Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan A Si m . -50 % £ ^ na celodnevno - - s» vstopnico i Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - ■ > < g 5 LU H UJ Ptuj, petek, 30. januarja 2015 letnik LXVIII • št. 8 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR 3 Si.mobil Ptuj ,... Rajšpova ulica 2 (J?' nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Kmrnurn imm Podravje • V CSD se število prošenj za pomoč strmo zvišuje Vse več ljudi na pragu revščine Podravje Ptuj • Kam z 11 milijoni evrov v Domu upokojencev O Strani 8 in 9 Bančništvo • Februarja nove podražitve nekaterih storitev O Strani 8 in 9 Črna kronika Videm • »Telefonija« v policijski preiskavi O Stran 24 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si Na območju CSD Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož so lani obravnavali kar 6610 vlog za izplačilo izredne denarne socialne pomoči, kar je bistveno več kot leto poprej. Že v letu 2013 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zgolj za denarne in izredne denarne socialne pomoči namenilo 154 milijonov evrov. O Strani 4 in 5 Foto: Črtomir Goznik Minulo poslovanje V! bodo prevetrili 7 O Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v časopisu. |SSKLENI S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI 2 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Ormož • Protestno pismo županu in okoljski ministrici Krajani Dobrave so se županu postav Ormoška občinska uprava v teh dneh na podlagi sklepa občinskega sveta pripravlja občinski podroben prostorski načrt, ki bo om šumi) odlaganje odpadkov, s čimer pa se prebivalci, ki živijo v neposredni bližini, ne strinjajo. Center za ravnanje z odpadki Podravje (CeROP) je velika želja vodstva ormoške občine vrsto let. Že pred leti sta občini Ormož in Maribor z željo po graditvi tega centra k sodelovanju vabili sosednje občine. Deset se jih je pridružilo in podpisalo pismo o nameri, maja 2012 pa je bilo celo ustanovljeno javno podjetje Hardeška šuma, kakor se imenuje območje opuščenega glinokopa v Ormožu. Načrte jim je takrat, vsaj za nekaj časa, prekrižal operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki gradnje centra v Ormožu ne predvideva. Vendar to vodstva ormoške občine ni odvrnilo od začrtane poti, saj nameravajo sedaj graditi CeROP brez pomoči nepovratnih sredstev iz evropskega in državnega proračuna. Konec decembra so tako ormoški svetniki potrdili sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Uvodnik za CeROP. Razlog za pripravo OPPN za CeROP je natančna umestitev objektov in depo-nijskega prostora v prostor skladno s strokovno podlago za izdelavo tega načrta. Sedaj se pripravlja dokumentacija, v postopek podajanja smernic pa se bodo vključili številni nosilci urejanja prostora. OPPN za CeROP naj bi bil v dokončni vsebini pripravljen v naslednjih mesecih. Kjer so smeti, so tudi podgane Posel s smetmi je donosen, kar je verjetno eden od vidikov ormoške občine, da želi na okrog 13 hektarjih zemljišč v opuščenem glinokopu regijski center za odpadke. Tudi občinski svetniki so v večini soglašali, da odpadke zadržijo na območju svoje občine ter kapaciteto okrog 700.000 ton v Hardeški šumi napolnijo tudi z nenevarnimi komunal- Od glasbe se ne da živeti rj Medtem ko nas kriza še vedno hudo baše, se v naši kontradiktorni državi, z daleč prevelikim številom brezposelnih, močno načeto industrijo in bančništvom ter s hudimi socialnimi problemi, poslanci prerekajo o tem, kolikšen odstotek slovenske glasbe naj bi vrteli v medijih. Čeprav mi ni všeč, da med dopustovanjem v sosednji Hrvaški le redko slišim kakšno slovensko skladbo, medtem ko na nekaterih naših radijskih postajah prevladujejo hrvaške in druge, zahodnjaške, je poizkus, ki si ga je privoščila desničarska stranka, nedemokratičen. Na srečo poseg v avtonomijo slovenskih medijev ni uspel, saj je večina trezno mislečih poslancev dojela, da je to nesmiselno in neizvedljivo. Če že moramo slediti evropskim direktivam z uzakonjanjem nekih kvot, potem bi bilo bolj smiselno, če bi uzakonili kvoto, ki bi dovoljevala določen delež števila brezposelnih; ali kvoto, da morajo v slovenskih trgovinah prodajati določen delež doma pridelane hrane, in še bi se našla kakšna koristnejša kvota - kajti tudi glasbeniki trdijo, da se od glasbe ne da živeti. In če smo že pri slovenski glasbi, nesporno je, da vpliva na utrjevanje narodne zavesti. Dejstvo pa je, da je tudi med našimi glasbeniki precej takih s tujim pedigrejem, pa so vseeno uspešni, ker znajo narediti dobro, za uho prijetno glasbo in jo tudi prodati. Sicer je še vedno veliko takih, ki se kitijo s tujim perjem in delajo uspešnice s poslovenjenimi plagiati že uveljavljenih tujih uspešnic. Zato kapo dol vsem izvirnim slovenskim glasbenim avtorjem, pevcem in glasbenikom, ki kljub tujim pritiskom vztrajajo in nadaljujejo slovensko pot. Med tistimi, ki skrbijo za ohranjanje in krepitev slovenske glasbe, torej tudi narodne zavesti, pa ne smemo pozabiti na slovenske festivale, tako zabavne kot narodne in etno glasbe. Kar precej jih je in naš, ptujski festival narodno-zabavne glasbe ima pri tem posebno mesto, saj je najstarejši in najuglednejši tovrstni festival na Slovenskem. Ko so po Avsenikih in Slakih nekateri že trdili, da je ta zvrst, za nekatere »goveje muzike« v zatonu, so se pojavili številni novi, mladi, izobraženi in narodno zavedni glasbeniki ter glasbene skupine. Zato hvala Kameleonom, Modrijanom, Čukom in vsem drugim, celo slovenski turbofolk imamo. In ni me strah, ali bo »moj vnuk še pel slovenske pesmi«. K sreči jih že poje in tudi igra. Martin Ozmec Štiri milijone za gradnjo bi zagotovili Občina Ormož in Komunala Ormož O tem, da je občina Ormož resno in z vso vnemo pristopila k pripravi dokumentacije za novo regijsko odlagališče, smo v našem časopisu že poročali. Po podatkih, ki so nam jih lani konec leta posredovali iz ormoške občine, je gradnja ocenjena na dobre štiri milijone evrov. Financerja gradnje bi bila Občina Ormož in Komunalno podjetje Ormož. Kapaciteta odlagališča bi omogočala odlaganje 698.380 kubičnih metrov oziroma 558.690 ton odpadkov. Ob predpostavki, da bi se na odlagališče navezalo območje s 50.000 prebivalci in bi se letno odložilo 20.000 kubičnih metrov odpadkov, bi regijski center lahko namenu služil naslednjih 35 let. Ob intenzivnem sortiranju in ločevanju odpadkov ter predelavi odpadkov bo odloženih količin še manj, kar lahko »življenjsko dobo« odlagališča še podaljša. V sklopu projekta bi zgradili zbirni center, kompostarno z napravo za me-hansko-biološko obdelavo, sortirnico za kosovne in mešane komunalne odpadke ter uredili odlagalna polja. Tako je med drugim navedeno v strokovnih podlagah za izdelavo OPPN za CeRO Podravje, ki jih je izdelala projektantska družba Savaprojekt iz Krškega. MZ nimi odpadki iz drugih občin. A pri tem so očitno pozabili na tiste, ki so jim pred kratkim dali svoje glasove. Na občane, predvsem prebivalce zaselkov ob opuščenem glinokopu. Letalski posnetek prikazuje lokacijo načrtovanega regijskega odlagališča Dobrava. Slovenija • ZZZS v nov razpis za generalnega direktorja Na glasovanju po pet glasov Fakinu in Štoku Sredi meseca je upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opravil razgovore z vsemi štirimi kandidati za generalnega direktorja. Ker nihče od kandidatov ni prejel vsaj šestih glasov podpore in ker sta dva kandidata -Samo Fakin in Janko Štok - tudi po ponovnem glasovanju dobila enako in nezadostno število glasov, je upravni odbor ZZZS odločil, da bodo razpisni postopek ponovili. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, so se za mesto generalnega direktorja potegovali štirje kandidati, in sicer poleg aktualnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sama Fakina še direktor področja financ na ZZZS Janko Štok, nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh in zdravnik koncesionar Miro Las- baher iz Juršincev. O kandidatu za generalnega direktorja je na seji, ki je potekala 15. januarja, odločal upravni odbor ZZZS s tajnim glasovanjem, kjer sta po pet glasov podpore prejela Samo Fakin in Janko Štok. Druga dva kandidata pa sta ostala brez podpore. »Ker nihče od kandidatov ni dobil predpisane večine glasov navzočih članov upravnega odbora ZZZS in ker Na podlagi statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) upravni odbor ZZZS oblikuje predlog izbire kandidata za generalnega direktorja ZZZS, ki ga nato posreduje v imenovanje skupščini ZZZS. A za izglasovanje mora kandidat prejeti vsaj šest glasov podpore. V_/ sta dva kandidata dobila enako število glasov, je upravni odbor ZZZS na podlagi poslovnika sprejel sklep, da se za njiju glasovanje ponovi,« je pojasnil direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi na ZZZS Damjan Kos in še povedal, da sta tudi v drugem krogu tajnega glasovanja Fakin in Štok prejela po pet glasov podpore. »Ker tudi pri ponovljenem glasovanju nobeden od kandidatov ni prejel predpisane večine glasov navzočih članov upravnega odbora ZZZS, je upravni odbor v skladu s poslovnikom sprejel sklep, da se ponovi razpisni postopek za imenovanje generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je še dejal direktor sektorja za informiranje. O datumu ponovnega razpisnega postopka bodo odločali že čez nekaj dni Kdaj bo ponovno objavljen razpisni postopek za imenovanje generalnega direktorja ZZZS, še ni znano. Po besedah Kosa bo o tem odločal upravni odbor ZZZS na seji, predvidoma 3. februarja. Aktualnemu generalnemu direktorju Fakinu se sicer štiriletni mandat izteče 15. maja letos. Na vprašanje, ali bodo do takrat uspeli imenovati novega generalnega direktorja, pa so na ZZZS še odgovorili: »ZZZS si prizadeva za realizacijo takšnega cilja.