o organizaciji in delu upravnih organov občine Ptuj in urejanje notranje organizacije, kakor tudi priprava statuta delovne skupnosti organa državne uprave in vseh samoupravnih splošnih aktov, ki bodo v skladu s sistemskimi izhodišči neposredno urejevali razporejanje dohodka delovne skupnosti, osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, delovna razmeija in druge samoupravne pravice in obveznosti.
Posebna pozornost bo v tem letu posvečena uveljavljanju ustreznejših metod in organizaciji dela, izboljšanju materialnih pogojev, neposredne odgovornosti za delo ter ukrepom, ki bodo prispevali, da bo delovanje organov državne uprave prilagojeno potrebam delovnih ljudi in občanov.
Izboljšanje kadrovske strukture in investicijska vlaganja za ureditev kadrovske in prostorske problematike so prednostne naloge v tem letu. Vzporedno s prizadevanji za posodabljanje materialnih pogojev za delo ter organizaego in metod dela in za kadrovsko krepitev upravnih, organov, bo potrebno, da se v praksi uveljavi tak sistem, ki bo zagotovil pridobivanje dohodka delovne skupnosti primemo načelom svobodne menjave dela. ,
Izvršni svet in občinski upravni organi se bodo morali dogovoriti o vprašanjih, ki so pomembni za organizacijo in delovanje občinskega upravnega organa, predvsem pa bo potrebno v tem letu uveljaviti družbene svete v državne organe in podrobneje določiti obveznosti upravnih organov ter drubenim svetom in tistim vprašanjem, ki jih je upravni organ dolžan predložiti v obravnavo družbenemu svetu. Ža funkego organov državne uprave, zlasti pa njihova odgovornost pomenijo družbeni sveti premik v smeri odpiranja uprave in širši politični vpliv za delo državne uprave.
Uvajanje ustreznejšega delovnega časa - drseči oz. stopničasti delovni čas, dežurne službe, dvoizmensko delo tid. - mora zagotoviti, da bo upravni organ organiziral svoje delo tako, da lahko delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti učinkovito uresničujejo svoje pravice in pravne koristi
10.	STIPENDIRAJE, IZOBRAŽEVANJE IN KADRI
Z uvajanjem usmeijenega izobraževanja bo dana možnost
smotemejšega izobraževanja kadrov v občini Potrebno bo tudi izoblikovati politiko kadrovskega štipendiranja. Predvsem pa bodo delavci v združenem delu tisti, ki bodo skrbeli za dolgoročno
načrtovanje ter štipendiranje kadrov.
Po dosedarrii evidenci kadrov ugotavljamo, da je stuktura le-teh ..™»dovoBivax ter da primanjkuje nekaterih profilov. Zato bo nujno v plan&ih dokumentih temeljnih organizacij zdmženega dela podati razvojne plane potreb po kadrih ter združevati zanj potrebna sredstva.
Za izboljšanje strukture kadrov bo potrebno dosledno izvajati dogovor o štipendij&i politiki ter sprotno prevedati kadrovdco strukturo. Štipendijdco politiko bo potrebno smoternejse usmerjati na področju deficitarnih poklicev, ti so predvsem na področju tehničnih ved, zdravstvenih delavcev, planskih in pravnih služb. Za doseganje ciljev, hitrejše izboljšave kadrovace strukture je potrebno dati tudi večiji poudarek izobraževanju ob delu, vendar v skladu s potrebami in interesom organizacij združenega dela.
11.	IZVAJANJE DOGOVORJENE POLITIKE CEN
Politika na področju cen bo v letu 1979 usmerjena predvsem v omejevanje inflacijskih tendenc ter raziskave na področju tržišča in cen.
V skladu z novim zakonom o sistemu in družbeni kontroli cen se bo nadaljeval proces prenosa pravic in odgovornosti za uresničevanje ciljev na področju cen od družbeno političnih skupnosti na samoupravno organizirano združeno delo. Do sprejema in uveljavitve novega sistema in družbene kontrole cen, bo občmdci upravni organ, pristojen za cene urejeval vsa vprašanja cen v skladu z veljavnimi predpisi o cenah.
Pri oblikovanju cen bo nujno izhajati iz kakovostnih činitegev gospodarjenja, to je povečanja dohodka kot rezultat povečanja produktivnosti dela, večje ekonomičnosti poslovanja, boljše organizacijske politike ter optimalnega izkoriščanja že obstoječih in novih zmogljivosti Nadaljevati bo potrebno izvajanje procesa smotrnega samoupravnega povezovanja organizacij združenega dela s področja materialne proizvodnje, predelave ter blagovnega prometa. S tem bi brli doseženi cilji smotemejsega oblikovanja cen ter preskrbe prebivalstva s posameznimi potrošnimi dobrinami
Zaradi uvajanja ekonomskih stanarin v letu 1979 bo rast stanarin višja kot je planirana rast cen, zato bo skupnost razvijala sistem solidarnosti s subvencioniranjem stanarin ekonomsko šibkih kategorij občanov.
Združeno delo po anketi NUP/79 predvideva relativno močnejši porast zaposlenih s srednjo šolo 5,5 %, poklicno šolo s 4,9 %, višjo šolo 10,1 %, visoko šolo 25 %, z magistraturo in doktoratom pa za 17 %.
12.	LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Za uresničevanje nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite bo politika razvoja v letu 1979 usmerjena zlasti na naslednja področja:
—	podružbljanju sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih organih in organizacijah zaradi česar je treba s programi dela zagotoviti čimširše uveljavljanje in razviti potrebne aktivnosti;
— zagotoviti enakopravno vlogo mladine in žensk v njihovem vključevanju za izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	zagotoviti kadrovske in materialne možnosti za uspešno izvajanje ukrepov civilne zaščite in vseh oblik samozaščitnega delovanja prebivalstva, kar je treba doseči z ustreznim sistemom vzgoje in usposabljanje vseh delovnih ljudi in občanov;
—	nadaljevati s pripravami in izvajanjem izpopolnjevanja sistema opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja;
—	zagotoviti enakomeren in usklajen razvoj vseh komponent splošne ljudske obrambe, tako teritorialne obrambe, civilne zaščite in vseh ostalih oblik delovanja in organiziranja;
—	najširše je treba razviti sistem družbene samozaščite in v izvajanje varnostnih in samozaščitnih ukrepov zajeti vse delovne ljudi in občane.
V izvajanje nalog na področju ljudske obrambe, varnosti In družbene samozaščite v letu 1979 se morajo aktivno vključevati vsi samoupravni in drugi organi v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organih in organizacijah, zlasti še odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Obrambne priprave in naloge na področju družbene samozaščite morajo postati ^ sestavni del vsakodnevnih opravil.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in organi družbeno političnih organizacij v občini se bodo v letu 1979 zavzemali zlasti za:
—	dosledno uresničevanje že sprejetih predpisov in dokumentov o najširšem podružbljanju sistema ljudske obrambe in razvijanju vseh možnih oblik vzgoje in usposabljanja vseh organov in struktur na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter vseh delovnih ljudi in občanov, kar mora postati sestavni del celotnega izobraževanja;
—	z analizo stanja na vseh področjih obrambnih priprav glede na
razpoložljiva sredstva zagotoviti uspešno realizacijo ovrednotenih programov razvoja ljudske obrambe;
—	izvajanje združene vaje v krajevnih skupnostih;
—	izvajanje ostalih nalog, ki se bodo pojavljale izven začrtanih programov dela skladno z razpoložljivimi sredstvi.
II. DEL
13 TEMELJNE RAZVOJNE NALOGE V LETU 1979 IN OPREDELITEV NJIHOVIH NOSILCEV
Razvojne naloge, opredeljene v tem delu resolucije izhajajo iz družbenega plana občine za obdobje 1976-1980, dogovora o temeljih družbenega plana in samoupravnih sporazumov o temeljih plana na področjih, za katera so bila sporazumi sprejeti. Uresničevanje teh nalog in obveznosti bo odločilno vplivalo na uresničevanje zastavljenih ciljev v tem srednjeročnem obdobju in v letu 1979. Zato morajo vsi nosilci planiranja v svojih razvojnih programih za leto 1979 še posebej opredeliti in sprejeti potrebne ukrepe za njih uresničitev.