« Monika Levanič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 23. januarja 2015 Podjetništvo Štajerski 3 rili po robu ogočal v opuščenem glinokopu (t. i. Hardeški Nihče jih doslej ni nič vprašal, zato so se odločili, da sami poskušajo preprečiti gradnjo novega centra za odpadke. Prvi so se oglasili prebivalci Dobrave. »Odločno smo proti gradnji tega centra. Nočemo še enega odlagališča,« so enotni. Zato so spisali protestno pismo in ga s 54 podpisi ogorčenih prebivalcev tega majhnega zaselka v bližini mesta Foto: Arhiv prebivalcev Dobrave (na posnetku levo), kjer vodstvo občine Ormož želi urediti center za odpadke, in najbližje hiše v naselju Ormož poslali ormoškemu županu Alojzu Soku ter ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen. Prebivalci Dobrave že sedaj na svoji koži občutijo smrad, saj je prav na vstopu v naselje sedanje odlagališče odpadkov, ki ga mora občina Ormož v kratkem zapreti. »Življenjske razmere krajanov vasi Dobrava, ki živimo v neposredni bližini glinokopa, na katerem želite urediti odlagališče, se bodo občutno poslabšale, saj bodo smrad, hrup, prašni delci, podgane, zdravju škodljive snovi predstavljali nevzdržne razmere za normalno in zdravo življenje. Dejstvo je, da bo smrad prisoten vse leto, okrepil pa se bo ob višjih temperatura, nizkem pritisku in vetru - tega ne boste mogli preprečiti,« navajajo v protestnem pismu vaščani Dobrave razloge, zaradi katerih so absolutno proti gradnji tega centra v opuščenem gli-nokopu. V bližini glinokopa so stanovanjske hiše Protestniki v pismu navajajo, da se bo z morebitno gradnjo centra za odpadke uničila oz. degradila vas Dobrava, kjer je bilo v zadnjih letih postavljenih nekaj novogradenj, zato se, kot dodajajo, obeta izselitev krajanov. »Z morebitno gradnjo boste povzročili zmanjšanje vrednosti naših gradbenih parcel in hiš, saj jih ne bo mogoče prodati za normalno ceno. S tem nam boste spet kršili naše z ustavo zajamčene pravice. Le kdo se bo želel preseliti v vas Dobrava in živeti v smradu?« sprašujejo odgovorne za ta projekt nasprotniki gradnje, ki so prepričani, da bo imela nameravana gradnja centra velike razsežnosti in dolgotrajne posledice tako za ljudi naselij Dobrava, Pavlovci, Litmerk, Hardek in mesta Ormož, kot tudi za ostala živa bitja na tem območju. Gre za najmanj 100 hiš z okoli 400 prebivalci, ki so locirane v neposredni bližini opuščenega glinokopa, kar nekaj hiš pa je od predvidene lokacije centra za odpadke oddaljenih vsega dobrih 100 metrov. Nasprotniki gradnje centra pričakujejo tako od občine kot tudi od okoljskega ministrstva zaustavitev vseh aktivnosti, povezanih z gradnjo centra za odpadke, izvedeli pa smo, da se bodo prebivalcem Dobrave v kratkem v protestu proti gradnji centra s podpisi pridružili tudi prebivalci drugih naselij. Miha Šoštarič Benedikt • Se bo tokrat našel investitor? Terme Benedikt že drugič na dražbi Stečajna upraviteljica Ceste mostovi Celje (CMC) Milena Sisinger bo šestega februarja na drugi javni dražbi ponovno poskušala prodati projekt za Terme Benedikt s pripadajočo tehnično dokumentacijo, zemljišča v izmeri več kot 81.000 m2 in eno polovico vrelca. Izklicna cena bo znašala nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Na papirju še vedno ostaja gradnja turističnega kompleksa Terme Benedikt. Celjsko podjetje je namreč zaradi insolventnosti že več kot leto dni v stečajnem postopku, posledično pa tudi kompleks nepremičnin v občini Benedikt z vso dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. V kratkem pa bi se to lahko spremenilo, čeprav upanja ni veliko. Po tem, ko lansko poletje prva javna dražba ni prinesla kupca, bo namreč stečajna upraviteljica v začetku februarja na drugi javni dražbi ponovno iskala investitorja, ki bo poleg kompleksa nepremičnin postal tudi lastnik ene polovice vrelca. Izklicna cena za petino manjša Kot je pojasnila Sisingerjeva, bo izklicna cena v primerjavi s prvo javno dražbo za petino nižja. Znašala bo namreč 1.434.752,80 evra. »Prva dražba, 20. 6. 2014, ni bila uspešna, ker se je je udeležil le en dražitelj, to je Občina Benedikt, ki pa ni vplačal varščine za kompletno premoženje, kar je bil razpisni pogoj, zato se dražba ni opravila. Ker gre za naložbeni kom- pleks nepremičnin s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za izgradnjo term, je to specifično premoženje, ki utegne zanimati investitorje takega projekta. Zato je prodaja odvisna od trenutnih razmer na tem trgu. Prav Foto: Arhiv občine Napovedana druga dražba projekta Term Benedikt (na posnetku) daje le žarek upanja, da se bo našel kupec, ki bi bil potem pripravljen vložiti še okoli 40 milijonov evrov v realizacijo. tako pa skladno s stečajno zakonodajo pogoje prodaje določijo tudi upniki,« je povedala stečajna upraviteljica Sisingerjeva, ki je še dodala, da bo iztržena kupnina predstavljala posebno stečajno maso, iz katere se bo predvidoma poplačal ločitveni upnik Probanka. Za investicijo bo potrebnih dobrih 40 milijonov evrov A investitorja bo po besedah stečajne upraviteljice težko najti. V okviru kompleksa je namreč predvidena gradnja hotela s 120 sobami in 1500 kvadratnimi metri plavalnih površin, njegova vrednost pa je ocenjena na več kot 40 milijonov evrov. Sicer pa skupina CMC dolguje okrog 600.000 evrov prispevka za komunalno opremo benediški občini, kar je Občina prijavila v stečajno maso. Monika Levanič r v. Sok: Dobrava ne bo obremenjena Na protestno pismo prebivalcev Dobrave se je odzval ormoški župan Alojz Sok: »Zaenkrat poteka priprava OPPN za odlagališče. Osnutek OPPN bo 30 dni v javni razpravi in takrat bodo lahko dali pripombe vsi občani in bo tudi potekala javna predstavitev mnenj. Dobrava z novim odlagališčem ne bo nič obremenjena in sam vidim to le kot poskus preprečitve, še preden so se občani sploh s čim seznanili. Seveda bo novo odlagališče, če bo sploh prišlo do tega, moralo zadostiti vsem zakonskim standardom in prav na varstvu okolja so ti standardi zelo visoki.« Želeli smo pridobiti tudi mnenje ministrstva za okolje in prostor, kamor so minuli torek ogorčeni prebivalci Dobrave tudi poslali protestno pismo proti gradnji Centra za ravnanje z odpadki Podravje na območju opuščenega glinokopa. Predstavnik za stike z javnostmi na omenjenem ministrstvu Sašo Voroš nas je najprej odpravil z izgovorom, da pisma še niso prejeli, potem ko smo ga seznanili z vsebino zapisanega, pa je odgovoril, da na pisma oz. dopise s protestno noto ne morejo odgovoriti v enem dnevu. Tako smo ostali prikrajšani za odgovore, ki jih pričakujejo tudi prebivalci, živeči ob opuščenem glinokopu. STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. legi stri raj te se na wwWofosd[mfto3ij 4 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Podravje, Slovenija • Socialna stiska je vse večja, v CSD se število prošenj za po Vse več ljudi nima denarja niti Na območju CSD Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož so v lanskem letu obravnavali kar 6610 vlog za izplačilo izredne denarne moči so sicer le ena izmed oblik pomoči, ki jih ljudem v stiski ponujajo v CSD; poleg tega lahko prejemajo še redno socialno pomoč, Socialna slika v Sloveniji se iz leta v leto slabša. Vse več prebivalcev je na pragu revščine, številni se le s težavo prebijejo iz meseca v mesec. Brezposelni, ki jih je po statističnih podatkih iz dneva v dan več, se znajdejo na Zavodu za zaposlovanje, obenem pa koristijo zakonske možnosti pridobivanja raznih oblik državne pomoči. V želji po nakupu najnujnejše hrane za preživetje - največkrat gre za najcenejšo hrano sumljivega izvora - ostanejo ob minimalnih dohodkih v obliki državnih podpor ljudem neplačane položnice, v predzimskem času pa jim primanjkuje tudi sredstev za nabavo kurjave. Poleg številnih oblik pomoči Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ponuja tudi izredno denarno socialno pomoč, ki odobrenim prosilcem omogoča vsaj začasno prebroditi krizo ter poplačati odprte račune za elektriko, kurjavo in še kaj. Tudi na območju občin, ki jih pokrivajo Centri za socialno delo (CSD) Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož, se soočajo z vedno več brezposelnimi osebami, ki so primorane poleg denarne socialne pomoči, ki je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, zaprositi tudi za izredno denarno socialno pomoč za kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z dohodkom družine ni mogoče pokriti. Na omenjenih CSD so nam postregli s podatki, koliko prosilcev teh izrednih denarnih socialnih pomoči so obravnavali v lanskem letu, za primerjavo pa so podali tudi številke iz leta 2013. Zaskrbljujoče številke za Hajdino in Zavrč CSD Ptuj pokriva občine