13.	1. Na področju gospodarstva
S ciljem, da se zagotovi dosledno in pravočasno izvajanje dogovorjenih razvojnih nalog v letu 1979, bodo Skupščina občine Ptuj preko izvršnega sveta in njegovih upravnih organov ter temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti izvajale naslednje naloge in aktivnosti, skladno s politiko srednjeročnega razvoja občine:
— pospešen razvoj na področju prednostnih dejavnosti, zlasti na področju barvne metalurgije, kmetijstva, tistih panog, živilsko predelovalne industrije, ki zaostaja za načrtovanim razvojem, v kovinsko predelovalni industriji ter na področju drobnega gospodarstva;
—	izvajanje takšne samoupravno dogovorjene politike upravljalcev banke, ki bo pospeševala združevanje sredstev ter zagotavljala razvoj prednostnih dejavnosti;
—	hitrejše uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja, predvsem uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, povečanje deleža znanja pri ustvarjanju družbenega proizvoda ter prehajanje na višjo stopnjo predelave, kar bo omogočilo dinamično gospodarsko rast in višjo produktivnost družbenega dela;
—	zagotavljanje pravočasne in kvalitetne priprave investicijske in tehnične dokumentacije ter pravočasne realizacije investicijskih del s strani izvajalcev in dobaviteljev opreme;
—	samoupravno in organizacijsko poglabljanje integracijskih procesov, izvedenih v preteklem obdobju;
—	učvrščevanje samoupravne organiziranosti in delovanja organizacij združenega dela (TOZD in SOZD) ter povezovanja, kar zlasti velja za področje industrije, trgovine in gostinstva;
—	zagotavljanje večje konkurenčnosti izvoza ter hitrejšega prilagajanja proizvodnje domačemu in zunanjim tržiščem;
—	tesnejše sodelovanje združenega dela gospodarske zbornice in temeljne banke zaradi odpiranja novih obratov in s tem novih delovnih mest, predvsem na manj razvitih območjih občine;
—	delovanje v smeri, da se v občini doseže predvidena dinamična gospodarska rast.
Glede na to, da nekatere delovne organizacije poslujejo z izgubo ali poslujejo na meji rentabilnosti, bo potrebno z izvajanjem sanacijskih programov in z drugimi ukrepi delovati v smeri prestrukturiranja proizvodnje v korist rentabilnih proizvodov in z notranjo organizacijo, kadrovskimi dopolnitvami in večjo disciplino doseči, da se problemi izgub in nizke reproduktivne sposobnosti v največji možno meri odpravijo.
Za leto 1979 je predvideno, da se bo obseg proizvodnje in storitev celotnega gospodarstva povečal za 7 % (poprečna letna stopnja po srednjeročnem planu je 8 %). Pri tem bo beležila nadpoprečno dinamiko industrija, trgovina, gostinstvo ter gradbeništvo. V primerjavi s planskimi predvidevanji za to srednjeročno obdobje bo stopnja rasti v letu 1979 nekoliko nižja zaradi prepočasnega investiranja in aktiviranja zmogljivosti predvsem v barvni metalurgiji. Z namenom, da se ustvarijo pogoji za prioritetni razvoj nekaterih področij v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju je nujno že v letu 1979 in 1980 ustvarjati pogoje za hitrejši razvoj prioritetnih področij. V ta namen je pospešeno nadaljevati z izdelavo investicijskih programov, zlasti na področju proizvodnje in predelave aluminija, kmetijstva in kmetijske predelave ter ustvarjati pogoje za razvoj drobnega gospodarstva. Okviri za razvoj drobnega gospodarstva so že podani z razvojnim programom.
Navedene gospodarske aktivnosti bodo dopolnjevane z aktivnostmi na drugih področjih, ki so prav tako pomembna za dinamičen razvoj in to družbena samozaščita in ljudska obramba, pospeševanje razvoja standarda, solidarnostno financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, dosledno izvajanje politike izkoriščanja prostora itd.
Da bi se uresničili cilji družbenega plana občine za obdobje 1976—1980, bodo delovne organizacije v letu 1979 izvajale predvsem tele pomembnejše razvojne naloge:
13.	1. 1. Na prioritetnih podroCjih
V	BARVNI METALURGIJI bo Tovarna glinice in aluminija Kidričevo na osnovi združevanja sredstev s porabniki aluminija, temeljnih bank in s pomočjo kreditov začela z rekonstrukcijo obrata elektrolize zaradi boljše oskrbe z aluminijem. Vlaganja bo usmerjala tudi v polindustrijsko napravo za flotacijsko izložanje kriolitnih pen in s tem pridobila surovino za proizvodnjo aluminija. Stekla bodo vlaganja v gradnjo proizvodnih naprav za proizvodnjo sekundarnih livarskih zlitin in izparilnikov.
V	letu 1979 bo tovarna glinice in aluminija nadaljevala z gradnjo livarne za liti trak in vlečeno žico kot del programa predelave aluminija.
Rekonstrukcija elektrolize bo potekala vse do leta 1983, druga vlaganja pa bodo potekala v zadnjih dveh letih tega planskega obdobja in bodo v glavnem zaključena v letu 1980.
Potrebe organizacij združenega dela s področja barvne metalurgije in kovinsko predelovalne industrije narekujejo gradnjo orodjarne, katere zmogljivosti bodo lahko pokrivale potrebe ptujskega gospodarstva. Investicija se bo pričela izvajati v letu 1979 ter bo predvidoma zaključena v letu 1982.
V	KOVINSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI bo AGIS kot glavni nosilec tovrstne industrije v občini vlagal sredstva v obnovo proizvodnih zmogljivosti v TOZD Avtooprema. Razen tega načrtuje tudi gradnjo proizvodne hale za potrebe galvanike. Glede na to delovna organizacija za leto 1979 načrtuje visoko rast industrijske proizvodnje (indeks 117,4) in znatno večjo zaposlenost (indeks 106,3).
V	letu 1979 bo AGIS investiral v TOZD Gumama. Z naložbami v nove proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo gumijevih tehničnih izdelkov bo tako TOZD Gumama pričela izvajati prvi del investicijskega programa.
Pospešen bo tudi prenos proizvodnega programa Save iz Kranja v AGIS—TOZD Gumama.
Proizvodno podjetje Olga Meglič v letu 1978 zaključuje gradnjo novega proizvodnega obrata v Dolanah in bo v letu 1979 pričelo realizirati program hidravlike, pnevmatike in strojev. Z aktiviranjem novih proizvodnih zmogljivosti se bo proizvodnja v tej delovni organizaciji povečala za 8 %, zaposlili pa bodo okoli 90 novih delavcev.
V	temeljni organizaciji združenega dela Tehnoservis, KK Ptuj so v letu 1978 nastale organizacijske spremembe. Del dosedanje proizvodnje črno belih televizijskih aparatov in birotehnike se je organiziral v novo temeljno organizacijo združenega dela Gorenje. Za tovrstno proizvodnjo bodo zgradili nove proizvodne prostore, ki bodo predvidoma končani že konec leta 1979.
Temeljna organizacija združenega dela Tehnoservis pa bo v letu 1979 modernizirala delovno opremo in razširila zmogljivosti servisno mehaničnih delavnic za vzdrževanje kmetijske mehanizacije in povečala zmogljivosti prodajnih prostorov z namenom, da se razvije dejavnost za širši gravitacijski prostor.
Na področju ŽIVILSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE bo:
—	v Perutnini, TOZD Mesna predelava razširjena obstoječa kafilerija za predelavo klavniških odpadkov perutnine;
—	v KK Ptuj, TOZD Petovia zaključena sanacijska naložba v rekonstrukcijo objektov in naprav. S tem bodo dane objektivne možnosti za bistveno povečanje proizvodnje vseh proizvodov iz proizvodnega programa.
Glede na surovinsko osnovo, s katero razpolagamo v ožjem in širšem prostoru, se ta temeljna organizacija razvija prepočasi. Zato bo potrebno v okviru delovne organizacije kmetijskega kombinata in temeljne organizacije Petovia pospešeno pripraviti ustrezen dolgoročni razvojni koncept, predvsem predelave vrtnin;
— TOZD Tovarna močnih krmil KK Ptuj bo v letu 1979 modernizirala in povečala svoje proizvodne zmogljivosti za potrebe prašičereje in govedoreje na območju, ki ga pokriva. S tem bo proizvodnja močnih krmil povečana od 24 tisoč ton na 55 tisoč ton letno. V letu 1979 načrtuje tudi gradnjo novih silosov,
— TOZD Mlekarna bo v letu 1979 začela z deli za modernizacijo in povečanje zmogljivosti za predelavo mleka, da se tudi dolgoročno zagotovi odkup tržnih viškov mleka iz območja, ki ga pokriva. Vlaganja bodo usmerjena v uvedbo avtomatskih in kontinuiranih proizvodnih linij predelave mleka. Dogovorjena bo tudi ustrezna delitev dela med mlekarnami severovzhodne Slovenije;
— TOZD Kletarstvo KK Ptuj bo v letu 1979 pričela z drugo fazo rekonstrukcije kletarskih zmogljivosti in zgradila polnilnico in spremljajoče objekte. Dela bodo končana v letu 1980.