Ptuj, Gorišnica, Dornava, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Majšperk, Juršinci, Destrnik, Trnovska vas, Markovci, Haj-dina, Podlehnik, Kidričevo, Videm, Žetale, Cirkulane in Zavrč. V lanskem letu so obravnavali 3548 vlog, leto poprej pa 2928. »Izredne pomoči so bile največ zaprošene za plačevanje položnic in kurjavo, približno 20 odstotkov vlog je bilo nega- Foto: Črtomir Goznik V letu 2013 za redne in izredne denarne pomoči 154 milijonov evrov Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo v letu 2013 skupno prejetih 607.777 vlog za denarno in izredno denarno pomoč (IDP). Obeh oblik pomoči je bilo izplačanih v višini slabih 154 milijonov evrov; od tega je bilo za izredne denarne pomoči nakazanih 15,8 milijona evrov, za denarne pomoči pa 138,2 milijona evrov. Povprečni znesek izredne socialne pomoči je znašal 303,30 evra, povprečen znesek denarne pomoči pa 248,60 evra. tivno rešenih in pet odstotkov vlog je bilo zavrnjenih zaradi nedokazane porabe pri prejšnji dodeljeni izredni denarni socialnih pomoči,« je dejal direktor CSD Ptuj Miran Kerin. Največ vlog so, razumljivo, obravnavali za območje MO Ptuj, ki je tudi največje. Prejeli so jih 1549, v letu 2013 pa je bilo teh vlog za izredno denarno socialno pomoč 1317. Več kot 50 odstotkov več vlog kot v letu 2013 so lani prejeli od prebivalcev Hajdine in Zavrča. V lanskem letu je vloge oddalo 171 občanov Hajdine (111 vlog v letu 2013) in 132 občanov Za-vrča (87 vlog v letu 2013). Občina Destrnik beleži 31-odsto-tno povečanje vlog (88 v letu 2014, 67 v letu 2013), Videm 30-odstotno (307/236), Sveti Andraž v Slovenskih goricah 28-odstotno (108/89), Kidričevo 27-odstotno (285/224), Gorišnica 25-odstotno (126/101), Majšperk 23-odsto- tno (139/113), za 21 odstotkov se je povečalo število prosilcev izredne denarne pomoči v Že-talah (57/47) in Podlehniku (108/89), pod 15 odstotkov pa se je povečalo število vlog na območju občin Juršinci (79/69), Cirkulane (157/146), Dornava (116/109) in Markov-ci (115/114). Manj Ormožanov želi izredno pomoč V CSD Ormož so vključene občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Za razliko od ptujskega centra so na ormoškem lani beležili manj vlog za izredno denarno socialno pomoč kot v letu 2013. Lani so jih obravnavali 469, predlani pa 526. Ormožani so lani vložili 393 vlog za izredno denarno socialno pomoč, leto poprej pa 415. Za območje Svetega Tomaža je CSD Ormož tako lani kot tudi predlani prejel po 50 Število vloga za izredne denarne pomoči po občinah v letih 2013 in 20l4 Občina Število vlog za IDP - 2013 Število vlog za IDP - 2014 MO Ptuj 1317 1549 Hajdina 111 171 Zavrč 87 132 Destrnik 67 88 Videm 236 307 Sv. Andraž 89 108 Kidričevo 224 285 Gorišnica 101 126 Majšperk 113 139 Zetale 47 57 Podlehnik 89 108 Juršinci 69 79 Trnovska vas 39 44 Cirkulane 146 157 Dornava 109 116 Markovci 114 115 Ormož 415 393 Sv. Tomaž 50 50 Središče ob Dravi 61 26 Lenart 242 275 Benedikt 69 108 Cerkvenjak 43 58 Sveta Ana 51 58 Sveta Trojica 44 54 Sveti Jurij 39 54 Bistriško * 1705 1994 Vir: CSD Ptuj, CSD Lenart, CSD Ormož in CSD Slovenska Bistrica * Bistriško zajema občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane in Oplotnica vlog, manj pa je bilo lani tudi vlog za občane Središča ob Dravi (26 vlog v letu 2014, 61 vlog v letu 2013). Kljub temu da so lani vlog prejeli manj, pa so prosilcem izplačali več denarja. V letu 2014 je bilo tako na območju CSD Ormož izplačanih 105.943,58 evra izredne denarne socialne pomoči, v letu 2013 pa 102.763,03 evra. Kot so navedli na CSD Ormož, najpogosteje občani zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč za nakup kurjave in plačilo položnic. Najpogosteje gre za zapadle položnice za elektri- Vloge in izplačila izrednih denarnih pomoči (IDP) v letih 2012 in 2013 - Slovenija Leto Število vlog za IDP Znesek izplačanih IDP v € IDP povprečje v € 2012 41.554 12.402.965 298,48 2013 52.131 15.812.091 303,31 Vloge in izplačila denarnih pomoči (DP) v letih 2012 in 2013 Leto Število vlog za DP Znesek izplačanih DP v € DP povprečje v € 2012 533.011 127.743.236 239,66 2013 555.646 138.130.343 248,59 Vloge in izplačila denarnih (DP) in izrednih denarnih pomoči (IDP) v letih 2012 in 2013 Leto Število vlog za DP in IDP Znesek izplačanih DP in IDP skupno v € 2012 574.565 140.146.201 2013 607.777 153.942.434 ko, najemnino in komunalne storitve, s prejetim denarjem pa se odločajo tudi za nakup potrošnih dobrin, kot sta štedilnik in pralni stroj. Odobrenih okrog 80 odstotkov vlog Na CSD Lenart so v letu 2013 prejeli 507, v letu 2014 pa 599 vlog za izredno denarno socialno pomoč. Občani Lenarta so lani vložili 275 vlog (242 v letu 2013), Benedikta 108 (69), Cerkvenjaka 58 (43), Svete Ane 58 (51), Svete Trojice 54 (44), Svetega Jurija pa 39 (54). »Žal vam natančnega podatka o številu odobrenih vlog ne moremo posredovati, ker nam ti statistični podatki niso na voljo. Lahko pa rečemo, da je nekje 80 odstotkov vlog odobrenih,« nam je postregla s podatkom direktorica CSD Lenart Jasmina Gruden. »Tudi podatka o tem, koliko upravičencev predloži dokazila, nimamo. Lahko povemo, da je tu kar težava, saj veliko jih dokazil ne predloži, čeprav so o tem večkrat opozorjeni - na odločbi in tudi ustno, ko podajo vlogo. Zaradi tega se na našem centru pogosto poslužujemo izplačila izredne denarne socialne pomoči v funkcionalni obliki, kar pomeni, da se odobrena pomoč nakaže na račun upnikov.« Vir: MDDS petek • 30. januarja 2015 Tednikov objektiv Štajerski S moč iz leta v leto povišuje za najosnovnejše potrebe socialne pomoči, kar je bistveno več kot v letu 2013, ko so jih na omenjenih centrih obravnavali skupno 5666. Izredne socialne po-štipendije, dodatek za velike družine, upravičeni so lahko do raznih oprostitev plačil, subvencij, varstvenih in otroških dodatkov ... Število vlog za IDP v CSD v letih 2013 in 2014 Leto / CSD Ptuj Slovenska Bistrica Ormož Lenart 2013 2928 1705 526 507 2014 3548 1994 469 599 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 □ ■ 2013 2014 ILrnuiT Ptuj Slov. Ormož Lenart Bistrica Od 1994 so odobrili 1680 vlog Občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole so vključene v CSD Slovenska Bistrica, kjer pa so nam postregli le s skupnim številom prejetih vlog za izredno denarno socialno pomoč. Kot je pojasnila direktorica CSD Slovenska Bistrica Valerija Kidrič, jim sistem ne omogoča pregleda podatkov po posameznih občinah. Postregla nam je s podatkom, da so v lanskem letu prejeli 1994 vlog za izredno denarno socialno pomoč, v letu 2013 pa je bilo teh vlog 1705. »Za leto 2013 smo izdali 1475 pozitivnih odločb o dodelitvi izredne denarne pomoči. V letu 2013 je bilo izplačanih 414.176,93 evra izrednih denarnih pomoči. Za leto 2014 smo izdali 1680 pozitivnih odločb o dodelitvi. V letu 2014 je bilo izplačanih 445.763,47 evra izrednih denarnih pomoči,« je natančna Kidričeva, ki je dodala: »S podatkom o deležu tistih ljudi, ki ne predložijo dokazil o namenski porabi sredstev, ne razpolagamo. Če upravičenec ne dokaže namenske porabe sredstev, ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema te pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge zaradi naravne nesreče ali višje sile.« Miha Šoštarič Foto: Črtomir Goznik Koliko znaša izredna socialna pomoč Namen izredne denarne socialne pomoči (IDP) je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev. Višina enkratne (mesečne) izredne socialne pomoči od lanskega avgusta znaša največ 269,20 evra za samsko osebo ali največ 834,52 evra za družino (npr. za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve). V celotnem koledarskem letu pa lahko znaša višina IDP skupno največ 1.346,00 evra za samsko osebo ali največ 4.172,60 evra za družino. Po prejetju izredne socialne pomočile so prejemniki dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju denarja. Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema. Če upravičenec ne predloži dokazila o namenski porabi v postavljenem roku ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku 30 dni od prejema, ne more uveljaviti nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev. r. v Manj administracije na centrih za socialno delo? Napovedana reorganizacija centrov za socialno delo naj bi predstavljala enega izmed največjih projektov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v tekočem letu. Kaj naj bi ta zajemala in kaj bi konkretno po sedanjem predlogu pomenila za uporabnike, smo vprašali Mirana Kerina, direktorja CSD Ptuj. „O reorganizaciji centrov se govori že 10 let in v strokovnih krogih smo že zdavnaj dosegli konsenz, da je ta potrebna. Razlog, da se razmišlja v tej smeri, je, da nimajo vsi uporabniki enakega dostopa do storitev centrov, in sicer zaradi velikosti le-teh in posledično kadrovske zasedenosti po posameznih centrih. Na manjših centrih manjkajo določeni profili, kot so psihologi, pravniki, sociologi ipd. To dokazuje dejstvo, da imamo 62 centrov, na katerih je od 8 do 150 zaposlenih," pojasnjuje Kerin in dodaja, da naj bi ravno zato bili ustanovljeni regijski centri, ki bodo stična točka za vse programe. Teh naj bi bilo po sedanjem predlogu med 14 in 16, seveda pa se lahko te številke tako kot vsa ostala vsebina predloga spreminjajo in usklajujejo do končnega osnutka. Ptujski center za socialno delo bi postal eden izmed regionalnih centrov, pod njegovim okriljem pa bi najverjetneje delovali še lokalni centri iz Ormoža, Lenarta in morda tudi Slovenske Bistrice. „Poanta je v tem, da storitve ne bomo odmaknili od uporabnika, večina pravic bi se še vedno uveljavljala na sedanjih centrih, bi pa se nekatera področja preselila na regionalne centre. Tako je recimo področje posvojitev, ker gre za težavna dela, bi se s tem zagotovila višja kakovost storitev in pomoči uporabnikom," dodaja Kerin. Težave pa že nastajajo, kako prerazporediti zaposlene. Če bi regionalni centri namreč dobili še več nalog, je Kerin prepričan, da bo treba delati tudi na re-organizaciji zaposlenih. „Če ne bo prišlo do dodatnih zaposlitev, bi to za nas pomenilo več dela, smo pa že tako ali tako kadrovsko podhranjeni," je svoj pomislek izrazil direktor ptujskega CSD. Če bo to dejstvo upoštevano, pa sedanji predlog pozdravlja. Ena pomembnejših novosti, ki so predvidene v sedanjem predlogu, je socialni informativni izračun, ki ^T naj ni razbremenil tako uporabnike kot socialne delavce. Izračun naj bi bilo najlažje primerjati z informativnim izračunom dohodnine. Pri enoletnih pravicah, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencija za vrtec, je sedaj treba oddati vlogo, cilj pa je, da bi brez te enkrat letno dobili na dom informativni izračun o višini teh pravic. Pravica do ugovora bi seveda ostala, bi pa to pomenilo manj administriranja in rešitev perečega problema zaostankov. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Ptuj • Pogovor z Miranom Senčarjem po stotih dneh županovanja Minulo poslovanje bodo prevetrili rev Mineva sto dni, odkar je vodenje mestne občine (MO) Ptuj prevzel župan Miran Senčar. V ožje vodstvo občine si je župan v tem času pripeljal n< direktorice občinske uprave je zaposlil Vlasto Stojak, v kabinetu župana pa Patricijo Kovačec, kot koordinatorico med županom, občinsko up Župan napoveduje še zaposlitev Gorazda Oreška kot poklicnega podžupana. V času predvolilne kampanje je Senčar napovedoval, da bo v primeru izvolitve naročil revizijo poslovanja MO Ptuj za minulo obdobje. Kot pojasnjuje danes, za to napovedjo še vedno stoji. »Za vsak novi začetek je najprej treba narediti analizo obstoječega stanja. To je pomembno zato, da veš, od kod začeti graditi, kako trdni so temelji, kaj je bilo na nekem področju že narejeno, da se lahko odločiš, kaj nadaljevati, kaj popraviti in kaj opustiti. Pomembno je tudi zato, ker je bilo v času pred volitvami ogromno kritik na delo prejšnjega župana, zato se želim s temi domnevnimi nepravilnostmi seznaniti, jih oceniti, in če bo treba, tudi sprožiti potrebne postopke pred organi pregona. Popolnoma se zavedam, da se čez pol leta noben občan Ptuja ne bo več spraševal za razloge težav - za vse bom odgovoren jaz. Revizije smo že začeli in jih bomo v tem letu tudi končali. Smisel revizij ni toliko v tem, da kaznuješ predhodnike, temveč da evidentiraš napake, ki jih je treba nemudoma odpraviti. Rezultati revizij poslovanja na občini, javnih zavodih in podjetjih v občinski lasti bodo pomembno orodje za optimizacijo poslovanja,« pove novi ptujski župan. Kaj bo ponudil vrhunski prodajni katalog V letu 2015 se bodo v MO Ptuj izvajale in zaključevale naložbe, ki so se začele v prejšnjem mandatu. »V letu 2015 ima občina velike obveznosti pri nadaljevanju projektov iz preteklosti, tako da bodo skoraj vsa investicijska sredstva porabljena v ta namen,« je dejal župan, ki v svojih javnih nastopih večkrat poudari nujnost oživitve starega mestnega jedra. »Mesto ima neverjetno veliko neizkoriščenih razvojnih potencialov. Da se jih bo aktiviralo, bo potrebno veliko časa in denarja. Na Ptuju za obnovo posameznih poslopij v starem mestnem jedru, zapuščenih kmetij, vinogradov in propadlih podjetij nujno potrebujemo tuje investitorje. Do sedaj jih ni nihče aktivno iskal. Mi smo se naloge že lotili in za ta namen pripravljamo tako imenovani vrhunski prodajni katalog s poudarkom vseh prednosti in danosti mesta in okolice, vključno z razvojno vizijo območja za naslednjih 30 let. Mesto mora zagotoviti tudi urejeno kuliso starega mestnega jedra, ustrezno komunalno urejenost in opremljenost, prijazne in ustrežljive domačine, prometno urejenost z jasno signalizacijo in usmerjevalnimi tablami k mestnim znamenitostim, privlačno okolico, vrhunski TIC z inovativnim ponujanjem turističnih produktov širše regije. Vzporedno se mora Ptuj ponovno vrniti na svetovne turistične zemljevide. Zato potrebujemo Zavod za turizem, kulturo in prireditve, ki se bo s tem aktivno in cilja-no ukvarjal. V sklopu zavoda bomo pod eno streho združili vse dejavnosti, ki so sedaj urejene zelo nepregledno, neorganizirano, dogodki so časovno neusklajeni, nimamo niti napovednika vseh dogodkov v mestu in okolici ... Pod zavod bomo prestavili delovanje RDO, turistično-informativnega centra, organizacijo mestnih festivalov, kurentovanja, sejmov, delovanja mestne galerije. Večino zaposlenih bomo samo pre- Kurentovanje zahteva finančno prenovo Pred vrati je kurentovanje. Gre za prireditev, ki mesto Ptuj postavlja na zemljevid evropskih, če ne celo svetovnih karnevalskih prestolnic. »Kurentovanje se je resnično razvilo v dogodek evropskega in svetovnega pomena, ki mu je nujno dodati nekaj svežega, novega, še privlačnejšega za domače in tuje turiste. Sam nisem pristaš nenehnega povečevanja števila nastopajočih, skupin, držav in seveda tudi stroškov. Pri tem smo pozabili na merjenje gospodarskih učinkov vseh prireditev tako za MO Ptuj, naših javnih zavodov, podjetij, obrtnikov, društev in posameznikov. Prireditev pripelje na Ptuj na vse dogodke več kot 100.000 obiskovalcev, ki smo jih do sedaj bistveno premalo izkoristili za namene promocije mesta, za obiske morebitnih vzporednih prireditev in tudi za zaslužek turističnih in drugih ponudnikov v mestu in okolici. Obiskovalce bomo letos poskušali zadržati v mestu tudi po končanih povorkah, ko bomo po končani povorki nekaj najatraktivnejših skupin razporedili po mestu, tam organizirali druženje obiskovalcev z njimi, fotografiranje, lahko se bodo oblekli v kurenta in druge maske, vsi gostinci iz Ptuja in okolice bodo dobili priložnost, da ob trasi povork postavijo stojnice in ponudijo svoje izdelke in storitve. Projekt kurentovanja zahteva manjšo vsebinsko, a bistveno pomembnejšo finančno prenovo. Novi zagon bo kurentovanje prav gotovo dobilo, ko bodo obhodi kurentov uvrščeni na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine,« je povedal župan MO Ptuj Miran Senčar. Ptuj • Tretja redna seja sveta MO Ptuj Poročilo Javnih služb umaknili z dnevnega reda Na ponedeljkovi 3. redni seji se je obsežna razprava med ptujskimi mestnimi svetniki začela že pri potrjevanju dnevnega reda. Župan Miran Senčar je z dnevnega reda predlagal umik treh točk, med temi je bila obravnava poročila o poslovanju občinskega podjetja Javne službe Ptuj za obdobje januar-september 2014 ter potrjevanje letnega plana dela Javnih služb za leto 2015. Župan Senčar je pojasnil, da poročilo Javnih služb ni pripravljeno do te mere, da bi bilo primerno za obravnavo na mestnem svetu. »Je preveč splošno, spisano sicer na več kot 40 straneh, izkaz finančnega poslovanja pa je v grobem predstavljen zgolj na eni strani. Iz poročila ni možno ugotoviti rezultata po posameznih dejavnostih. Specifikacije prihodkov in odhodkov po dejavnostih bi bile v poročilu nujne. V poročilu tudi ni kazalcev o tem, kako se oblikujejo cene storitev in ali je podjetje gospodarno vodeno. Dejanski rezultat poslovanja za obdobje devetih mesecev v letu 2014 bi lahko bil osnova za izdelavo poslovnega načrta za 2015. Iz devetmeseč- nega poročila ni mogoče ugotoviti nobenih sodil racionalnosti gospodarjenja, obvladovanja stroškov, ekonomičnosti poslovanja, planov naložb ...« je našteval župan in med drugim omenil, da so Javne službe s 1. januarjem 2015 ostale brez dejavnosti oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Izvajanje teh gospodarskih javnih služb se je po županovih besedah preneslo nazaj na Komunalno podjetje Ptuj. V zvezi s poročilom o poslovanju Javnih služb se je pri sprejemanju dnevnega reda razvnela dokaj široka razprava. Svetnika Brane Kumer (SMC) in Rajko Fajt (SDS) sta spraševala, ali sploh obstajajo navodila oz. akti o pripravi tovrstnega poročila. »Ker če navodil ni, gre bolj za pričakovanje nekoga, kako bi nekaj moralo izgledati,« je poudaril Fajt. Robert Šegula, neodvisni svetnik, je župana Senčarja podprl z besedami: »Iz prikazanih finančnih podatkov niso vidni prihodki in odhodki po posameznih dejavnostih. Mestni svet bi moral na mizo dobiti vsaj takšne podatke, kot jih dobi nadzorni svet podjetja.« Razprava, kako bi moralo biti (ali kakšna so pričakovanja, da naj bi bilo) sestavljeno devetmesečno poročilo Javnih služb, je potekala najmanj pol ure. Rez je naredila SDS-ova svetnica Helena Neudauer, ki je dejala: »Če župan želi točko umakniti, naj jo umakne. To mu določa po- slovniško poročilo in to lahko naredi brez razprave.« Senčar je na to pripombo odvrnil, da je razpravo dovolil, ker želi biti demokratičen župan. Nato je odredil: »Točka je umaknjena z dnevnega reda. Letni program dela podjetja Javne službe za leto 2015 bomo obravnavali na februarski seji.