Na področju PRIMARNE KMETIJSKE PROIZVODNJE:
— TOZD Kmetijstvo KK Ptuj bo pospešeno nakupovala kmetijska zemljišča (438 ha), nadaljevala z hidromelioracijami (381 ha) in agromelioracijami (265 ha) kmetijskih zemljišč z namenom, da poveča površine rodovitnih njiv. Nadaljevala bo dela na kmetijskih operacijah (arondacije in komasacije na 141 ha) z namenom, da oblikuje večje kmetijske površine in tako zniža stroške pridelovanja. Z obnovo dolgoletnih nasadov (sadjarstvo 12 ha, vinogradništvo 15 ha in hmelj 10 ha) in z proizvodnjo lastnega trsnega materiala ter nabavo mehanizacije za povečano rastlinsko proizvodnjo, bo povečala proizvodnjo. V letu 1979 bo nabavila mehanizacijo za namakanje večjih površin njiv. Tako bo možno povečati proizvodnjo vrtnin. V govedoreji bo nadaljevala z vlaganji v posodobitev hlevskih objektov ter v povečanje plemenske črede (Dornava 70 stojišč);
— Kmetijska zadruga Ptuj bo v letu 1979 na novo organizirana, svoje delo pa usmerjala predvsem v združevanje dela, sredstev in zemlje. Nadaljevala bo z vlaganji v hidro in agromelioracije v Pesniški dolini (591 ha) in s komasacijami. Ustrezno bo organizirala kmetijsko pospeševalno službo, pospeševala proizvodnje sladkorne pese po programu tovarne sladkorne pese v Ormožu (220 ha) ter organizirala in pospeševala proizvodnjo zelenjave na Ptujskem polju. Nadaljevala bo z vlaganji v obnovo 50 ha vinogradov. V govedoreji bo pričela s spremembo tehnologije vzreje telet. Na območju zahodnih Haloz, kjer ni organiziranega odkupa in kjer ni naravnih pogojev za usmeritev v obnove trajnih nasadov bo pripravila in organizirala 100 stojišč za vzrejo plemenskih telic, ki bodo služile za obnovo črede na kmetijah z mlečno proizvodnjo ter urejala in opremljala zbiralnice mleka. V prašičereji bo zgrajenih 200 stojišč za plemenske svinje in vzrejenih 11.000 mesnatih prašičev. Obnavljala bo poslovalnice in skladišča za repromaterial in prevzem kmetijskih pridelkov (Dornava, Bukovci, Trnovska vas), adaptirala poslovno zgradbo v Ptuju ter razvijala hranilno kreditno službo;
— Kmetijska zadruga Lovrenc Dr. polje bo v letu 1979 usmerila svoje delo predvsem v vlaganja v hidro in agromelioracijski sistem Polskave;
— TOZD Farma prašičev bo v letu 1979 začela z rekonstrukcijo centra za reprodukcijo in vzrejališč, kar bo omogočilo boljše izkoriščanje plemenske črede, povečani prirast pri pujskih in zmanjšanje stroškov proizvodnje. Naložba bo zaključena v letu 1980. Če bo možno dolgoročno zagotoviti zadostne količine surovin za krmila, zlasti koruze, bo TOZD pripravila investicijski program za povečanje zmogljivosti farme. Program bo izvedla v letu 1980;
— TOZD; Perutninske farme nesnic mesokombinata PERUTNINA Ptuj bo nadaljevala z gradnjo III. skupine objektov za vzrejo brojlerskih staršev;
— TOK Kooperacija mesokombinata PERUTNINA Ptuj bo nadaljevala z gradnjo objektov za vzrejo brojlerjev;
— Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj bo pričel z gradnjo novih ambulantnih prostorov ter funkcionalnih prostorov za terensko službo.
Organizacije združenega dela s področja kmetijstva bodo v letu 1979:
—	sprejele akcijo za zagotovitev surovin za krmila, ki jih potrebujejo v okviru lastne in kooperacijske živinorejske proizvodnje;
—	skupno območno vodno skupnostjo, kmetijsko zemljiško skupnostjo, upravnimi organi in ustreznimi organi na terenu časovno in prostorsko izvajale melioracije, komasacije in kupovale zemljišča;
—	trajneje povezovale družbeno in zasebno kmetijstvo ter vzpostavljale takšne dohodkovne odnose, ki bodo krepili enotno politiko razvoja kmetijstva v občini, ne glede na obliko samoupravne organiziranosti in oblike lastništva zemlje in Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj bo v letu 1979 nadaljevala z nalogami iz leta 1978, tako bo:
—	sodelovala pri urejanju celotne kmetijske politike na območju občine, skrbela za pravilno rabo in obdelovanje kmetijskih zemljišč, v okviru prostorskih načrtov bo dala poseben poudarek namembnosti kmetijskih površin v opuščanju;
—	sofinancirala načrte za melioracije kmetijskih zemljišč na območju Polskave;
—	izvajala komasacije zemljišč na vseh melioriranih površinah v Pesniški in Polskavski dolini ter na drugih površinah;
—	opredelila namembnost in uporabnika zemljišč, ki so z zgraditvijo elektrarne Formin trajno rešena pred poplavami;
—	ustanavljala melioracijske in komasacijske skupnosti;
—	usmerjala proizvodnjo na zaščitenih in drugih usmerjenih kmetijah;
—	formirala kmetijski zemljiški sklad.
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva Ptuj bo v letu 1979 v okviru možnosti ter ob izvajanju dogovora o združevanju sredstev vzpodbujala naslednje dejavnosti:
—	usmeritev kmetij v tržno proizvodnjo s sofinanciranjem kmetijskih organizacij in s sodelovanjem njihovih kmetijskih pospeševalnih služb;
—	povečanje pridelovanja kakovostne krme ter poenostavitev in pocenitev pridelovanja konzervirane krme;
—	širšo uvedbo siliranja koruze v zrnju ter poluvele trave;
—	rejo goveda na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric, kjer bo nadaljevala s premiranjem plemenskih telic. Nove vzpodbude pa bodo uvedene za rejce mlade živine in pitanega goveda;
—	izdelavo načrtov za novogradnje in adaptacije hlevov za plemenske svinje in pitance ter usmeritev rejske pasme na izrazito mesnati tip prašičev z malimi količinami slanine;
—	razvoj brojlerske vzreje piščancev, govejih pitancev in prašičev s sofinanciranjem naprav za oskrbo z vodo in drugih infrastrukturnih objektov;
—	obnovo v vinogradništvu in sadjarstvu bo stimulirala v proizvodnih skupnostih v primerih, ko se bodo združevale! sredstev in zemlje odločili za sodobno tehnologijo obnove in proizvodnje;
—	pridobivanje sladkorne pese. Po potrebi bo sofinancirala stroške pridelovanja, če tržna cena ne bo prikrivala pridelovalnih stroškov. Financirala bo pospeševalno službo za uvajanje pridelovanja sladkorne pese;
—	pospeševanje konjerejske proizvodnje.
Zaradi zaostajanja razvoja kmetijstva za predvidenim razvojem po družbenem planu občine Ptuj bodo v letu 1979 skupščina občine in njeni organi izvajali naslednje aktivnosti:
—	v skladu s sprejetimi obveznostmi zagotovil ustrezno samoupravno organiziranost pospeševalne dejavnosti po predvidenem zakonu;
—	poskrbeli za sprejem ustreznih predpisov za izvajanje zakona o blagovnem prometu in zakona o kmetijskih zemljiščih;
—	pričeli z izdelavo programov za boljšo organiziranost družbene prehrane v skladu s sprejetimi stališči;
—	v okviru varstva kmetijskih zemljišč posebno pozornost posvetiti varstvu kvalitetnih kmetijskih zemljišč v okviru oblikovanja prostorskih načrtov in zagotovili pospešitev izvajanja melioracij in komasacij v skladu s programi;
—	pospešili izdelavo dogovora o temeljih prostorskih planov in občinskih prostorskih planov za potrebe kmetijstva;
—	skrbeli za zagotovitev takšnih pogojev za kreditiranje proizvodnje in naložb, ki bodo omogočali načrtovani razvoj in ustreznejše odplačilne pogoje;
—	vključevali se bodo v izdelavo razvojne naloge ,.Temelji razvoja agroživilstva v SR Sloveniji”.
Na področju DROBNEGA GOSPODARSTVA bodo organi, ki jih bodo imenovali izvršni svet skupščine občine, temeljne in druge organizacije združenega dela, področna gospodarska zbornica in sindikat, izvajali in vzpodbujali aktivnosti za pospešen razvoj drobnega gospodarstva v občini. V letu 1979 bo pripravljen in sprejet družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva in na osnovi tega akcijski program za izvajanje dogovora, kjer bodo, upoštevajoč ugotovitve in usmeritve študije o razvoju malega gospodarstva v občini, navedene konkretne naloge, roki in nosilci nalog. Aktivnosti bo potrebno usmeriti predvsem v:
—	odpiranje in ustanavljanja dislociranih proizvodnih enot in nudenju materialne in tehnične pomoči drobnemu gospodarstvu združenega dela in obrtnikom;
—	priprave osnutkov samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva;
—	ustvarjanje pogojev za večjo in pestrejšo ponudbo deficitarnih obrtnih dejavnosti. Aktivno vlogo pri tem morajo odigrati predvsem krajevne skupnosti in potrošniški sveti;
—	vzpodbujanje obrtnikov in drugih delovnih ljudi k ustanavljanju in širjenju pogodbenih organizacij združenega dela;
—	vzpodbujanje hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva z načrtno selektivno davčno in kreditno politiko in z zagotavljanjem prostorskih pogojev.
V navedene aktivnosti se bodo vključevali zlasti izvršni svet ter drugi organi in nosilci razvoja drobnega gospodarstva družbenega sektorja, predvsem Panorama, AGIS in Tehnoservis.
13. 1. 2. Na drugih gospodarskih področjih
V letu 1979 bo s polnim obratovanjem pričela novo zgrajena hidrocentrala SD 2 v Forminu, ki bo letno proizvedla 527 GWh električne energije. S tem je zaključena večletna investicija tega velikega investicijskega objekta v naši občini. S predvideno proizvodnjo se bo povečala skupna industrijska proizvodnja v občini za okoli 1,5 %.
Na področju GOZDARSTVA bosta TOZD Gozdarstvo in TOK gozdarstvo Ptuj, GG Maribor usklajevala etate z gozdno gospodarskimi načrti, svoje naložbe pa usmerjala zlasti v obnovo gozdov po gozdno melioracijskem načrtu za Haloze.
Organi Skupščine občine Ptuj bodo svoja prizadevanja usmerjali za pridobitev čim večjih sredstev iz programa samoupravne interesne skupnosti za gospodarstvo SR Slovenije za razširjeno reprodukcijo.
Organizacije združenega dela s področja trgovine, gostinstva in turizma bodo v letu 1979 izvajale predvsem tele naloge in funkcije:
—	poudarek izgradnji trgovskih objektov osnovne preskrbe v novo nastajajočih naseljih v mestu in na podeželju;
—	izboljšanje preskrbe z osnovnimi živilskimi artikli (kruh, meso);
— nadaljevanje specializacije trgovine;
—	izboljševanje servisnih in storitvenih dejavnosti;
—	dograjevanje organizacije ter racionalizacije na področju trgovine, gostinstva in obrti;
—	razvijanje odnosov med potrošniki in trgovino.
V	skladu z novo razvijajočimi naselji tako v mestu kot na podeželju bo potrebno uskladiti gradnjo objektov osnovne preskrbe prebivalstva z razvijajočo stanovanjsko gradnjo. V ta namen bo potrebno sprejeti Program razvoja trgovske mreže.
V	mestu je čutiti pomanjkanje specializiranih prodajaln za prodajo osnovnih živilskih artiklov. To je občutno izraženo predvsem pri prodaji kruha ter mesa. V letu 1979 bo potrebno urediti prodajalno kruha ter Prodajalne mesa sanirati v skladu z obstoječimi predpisi.
Družbena prehrana bi se naj razvijala v smeri ureditve lokala, v .katerem bi bilo možno na sodoben samopostrežni način nuditi hrano večjemu številu delavcev in prebivalstva.
Organizacije združenega dela s področja trgovine bodo v skladu s svojimi programi in z dogovori izvajale specializacijo prodajaln ter na ta način izboljšale ponudbo z blagom, ki ga še ni v zadostni izbiri.
Delovna organizacija Mercator—Izbira—Panonija načrtuje v letu !979 gradnjo poslovno-trgovske zgradbe z gostinskim delom ter Poslovnimi prostori za samoupravno stanovanjsko skupnost ter krajevno skupnost. Pričetek in konec gradnje je predviden v letu 1979.
Delovna organizacija Mercator—Izbira—Panonija bo predvidoma
usmerjala sredstva v rekonstrukcijo trgovskih lokalov na podeželju. Obnovili bodo že obstoječe trgovske lokale v Podlehniku, Cirkulanah in v Budini ter nadaljevali gradnjo skladiščnih objektov v Slovenji vasi.
Emona Merkur bo v letu 1979 preuredila in posodobila prodajo v trgovski hiši Merkur.
Skladno s programom revitalizacije starega mestnega jedra bo potrebno izdelati program vključitve trgovine in gostinstva v staro mestno jedro.
Na področju gostinstva in turizma bodo v letu 1979 potekala obnovitvena dela na nekaterih obstoječih lokalih (KK TOZD Gostinstvo Haloški biser) in sicer: preureditev Grajske restavracije, Beli križ, ureditev lokala na letnem prireditvenem prostoru, nakup gostinskega objekta v Cirkulanah. Skupno s kulturno skupnostjo občine Ptuj, republiško kulturno skupnostjo in zavodom za spomeniško varstvo bo začeto delo na sanaciji gradu Bori.
KK — TOZD Ptujske toplice v letu 1979 načrtuje gradnjo topliškega hotela. Izgradnjo hotela načrtuje tudi TOZD Gostinstvo Haloški biser. Oba hotela sta v Ptuju upravičena, vencar je dati glede na naravne danosti zdraviliškega in rekreacijskega turizma prednost gradnji topliškega hotela ter na ta način omogočiti hitrejši razvoj Ptujskih toplic ter razvoju stacionarnega turizma. Turizem, ki ga omogočajo Ptujske toplice, pa bo hkrati vplival na razvoj ostalih področij gospodarstva v Ptuju (gostinstva, trgovine, prometa, kulture itd.). Zato je nujno, da celotno gospodarstvo vpliva na razvoj turizma ter ga skuša z različnimi ukrepi pospeševati.
Turizem kot pomembna gospodarska panoga, se bo razvijal v smeri vključevanja v enotno turistično ponudbo severovzhodne Slovenije, predvsem pa z aktivnim vključevanjem v turistično pot ,,v gorice” ter v turistično poslovno skupnost.
V	letu 1979 je pričeti s pripravami na razvoj kmečkega turizma. V turizmu je potrebno bolj poudariti naravne danosti občine Ptuj. Na osnovi zaključene študije o razvoju turizma bo oblikovan akcijski program, za kar skrbijo predvsem turistična zveza skupaj z OZD gostinstva in drugimi odgovornimi dejavniki v občini.
Nosilci razvoja na področju gradbeništva in gradbenega materiala bodo v letu 1979 nadaljevali z izpopolnjevanjem tehnologije gradbene proizvodnje. Pospešile bodo industrializacijo visoke gradnje in racionalizacijo zaradi pocenitve gradnje ter organizirano odpravljale neskladja med gradbenimi in zaključnimi deli ter z boljšo organizacijo dela in raziskav in učinkovitejšim izkoriščanjem novih tehnoloških dosežkov povečale produktivnost in zmanjšale stroške gradbenih del.
V	GIP Gradis — TOZD Gradnje bodo v letu 1979 pričeli z izgradnjo nadomestnega mizarskega obrata.
Pleskar Ptuj bo predvidoma svoja sredstva vlagal v gradnjo I. faze proizvodnega obrata v Kidričevem. V novem obratu bodo zagotovili i boljše pogoje dela ter uvajanje novega proizvodnega programa antikorozijske zaščite. Z novo investicijo se bo proizvodni program povečal za 150 %, število zaposlenih pa se bo povečalo za 50 zaposlenih.
V	okviru razpoložljivih lastnih in združenih bančnih sredstev bodo dopolnjevali in nadomeščali svoja osnovna sredstva, z gradnjo novih objektov pa ustvarjali ustreznejše pogoje za večjo in produktivnejšo proizvodnjo.
Na področju industrije gradbenega materiala bo MAP — TOZD Opekarna Ptuj pričela graditi proizvodne prostore za izdelavo lahkih betonskih in opečno betonskih elementov. Začetek obratovanja je predviden v drugi polovici 1980. leta.
V	tekstilni industriji se bo z zaključeno sanacijo v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk povečala proizvodnja predvsem volnene preje za ročna dela za 16 %.
Labod — TOZD Delta pa bo v letu 1979 povečala in zaključila gradnjo III. faze proizvodnih prostorov in jih opremila s stroji za 100 novih delovnih mest za proizvodnjo konfekcije. S tem bo znatno prispevala k večji zaposlenosti v občini, predvsem žensk.
Za del načrtovanih naložb organizacije združenega dela še nimajo investicijskih programov, zato še ne razpolagajo s točnejšimi predračunskimi vrednostmi. Prav tako (udi financiranje pri nekaterih naložbah ni v celoti usklajeno z realnimi možnostmi posameznih udeležencev v financiranju investicije.
Zato bo banka pri odločitvah in odobravanju sredstev v nove naložbe upoštevala usmeritve družbenega plana občine ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Hkrati bo upoštevala kriterije, ki so (opredeljeni v načrtu uresničevanja srednjeročnega plana Kreditne banke Maribor v letu 1979.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo med letom skupaj s Kreditno banko Maribor in njeno poslovno enoto Ptuj spremljal uresničevanje dinamike razvojnih nalog, ki jih predvidevajo nosilci planiranja za leto 1979. Vzpodbujal bo investitorje k pravočasni zagotovitvi pogojev za realizacijo zastavljenih investicijskih programov.