« Oskrba s pitno vodo nekoliko dražja V nadaljevanju so mestni svetniki potrdili spremembe pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev ter soglašali, da se Velika oljenka MO Ptuj kot nagrada za življenjsko delo OBLECITE SVOJO KUHARSKO EKIPO! ZAŠČITA Ptuj d.o.o. Rogozniška c.13 tel: 02/ 779 71 11 tekmujemo in zmagujemo v oblačilih letos dodeli slikarju Andreju Božiču. V razpravi so svetniki predlagali, da bi bila potrebna novelacija odloka, ki definira kriterije za podeljevanje občinskih odlikovanj - da se njihova vrednost ne bi razvrednotila. Začasno, za obdobje dveh oziroma treh mesecev, so ptujski mestni svetniki potrdili subvencioniranje omrežnine za dejavnost oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih ter padavinskih voda. Pri odvajanju in čiščenju (kanalizaciji) bo MO Ptuj omre-žnino v tem obdobju še nadalje subvencionirala v celoti, pri oskrbi s pitno vodo pa v višini 65 odstotkov (doslej je bila tudi ta omrežnina subvencionirana v celoti). Za uporabnike oziroma gospodinjstva na območju MO Ptuj bo tako znesek na položnici pri ceni vode za dober evro višji. Razprava tudi o vrtcu Brez razprave so mestni svetniki soglašali s spremembami sistematizacije delovnih mest v Vrtcu Ptuj, potrdili so tudi uskladitev cen programov. Svetnik Martin Mlakar (ZA Ptuj) je ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž povprašal po nekaterih stroških, ki so bili v gradivu za sejo prikazani v porastu, vendar je ravnateljica pojasnila, da je prišlo v gradivu do pomote in da stroški naj ne bi bili višji. Svetnika Šegula je zanimalo, kakšni bodo finančni učinki energetske obnove na poslopjih vrtca. »Se bo kaj prihranilo pri nabavi energentov?« je spraševal Šegula, Bratuževa je odgovorila: »Saniralo se je sedem izmed 11 stavb Vrtca Ptuj. Sanacija je bila končana jeseni. Celotno oceno učinka bomo lahko podali po koncu kurilne sezone. Lahko pa rečem, da smo po dveh mesecih za nabavo energentov odšteli nekoliko manj. Zato pričakujemo, da bo učinek obnove pozitiven.« V razpravo se je vključil tudi svetnik Rožmarin in direktorico povprašal, ali se sredstva iz poslovanja v vrtcu porabljajo racionalno. Ravnateljica je odgovorila pritrdilno. Mojca Zemljarič petek • 23. januarja 2015 Podjetništvo Štajerski 7 lahko škodo popravili tudi za nazaj. Pričakujemo obisk računskega sodišča, ki bo ugotovilo, kaj in zakaj so šle te stvari narobe. Odlok o NUSZ bomo prevetrili in ga nastavili razvojno. Interes MO Ptuj je, da se zazidljiva območja pozidajo ali povrnejo nazaj v kmetijska zemljišča. Prav tako je naš interes, da so poslopja, stanovanja in lokali v delovanju oz. zasedeni, zato preučujemo možnosti stimulacije odgovornih lastnikov nepremičnin z nižjim NUSZ.« Senčarjeva predvolilna obljuba je bila tudi znižanje dajatev, ki jih občanom zaračunava lokalna skupnost. »Komunalni prispevek bomo znižali takoj po sprejemu OPN in tako vsaj malo zaustavili odseljevanje naših občanov. Pri oskrbi s pitno vodo moramo najprej poskrbeti za znižanje izgub v omrežju in obnovi globinskih vodnjakov. Potem bomo pristopili k novim kalkulacijam cene. Pri ravnanju s komunalnimi odpadki smo na pomembni prelomnici, ko se bomo morali odločiti, kako naprej. Dejstvo je, da so bile na tem področju v preteklosti narejene velike in nepopravljive napake tako v MO Ptuj, kot tudi iz strani države,« je v pogovoru za Štajerski tednik še pojasnil Miran Senčar, prvi mož ptujske mestne občine. Mojca Zemljarič Majšperk • Januarska seja občinskega sveta Imenovali bodo častno razsodišče za delo svetnikov Januarska seja sveta v Majšperku, ki je proračun sprejel že decembra, se je v znamenju soglasnosti končala prej kot v uri. Svetniki in svetnice so potrdili investicijski dokument za večnamenski objekt v kraju Naraplje ter se na prvi seji v novem letu zavezali k spoštovanju kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni. V kraju Naraplje stavba nekdanje Osnovne šole že vrsto let propada vsem na očeh, je v zelo slabem stanju in ne služi več svojemu namenu. V načrtih obnova razpadajoče OŠ v Narapljah Tako namerava občina tri-nadstropno stavbo porušiti, na njenem mestu nad kletnimi prostori, ki se bodo ohranili, pa zgraditi manjši večnamenski objekt, ki bi služil za dejavnosti kulture, turizma in druge društvene dejavnosti. Celoten projekt je težek nekaj manj kot 135.000 evrov. »S sprejetjem investicijskega dokumenta imamo podlago, da se lahko v primeru odprtja razpisa nanj prijavimo in uveljavljamo povrnitev upravičenih stroškov; če ne bo razpisa, bomo gradili po etapah skupaj z ljudmi,« je povedala županja Darinka Fakin. Po tem scenariju (brez evropskega sofinanciranja) se bo tudi gradnja podaljšala in se prilagajala finančnim zmožnostim občine. Trenutno je v proračunu izorji ekaj svojih ljudi. Na mesto ravo in občinskim svetom. stavili iz drugih zavodov in občinskih podjetij. Zelo pomembna naloga vodstva novega zavoda bo pridobivanje evropskih sredstev za razvoj teh dejavnosti - do sedaj smo jih za ta pomembna področja pridobili bistveno premalo. Zavod se bo financiral iz turistične takse, takse od iger na srečo, vstopnin, pridobljenih evropskih sredstev, prihodkov od turističnih agencij in ponudnikov turističnih in gostinskih storitev.« Regija je živi organizem in sodelovanje je nujno Ptuj velja za administrativno središče občin Spodnjega Podravja. Pri izvajanju nekaterih gospodarskih javnih služb ter zagotavljanju dela javnih zavodov je 16 občin povezanih v enovit sistem. Zanimalo nas je, ali si bo novi Foto: Črtomir Goznik Miran Senčar, župan MO Ptuj: »Ptuj si mora ponovno pridobiti zaupanje okolice. Ta od nas pričakuje razvojne smernice za celotno regijo.« ptujski župan prizadeval, da ostanejo občine pri izvajanju nekaterih dejavnosti kot regijska celota povezane. »Ptuj mora postati razvojno središče enakopravno obravnavanih in enakopravno upoštevanih občin Spodnjega Po-dravja, kar do sedaj vedno ni bil. Ptuj si mora ponovno pridobiti zaupanje okolice, ki sicer od nas pričakuje prav to: razvojne smernice za celotno regijo. Vloga Ptuja je zelo po- membna tudi zaradi dejstva, da bo enkrat v prihodnosti prišlo do oblikovanja pokrajin, zato se mora cela regija že sedaj obnašati kot bodoča pokrajina. V preteklosti je prihajalo na posameznih področjih dela in življenja v Spodnjem Podravju do poskusov obračanja na druga mesta prav zaradi neenakopravne obravnave okoliških občin ali ozkih osebnih interesov posameznikov. Prepričan sem, da mi bo uspelo z odkritim dialogom in poštenimi nameni ponovno združiti vse občine Spodnjega Podravja v skupni želji po hitrejšem razvoju in povečanju kakovosti življenja vseh naših občanov. Pri tem seveda tudi od okoliških občin pričakujem večje razumevanje vloge ptujskih regijskih institucij, ki so zelo pomembne tudi za njihove občane. Zelo pomembno vlogo pri tem povezovanju ima Skupna občinska uprava, ki je do sedaj svoje delo opravila zelo dobro, pa tudi podjetja na Ptujskem, ki se trudijo vsem občanom nuditi enako kakovostne usluge po podobni ceni. Cela regija je živi organizem, zato smo se z župani že v teh treh mesecih mnogo dogovarjali okoli skupnih projektov: OŠ dr. Ljudevita Pivka, projekt podtalnice, usklajevanje cen komunalnih storitev, problematika CERO Gajke in odpadkov, razvoja cestne strategije ter na mnogih drugih skupnih področjih.« Še o NUSZ in komunalnih storitvah Hitro po nastopu funkcije je župan Miran Senčar napovedal prevetritev evidenc in dokumentov, ki so osnova za zaračunavanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Po županovih besedah so se te naloge v občinski upravi že lotili. »Naloga je v teku. Dejstvo je, da je bila zaradi neurejenih evidenc glede pobiranja NUSZ občini narejena velika gospodarska škoda v višini več milijonov evrov. Tu ne gre samo za finančno škodo, temveč gre tudi za neenakopravno obravnavo občanov in institucij, saj so nekateri plačevali NUSZ, drugi pa ne. V nekaterih primerih bomo zagotovljenih 19.000 evrov, ki zajemajo projektno dokumentacijo, stroške rušenja in zaščite plošče kleti. »Upam, da se bo v naslednjih letih našel denar oziroma odprl kakšen razpis, sicer je investicija z vidika občine za proračun velika obremenitev. Seveda pa krajanom Narapelj želim objekt, ki jim bo služil« je povedal Zlatko Žnidar. Branko Karneža je opozoril na skromnost argumentacije za izvedbo tega projekta. »Vsebina je za zdaj skromno napisana, ker še ne poznamo pogojev razpisa.,« je odgovorila županja.. Svetniki so na januarski seji sprejeli tudi letni program kulture, pri čemer bodo za delova- nje ptujske knjižnice namenili 35.000 evrov, 19.400 evrov pa za ljubiteljsko kulturo v občini. Za šport bo namenjenih skupno 29.000 evrov. Občinski svet se je zavezal k etičnemu delovanju V. Za plazove potrebnih več kot 400.000 evrov Županja Darinka Fakin je opozorila, da je januarsko deževje povzročilo novo plazenje zemlje, ob tem pa še plazov iz preteklega leta niso uspeli sanirati. »Naredili smo popis plazov v občini, ki so se sprožili lani. Skupna ocena sanacije je 400.000 evrov, vendar smo se pri izračunu stroškov najverjetneje zmotili, saj smo že pri prvem plazu, ki smo ga začeli sanirati, ugotovili, da so stroški višji,« je