13. 2. Na področju stanovanjske gradnje, gospodarske infrastrukture in prostorskega razvoja
Z družbenim planom občine in dogovorom o njegovih temeljih so opredeljene in dogovorjene naloge in aktivnosti pri uresničevanju zastavljenih ciljev na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti in urejanja prostora.
Cilji, navedeni v družbenih razvojnih dokumentih zahtevajo, glede na stanje večjo angažiranost in koordiniranost vseh nosilcev za izpolnitev predvidenih planskih nalog na tem področju, predvsem pa izvrševanje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana.
Večjo skrb bo potrebno posvečati pravočasni pripravi letnim in srednjeročnim planskim dokumentom, kar bo zagotavljalo nemoteno in pravočasno izvajanje nalog.
Skupnost za komunalne dejavnosti, ki še ni sprejela srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1876—1980, mora v letu 1979 sprejeti program za leti 1979 in 1980 in zagotoviti pogoje za njeno normalno delovanje.
Nerešen je še vedno problem pridobivanja, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč. Zato se je v letu 1979 potrebno dogovoriti med vsemi porabniki prostora, pod kakšnimi pogoji bodo vlagali sredstva, da se prostor komunalno uredi in usposobi za uporabo ter pod kakšnimi pogoji bodo dani prostor koristili.
13. 2. 1. Stanovanjska gradnja
Na področju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje bo v letu 1979 dograjenih 245 stanovanj v družbenem sektorju in 90 stanovanj v zasebnem sektorju. Na novo pridobljena stanovanjska površina bo znašala 19.667 kv., m. Od skupno dograjenih družbenih stanovanjskih enot bo 225 lociranih na območju Ptuja, 20 stanovanjskih enot pa v Majšperku.
V	letu 1979 bo skupnost pričela še z gradnjo dveh objektov s skupaj 125 stanovanji, ki bosta dokončana in vseljiva v letu 1980.
V	okviru samoupravne enote (ali SIS) za gospodarjenje in upravljanje s stavbnimi zemljišči bo v letu 1979 izvajano postopno urejanje stavbnih zemljišč skladno z usmeritvijo zazidave v letu 1979 v naslednjih območjih: v naselju Budina-Brstje in ob Selški cesti v Ptuju, v Njivercah pri Kidričevem ter V Rabeljčji vasi — zahod.
Po programu bo Samoupravna stanovanjska skupnost v letu 1979 izvajala še naslednje aktivnosti:
—	dohodkovno združevanje ter povezovanje vseh, ki sodelujejo pri graditvi stanovanjske soseske (Rabeljčja vas v Ptuju), pri čemer sta funkcionalnost in racionalnost temeljno merilo za oblikovanje dohodka vseh izvajalcev, kar mora samoupravna stanovanjska skupnost zagotoviti s sprejemom samoupravnega sporazuma v letu 1979;
—	samoupravna stanovanjska skupnost mora v letu 1979 zagotoviti program postopne revitalizacije mestnega jedra oziroma zagotoviti možnost urejanja obstoječih podstrešij za mansardna stanovanja skladno z elaboratom o prenovi mestnega jedra, ki ga izdeluje Zavod za spomeniško varstvo Maribor;
—	program pospešenega prehoda na ekonomske stanarine s predvidenimi korektivi solidarnosti in socialne politike oziroma priprava načrta tega prehoda, upoštevaje višino stanarine, gibanje osebnih dohodkov, potrebe po stanovanjih in njihovo zasedenost, stanje stanovanjskega fonda, ter vse druge potrebne elemente skladno z vsebino resolucije Vlil. kongresa ZKS;
—	doseči mora ustrezne sporazume s samoupravno komunalno skupnostjo občine Ptuj o porazdelitvi stroškov za pripravo oziroma urejanje stavbnih zemljišč;
—	oblikovati mora ustrezno vsebino in organizacijo za vzdrževanje stanovanjskega fonda, skladno s sklenjenim samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe lokalne skupnosti za ceste, samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti za komunalne dejavnosti;
—	zagotoviti odločanje osnovnih samoupravnih enot pri določanju strukture in kakovosti stanovanj, spremljajočih objektov in druge vsebine iz programske in prostorske zasnove družbeno usmerjene stanovanjske gradnje;
—	organizirati družbeno usmerjeno gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na za to določenih kompleksih.
13. 2. 2. Nizkonapetostna električna omrežja in trafo postaje
Samoupravna interesna skupnost preskrbovalnega območja Elektro Maribor bo na osnovi programa za leto 1979 zgradila trafo postaje 20/04 KV in n. n. o. v skupni vrednosti 14.000.000,00 din. V navedeni vrednosti je zajeta tudi 50 % udeležba odjemalcev električne energije v naslednjih krajevnih skupnostih: Zavrč, Cirkulane (Dolane), Markovci, Kidričevo (Apače), Lovrenc na Dravskem polju, V KS območja mesta Ptuja, Destrnika, Rogoznici, Juršincih, Ptujski gori, Vidmu, Gorišnici in Stoperce (Grdina).
13. 2. 3. Oskrba naselij s toplotno enegijo
Skladno s programom stanovanjske gradnje v stanovanjskih naseljih oziroma soseskah bo samoupravna stanovanjska skupnost v letu 1979 pričela z izdelavo dokumentacije za gradnjo skupne kotlarne v Rabeljčji vasi — zahod, rekonstruirala obstoječo kotlarno na Ziherlovi ploščadi in nadaljevala dela na gradnji skupne kotlarne v Kidričevem. V letu 1979 je potrebno ugotoviti možnosti gradnje plinovoda v mestnem območju.
13. 2. 4. Ceste
Program razvoja cestnega omrežja se bo nadaljeval v letu 1979 v skladu s planom gradnje in modernizacije cestnega omrežja v občini za obdobje 1976-1980. Po programu bodo v letu 1979 na novo modernizirane naslednje lokalne ceste: Krčevina-Grajena, Podlehnik-Leskovec, Podlehni-Kožmici, Žamenci-Občinska meja in Majšperk-Stanečka vas. Tako se bo skupna dolžina asfaltiranih lokalnih cest povečala za 19,7 km. Sredstva bodo zagotovljena z združevanjem sredstev združenega dela in krajevnih skupnosti, cesto Majšperk-Stanečka vas pa bo sofinancirala tudi republiška skupnost za ceste.
Po programu repuDtiške skupnosti za ceste bo do v letu 1979 zraven že pričetih del na rekonstrukciji in modernizaciji regionalne ceste Ptuj-Spuhlja-Ormož izvedena še dela na modernizaciji asfaltnih cestišč na cesti Ptuj-Grajena in Videm-Leskovec.
13. 2. 5. Vodooskrba
Skladno s samoupravnim sporazumom o razvoju vodovodnega omrežja v občini bo v letu 1979 nadaljevana gradnja transportnega vodovodnega cevovoda Stojnci-Borl-Cirkulane na odseku Dolane-Cirkulane ter pričeta gradnja vodohrama na Borlu, razdelilnega omrežja vodovoda v Juršincih in gradnja vodohrama v Novi vasi pri Ptuju. Dela na omenjenih odsekih vključno z II. fazo omrežja v Majšperku bodo izvajana s pomočjo Mladinske delovne brigade na mladinski delovni akciji Slovenske gorice 1979.
13. 2. 6. Čiščenje in odvodnjavanje odpadnih voda
Z izgradnjo levega in desnega obrežnega kolektorja ter čistilne naprave so v letu 1979 dani pogoji za ureditev kanalizacije v mestu Ptuj, pri kateri ima prioriteto gradnja kolektorja za srednješolski center in dom učencev v Ptuju, vezano na stanovanjsko sosesko Rabeljčja vas. Prav tako bodo v letu 1979 nadaljevana dela pri gradnji sekundarne kanalizacije v industrijski coni I.
Posebej odgovoren pristop družbeno-politične skupnosti predstavlja v letu 1979 pričetek vzdrževanja in obnavljanja čistilne naprave, zato jev tem letu določiti novo ceno odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda ter zagotoviti vse ostale instrumente za nemoteno obratovanje čistilne naprave.
13. 2. 7. Razvoj kolektivne komunalne rabe za leto 1979
Na tem področju bo samoupravna komunalna skupnost z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v letu 1979 izvajala naslednje aktivnosti:
—	ureditev ulic, cest in hodnikov za pešce v stanovanjskih naseljih v območju mesta Ptuja in v Kidričevem;
—	urejevanje zelenih površin, nasadov in parkov in zelenic na kompleksih stanovanjske izgradnje v Ptuju ter Kidričevem in Majšperku;
—	gradnja objektov in naprav za odpravo atmosferskih voda v območju družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje ter na novo zazidanih površinah v območju občine Ptuj;
—	gradnja javnih parkirišč na urbanistično določenih lokacijah v območju mesta Ptuja in v Kidričevem;
— ureditev javnih sejmišč na urbanistično določenih lokacijah;
—	ureditev obdravskega parka in otroškega igrišča v Ptuju kot posledica dejavnosti izvajalcev pri izgradnji vzporednih objektov HE SD-2 Formin;
, ~ ureditev javne razsvetljave v območju mesta Ptuj (obdravski park, v KS 1. Spolenjak in v KS B. Ziherl) v Rogoznici, Gorišnici, Markovcih, Kidričevem in Majšperku;
—	skladno za razvojem komunalnih objektov skupne rabe bo preko samoupravne komunalne skupnosti tekel program vzdrževanja in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga definira program kot priloga samoupravnega sporazuma za navedeno dejavnost, kateri določa osnovo za združevanje sredstev za izvajanje aktivnosti kot so: javna snaga, vzdrževanje javnih zelenic, razsvetljava, odlagališče odpakov, centralnega pokopališča itd.