povedala Fakinova. Se bo pa predvidoma že februarja končala sanacija plazu na Ptujski Gori, za katerega je direkcija za infrastrukturo še decembra dejala, da nima niti denarja za dokumentacijo. »Načrt sanacije je pripravljen, Cestno podjetje Ptuj zgolj še čaka na podpis pogodbe z direkcijo za infrastrukturo,« je povedala Fakinova. FOTO: Martin Lah Osnovnošolsko stavbo v Narapljah naj bi porušili in zgradili večnamenski objekt. Svetnice in svetniki so še podpisali kodeks ravnanja lokalno izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni. S podpisom so se med drugim obvezali, da bodo svoje funkcije opravljali vestno, odprto in da bodo voljni odgovarjati za svoje odločitve, ob tem pa svojih funkcij ne bodo izrabljali za pridobitev zasebne koristi posameznikov ali skupin. O etičnosti ravnanja svetnikov in svetnic bo odločalo častno razsodišče, katerega člane imenuje občinski svet na podlagi javnega poziva. O svojih ugotovitvah častno razsodišče obvesti župana in občinski svet, odločitev o presoji skladnosti pa objavi na spletni strani občine. Mojca Vtič 8 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Ptuj • Seja sveta zavoda DU Ptuj Eni redkih, ki se ubadajo z vprašanjem, Kot vse kaže, se bo vroče dogajanje v ptujskem Domu upokojencev (DU) nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Na seji sveta, ki je potekala v t nekdanje direktorice Dejanom Doklom in Viktorjem Pilingerjem. Osrednje točke tokrat: nove zaposlitve, revizija in več kot 11-milijonski prese Tudi tokratna seja sveta DU Ptuj je postregla s številnimi zanimivimi debatami, kar nekaj teh pa se je navezovalo na domnevne nepravilnosti prejšnjega vodstva. Za razliko od dosedanjih sej je bila januarska posebna tudi po tem, da je bila udeležba zaposlenih izjemno velika. Približno 20 delavcev je namreč prisluhnilo debati članov sveta, najbolj pa jih je seveda zanimala kadrovska problematika: ali se bodo plače zvišale in ali se obeta 30 novih zaposlitev v domu. Ravno ta točka je bila tudi ena izmed najdlje trajajočih, saj so se članom sveta postavljala številna vprašanja. Za višje plače mesečno 13.500, za dodatne zaposlitve 30.000 evrov več Kot je pojasnila v. d. direktorice Jožica Šemnički, je prva resna težava nastopila tik pred odhodom prejšnje direktorice Kristine Dokl, in sicer 26. novembra lani, ko je bil po njenih navodilih objavljen razpis za 69 delovnih mest. „Ker je šlo za očitno napihnjen razpis (toliko zaposlenih je namreč okvirno potrebnih za dom, kapacitete 150 stanovalcev), smo se vsem prosilcem pisno zahvalili za izkazan interes in jih obvestili, da v okviru tega razpisa nismo izbrali nikogar. Pripravili smo pregled razvrstitve zaposlenih v tarifne skupine in plačne razrede in ugotovili, da bi 155 zaposlenih lahko razvrstili ugodneje - višje. Prisotna so tudi očitna strukturna neskladja in delavci za enako delo niso enako plačani oz. niso plačani za delo, ki ga v resnici opravljajo," pojasnjuje Šemničkijeva (dva primera sta opisana v zgornji tabeli) in dodaja, da bi odprava neskladij in neustrezno ovrednotenih del pomenila okvirno mesečno povečanje mase plač za 13.495 evrov: „Poudarim naj, da je bilo treba mnogim zaposlenim izplačevati razliko do minimalne plače, zato dodatna obremenitev ni visoka. So pa stroški plač v tej višini všteti v strukturo cene storitev oskrbe, socialne oskrbe in zdravstvene nege." Problem: kam z dobrimi 11 milijoni, da jih ne vzame država Ptujski dom upokojencev je v prvih 11 mesecih lanskega leta ustvaril nekaj manj kot 10,5 milijona evrov, odhodki so znašali 8,2 milijona, presežek pa natanko 2.255.477 evrov. Ima pa dom na zakladniškem računu še dodatnih 9,5 milijona evrov. „To dejstvo poraja velika pričakovanja zaposlenih, uporabnikov in javnosti. Trudili smo se umiriti strasti in sporočiti javnosti le objektivna dejstva. Menim, da je denar smiselno porabiti za izboljšanje materialnih pogojev doma in lokalne skupnosti, predvsem v smislu zagotavljanja neinstitucionalnih oblik pomoči starejšim (oskrbovana stanovanja - medgeneracijski center itd.)," je poudarila Šemničkijeva in dodala, da gre za precej neobičajno visoko vsoto, a da o tem, kaj se bo zgodilo s temi sredstvi, ne odloča direktor, temveč ustanovitelj. Pri tej točki je Andrej Lazar izrazil prepričanje, da bi ta presežek moral ostati v našem okolju, s čimer so se strinjali tudi ostali drugi sveta zavoda. Kodela je pojasnil, da bosta z direktorico že v letnem planu dela opisala predloge, za kaj bi se ta sredstva lahko namenila, pri čemer sodelujejo tudi s ptujsko občino. V skladu z veljavnimi standardi in normativi, dejansko kadrovsko zasedbo ter ugotovitvami socialne inšpekcije naj bi bilo ugotovljeno, da je treba razpisati do 30 novih delovnih mest na vseh segmentih izvajanja storitev, kar pri masi plač pomeni dodatnih 30.000 evrov mesečno. Kot poudarja v. d. direktorice DU Ptuj Jožica Šemnički, je bil pripravljen pregled razvrstitve zaposlenih v tarifne skupine in plačne razrede. Ugotovili so, da bi 155 zaposlenih lahko razvrstili ugodneje - višje. „Prisotna so tudi očitna strukturna neskladja in delavci za enako delo niso enako plačani oz. niso plačani za delo, ki ga v resnici opravljajo." Pri tem je navedla dva primera, kaj bi korekcija pomenila. To prikazuje spodnja tabela. Del. mesto Veljavni plačni razred Delo, ki ga opravlja Novi plačni razred Pridobi bruto na mesec Pomožni delavec (7) 554,44 evra Pomočnik dietnega kuharja (10) 623,66 evra 69,22 evra Srednja medicinska sestra II (21) 959,36 evra Srednja med. sestra I (22) 997,35 evra Mnenje večine članov sveta zavoda pri tej točki je bilo, da so plače nekaterega osebja v domu izjemno nizke in da so korekcije potrebne, a obenem so Oton Mlakar, Andrej Lazar in Miran Kerin poudarili, da je treba pri zaposlovanju novih delavcev zelo pozorno preučiti veljavno zakonodajo. Kerin je prepričan, da je pred objavo razpisa za Slovenija • Banke spet dražijo svoje storitve Februarja nove podražitve nekaterih bančnih Banke so z novim letom že podražile nekatere svoje storitve. Kot ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), so največ podražitev zabeležili pri Hra banki in pri Poštni banki, po eno storitev pa sta podražili tudi Abanka in banka Unicredit. S februarjem pa podražitve poleg Abanke napovedujeta še Nova »Pri ZPS smo pri petih bankah opazili podražitve plačilnih storitev. Največ jih je bilo pri Hranilnici Lon, Hypo-Alpe-Adria banki in pri Poštni banki, po eno storitev pa sta podražili tudi Abanka in banka Unicredit (ki je eno storitev tudi pocenila). Banke so večinoma dražile najpogosteje uporabljane storitve, kot so plačevanje položnic, direktne obremenitve, dvig gotovine na bankomatu druge banke in mesečno vodenje osebnega računa,« so pojasnili na ZPS in še dodali, da so se med skupaj 25 podražitvami najbolj podražile direktna obremenitev pri Hranilnici Lon za 33,33 odstotka na 0,2 evra, univerzalni plačilni nalog (z OCR-vrstico) pri Abanki za 26,32 odstotka na 1,2 evra in trajni na- log pri Hranilnici Lon za 21,74 odstotka na 0,28 evra. Kot so še pojasnili na ZPS, bodo banke podražitev storitev najverjetneje utemeljile z zvišanjem davka na finančne storitve s 6,5 na 8,5 odstotka. »Pri tem pa za potrošnike obstaja tveganje, da bodo zvišanje davka uporabile kot izgovor za še večje podražitve, tako kot so ravnale nekatere banke že ob uvedbi davka na finančne storitve leta 2013,« še opozarjajo. Februarja podražitve na Nova KBM To pa niso edine podražitve, saj so nekatere banke že napovedale podobne ukrepe, med njimi tudi Nova KBM. »V skla- du s predpisi in dobro prakso smo na spletni strani banke že objavili informacijo o bodočih spremembah nadomestil za potrošnike, ki bodo pričele veljati 1. 2. 2015 oziroma 1. 3. 2015 in se nanašajo predvsem na spremembo nadomestil za plačilne kartice (takrat namreč načrtujemo uvedbo prenovljene ponudbe plačilnih kartic). Višina teh nadomestil se ne spreminja zaradi spremembe davka na finančne transakcije, ampak je posledica načrtovane celovite prenove ponudbe vseh plačilnih kartic, katere namen je zagotavljati še preprostejše in udobnejše poslovanje za naše stranke. Prav tako smo na spletni strani objavili informacijo o bodočih spremembah nadomestil, ki bodo začele veljati 1. Z novim letom so nekatere banke že podražile nekatere bančne storitve. S februarjem in marcem pa te napo Vir: MDDSZ petek • 23. januarja 2015 Podjetništvo Štajerski 9 kam z 11 milijoni orek, je bilo več kot napeto, predvsem med dvema članoma sveta, sinom £ek, ki ga je ustvaril dom. Revizija DA, ampak od kdaj? Da je revizija delovanja Doma upokojencev Ptuj potrebna so se strinjali vsi člani sveta zavoda, težava pa je nastala pri opredelitvi obdobja. Medtem ko je bil predlog Kodele, da se revizija opravi za obdobje od 2008 do 2013 in posebej za leto 2014, je Dokl predlagal razširitev časovnega obdobja. Kot je dejal, bi se vir presežkov najlažje ugotovil, če bi revizija zajela čas od leta 1993 naprej. Pri tej točki je nekdanja predsednica sveta zavoda Darinka Milec vprašala, zakaj bi sploh imeli revizijo, češ da se lahko zgodi, da bo večino denarja dobila zavarovalnica. Je pa večino članov zmotilo, ko je Pilinger izrazil prepričanje, da bo revizija ugotovila nepravilnosti. Da takšna retorika ni primerna, ga je jasno opozoril Žarko Markovič. Debata je tekla tudi v smeri, kje objaviti poziv, kdo naj bo v komisiji za izbor revizijske hiše in kaj naj bodo merila pri izbiri le-te. Ob koncu debate je Dokl dejal, da se stvari želi omejiti in da se že vnaprej ve, katera revizijska hiša bo izbrana, kar je Ko-dela ostro zavrnil. Končni sklep je bil, da revizijsko hišo izberejo člani sveta zavoda, da cena ne sme bit najpomembnejše merilo ter da se izbere neodvisna revizijska hiša z dobrimi referencami. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik nove zaposlitve treba obvezno najprej dobiti zeleno luč ministrstva. Ko je Dejan Dokl izrazil bojazen, da se ne bi plače zaposlenih prehitro zvišale, češ da se lahko zgodi, da bodo morebitne neupravičene presežke kasneje morali vračati, pa je vrelišče doseglo vrhunec. Potem ko sta si od začetka seje z Doklom oči- tala razne stvari, je Viktor Pilin-ger Francu Kodeli, predsedniku sveta zavoda, dejal: "Lahko mi malo pavze naredimo, ker ta bo mene razkuril." Ob koncu vroče debate so člani sveta zavoda vendarle sklenili, da soglašajo s prerazporeditvami zaposlenih in zaposlitvijo do 30 novih ljudi v skladu z veljavno zakonodajo. storitev milnici Lon, Hypo-Alpe-Adria i KBM in NLB. Foto: Črtomir Goznik vedujejo še Abanka, NLB in Nova KBM. 3. 2015. Te zajemajo predvsem spremembe nadomestila plačila s papirnim nalogom pri bančnem okencu in na banko-matu (ki pomenijo le manjši del transakcij plačilnega prometa), nadomestila za SEPA direktne obremenitve ter spremembe nadomestila za odobritev dovoljene prekoračitve na tran-sakcijskem računu,« je pojasnila strokovna sodelavka za komuniciranje Nove KBM Petra Shirley. Podražitve tudi na Abanki in NLB Nove podražitve napoveduje tudi Abanka, ki je sicer z novim letom že podražila višino bančnih nadomestil za kredite pravnim in fizičnim osebam ter za posle dokumentarnega poslovanja (garancije, akreditivi). »Z veljavnostjo 1. 2. 2015 bomo spremenili nekatera nadomestila za izvajanje bančnih storitev za pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike, ki se nanašajo predvsem na mesečno uporabnino spletne banke Abanet in mobilne banke Aba-mobi (sprememba velja od 10. 3. 2015), domača, čezmejna in mednarodna nakazila prek elektronske banke Abacom, spletne banke Abanet in mobilne banke Abamobi ter zavrnitve plačilnih nalogov, izpisek o prometu in stanju na transakcijskem računu, izvrševanje sodnih in davčnih izvršb, unovčevanje menic in izvršnic izdaja raznih potrdil. Z veljavnostjo 10. 3. 2015 pa bomo spremenili nekatera nadomestila za izvajanje bančnih storitev fizičnih oseb, ki se nanašajo predvsem na mesečno uporabnino spletne banke Abanet in mobilne banke Abamobi, domača in čezmejna nakazila prek spletne banke Abanet in mobilne banke Abamobi, odprtje drugega osebnega računa in računa nerezidenta, izpisek o stanju in prometu na osebnem računu, izdaja potrdil in izpisov itd.,« so pojasnili na Abanki in še dodali, da so vse spremembe objavljene na njihovi spletni strani. Tudi NLB s februarjem in marcem napoveduje podražitev nekaterih bančnih storitev. Medtem ko na Deželni banki Slovenije, Banki Sprakasse in Raiffeisen Banki podražitev za zdaj ne načrtujejo. Monika Levanič Poljčane • Javna dražba podjetja Lip uspela Skladišče je kupilo podjetje Eurel Drugi del kompleksa nekdanjega lesnega podjetja Lip Poljčane je od 21. januarja po letu in pol prodan. Stečajni upravitelj Borut Soklič je na javni dražbi uspešno prodal še travnik, dvorišče in glavno skladišče po izklicni ceni 270.000 evrov. K dražbi je kot edini dražitelj pristopil Štefan Kuzma, direktor družbe Eurel iz Poljčan. »Razlog za nakup je nameravana širitev proizvodnega programa in pridobitev dodatnih skladiščno-proizvodnih prostorov. Za trenutni obseg proizvodnje imamo prostorov dovolj, vendar pa ni možna nikakršna večja širitev,« je pojasnil. Za podjetje je bila zanimiva predvsem skladiščna stavba, ki jo direktor poljčanskega podjetja namerava uporabiti za proizvodnjo in delno za skladišče. »Pred tem jo moramo temeljito renovirati, saj takšna, kot je, je uporabna zgolj za nezahtevno ali bolj zanemarjeno skladišče. Še streha pušča vodo, manjka ji pa tudi vsa ostala infrastruktura. Preden bo zgradba za nas uporabna, bomo morali vanjo vložiti precej veliko dodatnih sredstev. Samo zemljišče nas ni toliko zanimalo, ker ni uporabno za noben drug namen. Bomo pa obnovo zgradbe začeli že letos, saj jo želimo čim prej usposobiti. Bo pa vse odvisno od razpoložljivih sredstev za obnovo,« je še povedal Štefan Kuzma. Podjetje iz Poljčan zaposluje približno 250 ljudi, v večini so Foto: Občina Poljčane v Eurelu zaposlene ženske. Podjetje načrtuje in izvaja proizvodne procese polproduktov in tudi končnih produktov v panogi, za katero je značilno nestabilno povpraševanje in kratka življenjska doba izdelkov. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Izbira načelnika Franc Pukšič se zdaj poteguje (tudi) za načelnika upravne enote Mesto načelnika Upravne enote Slovenska Bistrica je že od oktobra prosto, ko se je dolgoletna načelnica Lidija Stebernak zaposlila kot sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor. Na razpis za delovno mesto načelnika je prispelo 13 prijav, en kandidat ni izpolnjeval razpisnih pogojev, trije pa so naknadno odstopili od prijave. Za položaj načelnika Upravne enote Slovenska Bistrica se tako poteguje osem kandidatov in kandidatk. Med njimi so trenutna vršilka dolžnosti Simona Gorinšek Zalar, Ksenija Klampfer, Danica Sagadin Leskovar in tudi Franc Pukšič, ki je se pred tem neuspešno prijavil tudi za ravnatelja OŠ Zetale. Drugi štirje kandidati niso dali soglasja, da se njihovo ime razkrije javnosti. Načelnico oziroma načelnika imenuje minister, pristojen za javno upravo. Tako bo minister Boris Koprivnikar predvidoma februarja začel Foto: splet (Državni svet) Lidija Stebernak je stopila v se-kretarske čevlje na ministrstvu za okolje in prostor. razgovore s kandidati za mesto vodje UE Slovenska Bistrica. In kakšni so bili razpisni pogoji? Znanje uradnega jezika, najmanj šest let delovne dobe, najmanj visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali končano magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) itd. Ob tem pa morajo kandidati predložiti še vizijo prednostnih nalog razvoja Upravne enote Slovenska Bistrica v petletnem mandatnem obdobju. Mojca Vtič Slovenija • Rok za oddajo vloge je 5. februar Ne pozabite oddati vlog in preveriti, kdaj bo izkoristek največji Najpozneje do četrtka, 5. februarja, je treba oddati vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za preteklo leto. Pred tem je pametno uporabiti spletni obrazec in izračunati, kaj se družinam splača in kdo naj olajšavo sploh uveljavlja. Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vložijo zavezanci za dohodnino, ki med letom (pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti. Oddati jo je treba najpozneje do 5. februarja, saj vlog, ki bodo oddane pozneje, davčni organ pri sestavi informativnega izračuna za leto, za katero se odmerja, ne bo upošteval. Pred tem je dobro izračunati, kdaj bo izkoristek največji in kateremu izmed staršev se bolj splača olajšavo uveljavljati. Obrazec za informativni izračun je na voljo na spletu. Dženana Kmetec 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Središče ob Dravi • Debatni turnir Prvič medgeneracijska debata Številni - tako mladi kot tudi starejši - so se pokazali kot odlični govorci in debaterji, debata pa se je izkazala kot primerna metoda kritičnega mišljenja. Na osnovni šoli (OŠ) Središče ob Dravi imajo deset let debatni klub, po uspešni organizaciji nacionalnih in mednarodnih turnirjev pa so minulo soboto poleg osnovnošolskega prvič izvedli medgeneracijski debatni turnir. »Pojavila se je potreba po dialogu med generacijami. Naša šola je odprta za debato, zato smo si prvič drznili pripraviti medgeneracijski debatni turnir,« je dejala mentorica de-batnega kluba OŠ Središče ob Dravi Andreja Šut. Tako so učenci medse povabili očete, mame, babice, dedke in prijatelje, letošnja tema debate pa so bili poklici. »Starejši člani ekip so lahko postregli z zanimivimi tezami in izkušnjami iz prakse,« doda Šutova. Prvo mesto na prvem medgenera-cijskem debatnem turnirju je osvojila ekipa Lee Medik, člani ekipe pa so bili še Aljaž in Mojca Vesenjak ter Nina Ivančič. V finalu so premagali ekipo Grege Rubina, v kateri so bili še Aleksandra in Katjuša Štih ter Zora Rubin. Za najboljši govor-ki turnirja sta bili izbrani Nina Ivančič in Zora Rubin. »Izkazalo se je, da je res ključ do uspeha sodelovanje več generacij, ki vsaka doprinese svoj pogled, izkušnje in stališča. S timskim delom se ti pogledi Foto: Miha Soštarič V Središču ob Dravi so prvič pripravili tudi medgeneracijski debatni turnir. usklajujejo in v obliki argumentov trdno zastopajo. Debata se je izkazala kot primerna metoda kritičnega mišljenja za vse generacije,« je po zaključku dejala Andreja Šut. Zmaga je odšla v Domžale Na temo poklicev je v sklopu osnovnošolskega turnirja v Središču ob Dravi debatiralo kar 34 ekip iz 14 šol. Poleg domačinov so se v debati pomerili še učenci OŠ iz Šempetra pri Novi Gorici, Komna, Miklavža pri Ormožu, Maribora, Slivnice, Svetega Jurija ob Ščavnici, Celja, Domžal (tri osnovne šole), Žirovnice, Laškega in Lendave. Prvo mesto je tokrat osvojila OŠ Domžale, drugo pa je pripadlo ekipi Smile iz OŠ Žirovnica. Za najboljša govorca turnirja sta bila izbrana Filip Gafranovič (OŠ Domžale) in Lucija Mežek (OŠ Žirovnica). »Medgeneracijske debate so bile kakovostnejše, bolj sprošče- ne in tudi nasmejane. Debata se je izkazala za odlično metodo medgeneracijskega sodelovanja. Vsekakor smo postavili prve temelje, ki jih je treba še dodelati. Ampak v debatni skupnosti vidimo prihodnost za medgeneracijske debatne turnirje. Našemu klubu je uspelo pokazati primer dobre prakse, ki je navdušil druge mentorice. Upam si trditi, da to ni bil zadnji medgeneracijski debatni turnir.