13. 2. 8. Vodno gospodarstvo
Dela na regulaciji rek oz. potokov bodo v letu 1979 izvajana P° programu območne vodne skupnosti Drava. V letu 1979 bodo tako dokončana dela na regulaciji Poskave in Framskega potoka ter izvedena dela na sekundarnih odvodnikih Dravskega polja.
13. 2. 9. PTT promet
Po programu razvoja PTT skupnosti za obdobje 1976-1980 v letu
1979 bodo izvedena dela: na poštnih objektih in razširitvi, telefonskega omrežja v Ptuju za 200 km/pr. in Kidričevem 50 km/par. ter izveden prenosni VF telefonski sistem za dodatnih 12 kanalov v Ptuju in 25 kanalov v Kidričevem. V letu 1979 bo postavljena ena javna telefonska govorilnica za krajevni promet ter realiziran zaključen program obveznosti PTT iz leta 1978 za postavitev krajevnih in medkrajevnih javnih govorilnic v Ptuju, Kidričevem in Majšperku.
Hkrati mora PTT v letu 1979 zagotoviti nadaljnje aktivnosti za izvebo akcije „te!efon v vsako vas”.
13. 2. 10. Urejanje prostora
Na osnovi urbanističnega programa občine Ptuj in urbanističnega načrta mesta Ptuj iz leta 1978, bo v letu 1979 izdelan zazidalni načrt Ptujske toplice in zazidalni načrt za območje srednješolskega centra s potezo Panorama-Srbski trg. V odvisnosti od izvajalcev in sredstev pa bo izdelana naslednja urbanistična dokumentacija:
—	prostorska in arhitektonska zasnova omrežja kioskov v območju občine Ptuj s pogoji tehnične opremljenosti;
—	zazidalni načrt za obrtno cono mesta Ptuja;
—	zazidalni načrt za industrijsko cono II. v Ptuju;
—	zazidalni načrt stanovanjskega naselja Breg — v Majšperku;
—	zazidalni načrt za industrijsko cono in stanovanjsko naselje v Podlehniku;
—	zazidalni načrt za naselje Kidričevo, Vključujoč TGA.
V letu 1979 bodo izvajane aktivnosti na izdelavi prostorskega plana občine po zahtevah začasne enotne metodologije za izdelavo tovrstnih planov v SR Sloveniji.
13. 2. 11. Urejanje prometa
Skladno s študijo o ureditvi prometa na območju mesta Ptuj bodo v letu 1979 preko upravnega organa Skupščine občine Ptuj in samoupravne komunalne skupnosti izvajane tele aktivnosti:
—	sprejet bo akcijski program postopnega urejanja prometa v območju mesta Ptuja;
—	izvajane bodo naloge po akcijskem programu, predvsem pa na ureditvi cestno-prometne signalizacije, vzpostavljanju enosmernega prometa po za to določenih ulicah, parkirnega sistema itd.;
—	oblikovana bo vsebina in organizacija za vzdrževanje prometnega režima;
—	preko samoupravne komunalne skupnosti bodo zagotovljena sredstva za urejanje, opremljanje in vzdrževanje javnih parkirišč;
—	določeni bodo prostorski in programski nosilci postopnega uvajanja mestnega avtobusnega prometa;
—	urejena bodo izogibališča in postajališča na magistralnih cestah v območju občine Ptuj, predvsem v smeri Podlehnik-Ptuj-Spuhlja;
—	na osnovi družbeno-ekonomskih odnosov in vsebine izvajanja nejavnosti bodo ugotovljene možnosti samoupravne povezanosti organizacij združenega dela s področja prometa v območju občine.
13, 2. 12. Varstvo okolja
Samoupravna interesna skupnost za varstvo okolja bo v letu 1979 usmerila svoje aktivnosti zlasti v:	,
T sodelovanje in koordiniranje dela s pristojnimi organi za “Ktiviranje vseh organizacij, skupnosti in posameznikov, da v okviru svojih možnosti in odgovornosti izpolnijo naloge in obveznosti, ki so Povezane z varstvom okolja;
' spremljanje stanja na področju varstva okolja in varstva pred urupom ter opozarjala na neizpeljane naloge;
— sodelovanje pri pripravah in izvajanju odloka o razlastitvi in »varovanju naravnih območij in spomenikov narave na območju občine; skrb za zavarovanje kmetijskih obdelovalnih površin;
—	skrb za uresničevanje zakona o ravnanju z odpadki;
—	vključevanje pri prostorskem in urbanističnem programiranju;
... ~ dajanje konkretnih pobud in predlogov za varstvo okolja in za ujihovo finančno realizacijo.
13. 3. Na področju družbenih dejavnosti
V letu 1979 se bo predviden porast sredstev skupne porabe gibal v skladu s porastom družbenega proizvoda in v skladu z dogovorjeno Politiko razvoja, opredeljeno v dogovoru o temeljih družbenega plana in z družbenim planom razvoja občine Ptuj za obdobje 1976—1980.,Za uresničitev načrtovanih ciljev v navedenih planskih dokumentih bodo samoupravne interesne skupnosti izvajale naslednje naloge:
—	v okviru enotnega programa bodo samoupravne interesne ^Pnosti izvajale vse tiste z zakonom opredeljene naloge, ki zagotavljajo občanom zakonsko predpisane pravice oziroma izvajanje družbeno zajamčenega programa;
—	interesne skupnosti: otroškega varstva izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva bodo v obseg sredstev za izvajanje enotnih programov v|djučile tudi solidarnostna sredstva za zajamčen del enotnega programa;
—	naloge v dopolnilnih programih bodo interesne skupnosti izvajale v skladu z načrtovanimi usmeritvami v srednjeročnem planu ter v okviru dohodkovnih možnosti gospodarstva; izvajale pa bodo tudi naloge, ki so jih prevzele zaradi novih zakonskih obveznosti, zaradi uskladitve programov in naloge, ki niso bile predvidene s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana za srednjeročno obdobje, za uresničevanje katerih pa so se dogovorile z združenim delom;
—	za izvajanje nalog skupnega pomena in splošnega pomena ter hitrejše odpravljanje problemov razvoja družbenih dejavnosti predvsem na manj razvitih območjih, bodo interesne skupnosti združevale sredstva v SR Sloveniji v skladu z merili in kriteriji za oblikovanje skupnih programov;
—	nadaljevale bodo z izvajanjem prioritetnih nalog, ki so opredeljene, v dogovoru o temeljih splošnega družbenega plana za obdobje 1976—1980:
—	za pregled nad izvajanjem investicijskih programov dogovorjenih z referendumom in samoupravnimi sporazumi bodo interesne skupnosti pripravile pregled in oceno uresničevanja investicijskih programov;
—	za potrebno rekreacijo otrok, predvsem pa otrok socialno ogroženih družin, se bodo samoupravne interesne skupnosti izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva in drugi zainteresirani dejavniki sporazumeli o organizacijski obliki kolonije ter o načinu financiranja letovanja otrok v Počitniški koloniji Biograd n/m;
—	prizadevale si bodo za izboljšanje strokovne sestave zaposlenih v skladu z dogovorom o kadrovski politiki ter z izvajanjem štipendijske politike;
—	izvajale bodo ukrepe racionalizacije in povečanje učinkovitosti
storitev: V skladu s tem bodo interesne skupnosti skrbele za racionalnejše zaposlovanje boljšo organizacijo dela in boljše izkoriščanje delovnega časa;	^
—	vse samoupravne interesne skupnosti bodo najmanj dvakrat letno zagotovile tekoče informacije ob obsegu, kakovosti in vrednosti izpeljanih nalog.
13.3.1. Otroško varstvo
V letu 1979 bo skupnost otroškega varstva izvajala naloge v skladu s srednjeročno zastavljenimi cilji po hitrejšem razvoju širjenja mreže otroških vrtcev ter vzgoje in varstva predšolskih otrok in to:
—7 zagotavljala bo sredstva za obvezno 8-urno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih ustanovah za 1.265 otrok; v 80-urni program bo zajetih približno 51 % otrok starih pet let;
. — prilagodila bo delovni čas vrtcev z delovnim časom staršev tako, da bodo vrtci odprti poprečno 10 ur dnevno;
—	organizirala bo varstvo otrok v varstvenih družinah;
—	subvencionirala bo cene v vzgojnovarstvenem zavodu za otroke iz socialno ogroženih družin in cene letovanja otrok v počitniški koloniji v Biogradu na morju.
Zmogljivost otroških vrtcev bo povečala z dokončanjem vrtca v Rpgoznici za 80 otrok in z gradnjo prve faze vzgojnovarstvenega objekta na Ziherlovi ploščadi za 100 otrok jasličnega varstva in kuhinje. Tako bo v letu 1979 v varstvo zajetih 15 % predšolskih otrok v občini oziroma 18 % otrok starih °d 8 mesecev do 7 let.
13:3.2. Osnovno šolstvo
Izobraževalna skupnost bo v letu 1979 izvajala naslednje naloge:
—	izvajala prednostne naloge na področju osnovnega šolstva s ciljem zagotoviti enake učne pogoje vsem učencem in izboljšati učni uspeh učencev;
1 — težila k izpopolnjevanju osnovnošolske mreže;
—t ustvarjala materialne in druge pogoje za povečanje oddelkov celodnevne šole, ki jih bo v 1979. letu 17 (povečanje od 11 oddelkov), število oddelkov podaljšanega bivanja bo v letu 1979 ostalo nespremenjeno. V 40. oddelkih bo zajetih 10 % učencev osnovno-šolske generacije;
—	zagotovila šolskim novincem obiskovanje programa male šole;
—	izvajala druge naloge, sprejete v programu dela za leto 1979.
V okviru referendumskega programa bo v letu 1979 dokončana grad nja osnovne šole v Markovcih. Adaptirane in funkcionalno usposobljene za osnovnošolsko dejavnost bodo zgradbe sedanjih srednjih šol. Opravljena bodo vzdrževalna dela na nekaterih drugih osnovnošolskih zgradbuh.
13.3.3.	Usmerjeno izobraževanje
. v pripravah na začetek uvajanja usmerjenega izobraževanja bo oblikovan konkretni program nalog uvajanja programov usmerjenega izobraževanja srednjih šol.
Nadaljevane bodo aktivnosti za oblikovanje enot posebnih izobraževalnih skupnosti ob šolah za posamezne usmeritve.
Pospešeno bodo nadaljevane aktivnosti za pravočasno dograditev in aktiviranje prve faze srednješolskega zavoda in za nadaljevanje gradnje druge faze tega objekta. Nadaljevana bo gradnja novega doma učencev v PStuju.
13.3.4.	Zdravstveno varstvo
V	letu 1979 bo zdravstvena skupnost izvajala naloge s področja zdravstvenega varstva in socialne varnosti, ki so opredeljene z zakoni in samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
Pri uresničevanju prednostnih nalog bo skupnost aktivno sodelovala z zdravstvenimi delovnimi organizacijami. Skrbela bo za povečanje števila zdravnikov v splošnih ambulantah in medicini dela, kjer se bo dejavnost usmerila predvsem v preventivo dela, izboljšanje zdravstvenega varstva žena, borcev ter zobozdravstvenega varstva, uvedbo sistemskih pregledov 3-letnih otrok ter doslednejše uresničevanje enotnega programa zdravstvenega varstva.
Nadaljevala bo z izvajanjem nalog, ki niso bile opredeljene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za srednjeročno obdobje. Te naloge so: večje pravice do denarnih nadomestil, zagotavljanje izpada deleža sredstev za izgradnjo mariborske bolnišnice, ker Zdravstvena skupnost Slovenije ne sofinancira te gradnje kot je bilo predvideno (20 % vrednosti investicije) ter zagotavljanje sredstev za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Sredstva za uresničevanje nalog v okviru skupnega programa v SR Sloveniji bodo združevana na osnovi dogovorjenih kriterijev in meril.
Organizacije združenega dela bodo za izboljšanje varstva delavcev namenile več sredstev za varstvo pri delu, zdravstveno vzgojno dejavnost, preventivne ukrepe ter za neposredno menjavo dela z zdravstvenimi organizacijami.	,
V	letu 1979 je predvidena gradnja zdravstvene postaje Majšperk, pričetek gradnje II. faze zdravstvenega doma v Ptuju ter adaptacija internega oddelka bolnišnice v Ptuju s prizidkom.
13.3.5.	Kulturna dejavnost
V skladu z začrtanim razvojem v srednjeročnem obdobju bo kulturna skupnost v letu 1979 uresničevala zastavljene naloge preko izvajalcev kulturnih programov ter si nadalje prizadevala za razvoj tistih oblik kulturnih dejavnosti, ki se jih udeležuje največ delovnih ljudi in občanov.
Zato si bo prizadevala za uvedbo kulturnih programov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih..
Na področju knjižničarstva bo povečevala zanimanje za knjigo. Uredila bo začasne knjižnične poslovne prostore in uredila hranjenje stare knjižne zaloge ljudske in študijske knjižnice.
Na področju varstva kulturne dediščine kot prednostne naloge bo poseben poudarek dan varstvu kulturnih spomenikov in arhivskega gradiva. Nadaljevane bodo aktivnosti za sprejem družbenega dogovora o prenovi mestnega jedra.
Skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije bo skladno s programi sofinancirala načrtovane akcije v kulturnih zavodih ter obnovo in gradnje prostorov po krajevnih skupnostih.
Kulturna skupnost občine Ptuj bo v letu 1979 nadaljevala z adaptacijo stavbe za oddelek NOB in z urejanjem etnološkega oddelka ter z drugimi spomeniško varstvenimi akcijami, začetimi v preteklem letu. V letu 1979 bo pričeta tudi obnova fresk v Proštijski cerkvi, obnova fasade gradu v Dornavi ter sanacija gradu Bori.
13.3.6.	Telesnokufturna dejavnost
Naloge telesnokulturne dejavnosti bodo v letu 1979 usmerjene v razvoj množičnosti in rekreacije in s tem v večje vključevanje delovnih ljudi in občanov v osnovne telesnokulturne organizacije.
Izvajala bo razne TRIM akcije, krose in ostale dejavnosti, ki bodo zagotavljale izvajanje „telesnokulturnega minimuma”.
Za odpravo kadrovskega primanjkljaja za vodenje rekreacije bo v letu 1979 organiziran izobraževalni tabor za rekreatorje.
Za zagotovitev pogojev za razvoj množičnosti bodo v letu 1979 izvedena vlaganja v gradnjo športnih objektov v Cirkovcih, Trnovski vasi in Destrniku.
Telesnokulturna skupnost predvideva tudi gradnjo športnih objektov pri srednješolskem zavodu. Sredstva za to investicijo načrtuje skupnost po posebnem sporazumu za športne objekte pri Srednješolskem zavodu Ptuj.
13.3.7.	Socialno skrbstvo
Skupnost socialnega skrbstva bo v letu 1979 izvajala naslednje naloge:
—	v okviru enotnega programa bo zagotavljala denarno pomoč kot edini vir preživljanja 210 občanom in dopolnilno denarno pomoč 570 občanom;
—	v okviru dopolnilnega programa bo izvajala naloge, ki temeljijo na potrebah in specifičnih problemih v občini, med te naloge so uvrščene razne oblike družbene pomoči;
—	prizadevala si bo za izboljšanje kvalitetne ravni strokovnih delavcev za izobraževanje rejnic, predvideva pa tudi kadrovske štipendije;
—	za 70 do 80 otrok, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju bo zagotovila oskrbo v zavodih in rejniških družinah ter jih napotila na usposabljanje;
—	povečala bo skrb za otroke in mladoletnike z motnjami v vedenju in za storilce kaznivih dejanj. Sofinancirala bo službo nege na domu in delovanje humanitarnih organizacij, ter povečala namestitve v socialnih zavodih.
V letu 1979 bo skupnost socialnega skrbstva zgradila prizidek k domu v Muretincih. Za investicijo bo skupnost zagotovila sredstva, zbrana iz prispevne stopnje in s premostitvenim kreditom. Gradnjo bo sofinancirala tudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije.
13.3.8.	Socialno varstvo
Skupnost socialnega varstva bo v letu 1979 posvečala posebno pozornost vprašanju razvoja socialnega varstva v krajevnih skupnostih in bo v ta namen ustanavljala enote skupnosti socialnega varstva.
Za zagotavljanje socialne varnosti občanov bo poglabljala skupno delovanje med interesnimi skupnostmi, ustanoviteljicami skupnosti socialnega varstva.
Analizirala bo socialno t varstvene pravice in socialne dajatve ter sodelovala pri oblikovanju ustreznih kriterijev in meril za upravičenost občanov do teh pravic in dajatev.
13.3.9.	Raziskovalna dejavnost
Raziskovalna skupnost bo v letu 1979:
—	vzpodbujala raziskovalno dejavnost v občini;
—	ugotavljala in oblikovala skupne interese po raziskovalni dejavnosti v občini;
—	spodbujala raziskave, ki bodo omogočile hitrejši razvoj občine;
—	ustvarjala potrebne povezave med raziskovalnimi organizacijami in raziskovalci v organizacijah združenega dela s področja materialne proizvodnje;
—	vzpodbujala populariziranje znanosti med mladino v osnovnih in srednjih šolah in medobčinsko povezovanje raziskovalnih skupnosti.
13.3.10.	Zaposlovanje
Nà področju zaposlovanja in kadrovske politike bo skupnost za zaposlovanje v letu 1979 izvajala naslednje naloge:
—	spremljala gibanje zaposlenosti in opozarjala pristojne dejavnike na večja odstopanja od dogovorjene dinamike zaposlovanja;
—	spremljala skupno s pristojnimi dejavniki uresničevanje zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih ter družbenega dogovora o kadrovski politiki;
—	hitreje zaposlovala tiste delavce, ki prejemajo razne oblike nadomestil iz naslova socialne varnosti;
—	v skladu s programom vračanja delavcev z začasnega dela v tujini neposredno kontaktirala s temi delavci in posredovala organizacijam združenega dela podatke o delavcih, ki se želijo vrniti iz tujine;
—	intenzivno delovala na realizaciji programa centra za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb;
—	dala večji poudarek poklicni usmerjenosti in vzgoji učencev, na področju usmerjenega izobraževanja pa aktivno sodelovala pri spreminjanju strukture predhodnega vpisa v korist izobraževanja na tehničnih področjih;
—	usmerjala na področju štipendiranja svojo aktivnost v organizirano in sistematično povezovanje štipendistov iz sklada združenih sredstev z organizacijami združenega dela.
14.	PREOBRAZBA BANČNEGA SISTEMA, SELEKTIVNA POLITIKA KREDITIRANJA TER ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
Banka bo v planskem letu 1979 izpopolnila samoupravno dogovorjene odnose med temeljno banko in poslovno enoto s tem, da bodo podrobno razmejene pravice in dolžnosti poslovne enote oziroma članic bank, ki združujejo sredstva v temeljni banki preko poslovne enote Ptuj. Kreditna banka Maribor bo preko poslovne enote v Ptuju uresničevala srednjeročni plan za obdobje 1976—1980 v letu 1979 v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v Kreditno banko Maribor, v katerem je določeno, da bodo upoštevana določila planskih aktov bivše podružnice v Ptuju.
Poslovna enota v Ptuju bo v okviru dogovorjenega letnega načrta selektivno usmerjala svoja sredstva in to predvsem v razvoj prioritetnih dejavnosti, oziroma za prednostne naloge na področju gospodarstva, ki so pomembne za hitrejši in skladnejši gospodarski razvoj v občini.
Sredstva zbrana na področju poslovne enote, bo usmerjala v vsestransko utemeljene programe zlasti tiste, ki bodo ustrezali dogovorjenim razvojnim kriterijem, zlasti kriteriju učinkovitosti in pospeševanja izvoza.
V skladu z obstoječo stanovanjsko in infrastrukturno problematiko bo usmerjala namenska sredstva za nadaljnjo izpolnjevanje zadanih nalog kot so:
—	optimalna izraba prostorov za poselitev;
—	gradnja infrastrukturnih objektov v skladu z optimalno izrabo prostora ter potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti.
V cilju racionalizacije in pospešitve plačilnega prometa med OZD bodo v večji meri uporabljeni vrednostni papirji, upravljala bank pa bodo temu ustrezno prilagodili politiko dajanja bančnih garancij ter politiko eskonta.
15.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
—	uredili samoupravne akte (statut in ostali spremljajoči akti);
—	pregledali vse možnosti, kako preprečiti onesnaževanje okolja (divja odlagališča), povezovati se s komunalnim podjetjem, ki bi naj organizirano odvažalo smeti tudi iz zunanjih krajevnih skupnosti, ker edino tako lahko preprečimo divja odlagališča v gozdovih in ob potokih;
—	pripravljali prebivalstvo na splošni ljudski odpor (razna predavanja, dopolnjevati akte, zagotavljati kadrovsko izpopolnitev organov, vsaj dvakrat letno, izdelali varnostno oceno in na osnovi le-te dopolnili varnostne načrte ter poučevali narodno zaščito);
—	uresničevali cilje družbene samozaščite;
—	izpolnjevali ukrepe GZ;
—a dopolnjevali ekipe CZ in organizirali tečaje za posamezne ekipe;
—	skrbeli za povezavo med samoupravnimi organi KS in delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti ter delegacijo KS za zbor KS;
—	skrbeli za primerni način informiranja v krajevnih skupnostih.
Samoupravni organi krajevnih skupnosti bodo skupno z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih ter z drugimi nosilci planiranja v letu 1979 izvajali zlasti naslednje naloge:
—	razvijali tesnejše sodelovanje z organizacijami združenega dela, ki delajo na njihovih področjih, še posebej pa' velja za tiste krajevne skupnosti, na katerih območjih imajo svoje delovne enote temeljne organizacije združenega dela KK Ptuj, ker morajo najti skupne interese za hitrejši razvoj kmetijstva;
—	sodelovali s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti. Predvsem se mora razšititi patronažna služba, saj je to edini način, da bomo lahko nadzirali tiste družine v manj razvitih krajevnih skupnostih, ki so socialno ogrožene. Potrebno bo najti način financiranja delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih, prav tako pa za posamezne komisije, ki delajo v krajevnih skupnostih kot servis za posamezne družbene dejavnosti;
—	zavzemali se, da bo DES izdelal plan gradnje trafo postaj in ojačitev električnega omrežja vnaprej in da se bodo lahko krajevne skupnosti pripravljale na sofinanciranje, ki pa mora biti za manj razvita območja v skladu z obveznostmi SIS Elektrogospodarstvo ter v skladu z Družbenim dogovorom o skladnejšem razvoju v SR Sloveniji;
—	skupaj s PTT morajo KS pričeti z izvedbo programa telefon v vsako vas. PTT mora intenzivneje uresničevati politiko skladnejšega razvoja v skladu z Družbenim dogovorom o skladnejšem regionalnem razvoju v SR Sloveniji;
—	letne plane za leto 1979;
—	izvajali naloge za hitrejši razvoj komunalnih objektov, v okviru programa komunalne skupnosti;
—	dokončno urediti razdelitev krajevnih skupnosti v Ptuju (ureditev statistike za število prebivalcev in za površino posameznih krajevnih skupnosti;
—	nadaljevali z organizacijo skupnih služb za krajevne skupnosti, tako za finančno službo kot za ostalo pisarniško poslovanje;
16.	VARSTVO PRED POŽAROM
V letu 1979 bo skupnost požarnega varstva intenzivno pospešeno delovala v smeri:
—	pospeševanja tehnične opremljenosti gasilskih enot;
—	izobraževanja in vzgoje gasilskih kadrov ter pridobivanja novih članov v gasilske enote. Hkrati pa bo skupnost za varstvo pred požari organizirala predavanja o požarnem varstvu v združenem delu, nudila strokovno pomoč pri organiziranju službe varstva pred požari v združenem delu ter širila kulturo varstva pred požari med občani;
—	povezovanja in vključevanja operativnih enot gasilske organizacije v enote civilne zaščite.
17.	SPREMLJANJE URESNIČEVANJA RESOLUCIJE ZA 1979. LETO
Za uresničevanje opredeljenih nalog in ukrepov s to resolucijo so odgovorni vsi nosilci razvoja v občini: temeljne organizacije združenega dela, njihove asociacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skup-nòsti, družbenopolitične organizacije in izvršni svet.
Nosilci planiranja morajo imeti letne programe dela in v njih opredeljene temeljne cilje, naloge in obveznosti v letu 1979 ter predvidene ukrepe za uresničevanje ciljev in nalog.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo v mejah svojih pristojnosti spremljal uresničevanje nalog in obveznosti, opredeljenih s to resolucijo in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana občine.
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet.

rfiort
Ol r
sbb ,
diiv.
: 'jni .
'irj
2.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je po 3. členu odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7—54/75 in 4—28/76) ter 199. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5—46/78) je na 34. seji dne 28/12—1978 sprejel
S K I. E P
o soglasju k cenam nekaterih komunalnih storitev Komunalnega podjetja Ptuj
1.	člen
Daje se soglasje k cenam nekaterih komunalnih storitev — vode in kanalščine v Komunalnem podjetju Ptuj.
2.	člen
Cena omenjenih storitev znaša:
1. Voda
—	za gospodarstvo 5,13 din/kub. m
—	za gospodinjstva in negospodarstvo 5,47 din/kub. m
2. Kanalščina
— za vse vrste porabnikov na kub. m porabljene vode 3,80 din/kub. m.
3.	člen —
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 38—12/74—3—SN Datum: 28/12—1978
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo GNILŠEK, dipl. ing. 1. r.

r:_ '
s,
. V
t:
;
'■'Ut"
■n. . >
t.
fv
Uradni rcstnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda je 2 dinarja. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno. Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva
Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.