« Miha Šoštarič Ptuj • Predstavili najnovejšo muzejsko publikacijo Minoritska zbirka, da ne bo pozabljeno V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju so januarja javno predstavili najnovejšo muzejsko publikacijo - Minoritska zbirka -, ki je posvečena sedemdesetletnici uničenja ptujske minoritske in župnijske cerkve sv. Petra in Pavla. Gre za prvo publikacijo s tem naslovom, ki jo je založil PM Ptuj-Ormož ob finančni pomoči MO Ptuj. Avtorja prispevkov sta Amadeja Pernat in Branko Vnuk. Vnuk piše o nastanku Minoritske zbirke, ostankih srednjeveških stenskih poslikav in o srednjeveški plastiki, Pernato-va pa o baročni opremi mino-ritske cerkve. Uvodne misli je prispeval p. Milan Kos, provin-cialni minister. V pripravah na simpozij in proslavo je bil sprejet tudi sklep o začetku obnovitvenih del, oz. dokončanje rekonstrukcije prezbiterija minoritske cerkve sv. Petra in Pavla za potrebe bogoslužnega prostora župnije, kar se je tudi zgodilo. Ob tem pa se je ponovno obudila želja in upanje, da bi vendarle rekonstruirali tudi celotno mi-noritsko cerkev. V letih 2001 do 2011 je bila ponovno zgrajena cerkvena ladja z baročnim pročeljem. Ves čas pa je bila tudi želja, da bi povrnili vse ohranjene umetnine iz prvotne cerkve, ki so bile shranjene v PM na Ptuju oz. v samostanu, na prvotno mesto. V večji meri se je to tudi uresničilo, tako da so nekatere restavrirane umetnine del bo- goslužnega prostora, preostale pa so na ogled v sami cerkvi ali v samostanskem kompleksu. Po besedah p. Kosa je hvalevredno, da je ob 775-letnici ustanovitve minoritskega samostana ter sedemdesetletnici porušitve cerkve izšla prva publikacija Minoritska zbirka, ki ji bodo v naslednjih letih sledile še nove: „Nevarnost je, da stvari delamo, o njih pa ne pišemo. Rodovi, ki pridejo za nami, težko odkrijejo dokumente, težko odkrijejo vse tisto, kar se je dogajalo. Zato smo toliko bolj veseli, da nastaja ta zbirka, pred seboj imamo prvi zvezek, ki želi prikazati to, kar je bilo ob gradnji tudi narejeno. Hvala vsem, ki so zaslužni za že omenjeno prvo publikacijo. V. d. direktorja PM Ptuj-Or-mož Andrej Brence je povedal, da so ohranjene umetnine iz prvotne cerkve odigrale pomembno vlogo pri rekonstrukciji fasade, kipi pa so temelj minoritske zbirke, ki je bila predana in o kateri govori publikacija. MG Foto: Črtomir Goznik S predstavitve prve publikacije Minoritske zbirke (od leve) p. Milan Kos, Andrej Brence, Branko Vnuk in Amadeja Pernat. Tednikova knjigarnica Domače naloge So pisatelji, pesniki, ilustratorji, domači ali tuji, ki se jih vedno razveselim, ko jim izide nova knjiga. No, tu in tam se najde kakšno razočaranje, če so pričakovanja previsoka. In seveda, so tudi taki avtorji, ko pomislim ob njihovih novih knjižnih ek-shibicijah: joj, pa ne že spet! In tu in tam se najde kakšno presenečenje. In včasih smo ljudje krivični. Tak je pač ta svet! Med domačimi - mirno lahko zapišem za književnost nenavadno besedno zvezo - avtorskimi tandemi je dvojec Sve-tina-Stepančič tisti, ki me navda z veseljem. Zadnja bravuro-zna je njuna pesniška slikanica za malo večje otroke in tudi za odrasle z naslovom Domače naloge, ki je pred kratkim izšla v zbirki Velike slikanice založbe Mladinska knjiga. Joj, kako simpatičen je knjižni kolofon in CIP (Kataložni zapis o publikaciji), saj ju je ilustrator Damjan Stepančič umestil in oblikoval v maniri starih, kaj starih, prastarih šolskih zvezkov, ko še niti pravih samolepilnih nalepk ni bilo. In zraven je umeščen tisti prvi logo Mladinske knjige: razprta knjiga, iz nje se dvigajo črke MKZ in nad k-jem je narisana rdeča peterokraka zvezda. Še se spomnite? Domače naloge Petra Svetine (1970) so iz osemindvajsetih pesmi, tako primerno zimski sta ti dve: Domača naloga o vprašanju Tako šumi samo droben zmrznjen dež, ki pada na suho listje v gozdu. Sprašujem se: šumi zmrznjeni dež ali šumi suho listje? Domača naloga o pomladi V snegu so hiše modre. Samo ena je zelena. Skoznjo pelje peščena pot h gredici rož in v cvetoči breskov nasad. Skozi zeleno hišo se pride v pomlad. Večkrat nagrajen pesnik, prevajalec, pisatelj, znanstvenik Peter Svetina se tudi tokrat poigrava z jezikom, s smislom in zvenom besed ter daje nove razsežnosti poeziji, ki je slika trenutka, ali pa cel filozofski razmislek, pa čeprav je na prvi pogled namenjena otrokom. Sicer je Svetina tisti avtor, ki žanje hvalo kritike, komisij za nagrade in priljubljen je med bralci. V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča lahko posežete po naslednjih njegovih knjigah: Lila mesto (1999), Vidov angel (2000), Goske, psički in oslički (2001), Skrivnost mlečne čokolade (2002), Klobuk gospoda Konstatina (2007), Ringaraja (2009), Antonov cirkus (2009), Modrost nilskih konjev (2010), Kako je Jaromir iskal srečo (2010), Mimosvet (2001), Pesmi iz pralnega stroja (2006), Škržati obmolknejo opolnoči (2005), Usodne Platnice (2001), Čudežni prstan (2011), Ropotarna (2012), Mrožek, mro-žek (2013). Vabljeni k branju odlične izvirne slovenske knjige! Liljana Klemenčič Nogomet Antonio Pavic odšel že po prvem treningu Stran 12 Nogomet K Aluminiju pristopil Luka Prašnikar Stran 12 Odbojka Iz Murske Sobote le z manjšimi praskami Stran 13 Plavanje Grobelškova po dveh letih do novega rekorda Stran 13 Supporters Cup 2015 Realovci so bili najboljši, za njimi Bavarci ... Stran 15 Nogomet Kljub spremembam v Podvincih visoki cilji Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiíuiajts naí na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Športnik leta MO Ptuj 2014 Na vrhu (šestič) Mina Markovič in (prvič) Blaž Rola Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič je tudi v lanski sezoni z odličnimi rezultati dokazala, da spada v sam svetovni vrh športnega plezanja. V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je v četrtek potekala že 56. prireditev Športnik leta mestne občine Ptuj. Športniki nas skozi vse leto razveseljujejo s svojimi dosežki, za katere skupaj s svojimi trenerji trdo delajo. Enkrat na leto pa brez dresov in športnih rekvizitov tudi sami stopijo pod soj žarometov in prejmejo priznanja za dosežene rezultate. V lanskem izboru sta priznanji za naj športnika in športnico MO Ptuj prejela Mina Markovič in Peter Balta. Najboljša slovenska športna plezalka Mina Marko-vič je dosežek ponovila tudi letos; slavila je petič zapored Blaž Rola se je lani prebil med najboljšo stoterico teniških igralcev sveta in je trenutno najboljši slovenski teniški igralec. Športnik leta 2014 v MO Ptuj: 1. Blaž Rola (TK Terme Ptuj), 2. Dejan Zavec (BK Legionär), 3. Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj). Športnica leta 2014 v MO Ptuj: 1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj), 2. Veronika Domjan (AK Ptuj), 3. Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj). in skupno šestič. To si je prislužila z odličnimi nastopi v svetovnem pokalu (skupno 2. mesto v težavnosti in kombinaciji) ter osvojeno srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v Španiji, kjer je v težavnostnem plezanju zaostala le za Jain Kim (Koreja), srebro je osvojila tudi v kombinaciji. Eden od vrhuncev sezone je bila tudi zmaga na zadnji tekmi svetovnega pokala v Kranju. Za Mino sta se zvrstili mladi in perspektivni Veronika Domjan in Tamara Zidanšek, ki vse bolj vstopata na velika vrata članske konkurence. Ptujski teniški igralec Blaž Rola je v lanskem izboru zasedel 2. mesto, letos je naredil korak naprej v svoji teniški karieri in tudi v izboru za športnika leta ter se zavihtel na 1. mesto. Sezono je lani odlično odprl na svojem prvem članskem turnirju za grand slam v Avstraliji, kjer se je iz kvalifikacij s štirimi zmagami prebil do 2. kroga glavnega turnirja. Med letom je na Kitajskem osvojil svoj prvi challenger turnir in leto kot najboljši Slovenec končal na 80. mestu svetovne ATP-lestvice profesionalnih teniških igralcev. Drugo mesto je z osvojeno borbo za naslov evropskega prvaka v verziji WBO zasedel Dejan Zavec, tretji je bil Bojan Kujavec. Nagradi za naj trenerja sta prejela Gorazd Rajher (Atletski klub Ptuj) in Zoran Krajnc (Teniški klub Terme Ptuj), ki sta s svojim delom bistveno pripomogla k izstopajočim dosežkom mladih članov atletskega in teniškega kluba. Članice slednjega so bile razglašene za najboljšo žensko ekipo leta, pri moških je slavil Boksarski klub Ring. Iz atletskega in teniškega kluba prihajajo tudi najperspektivnejši mladi športniki MO Ptuj: Maja Bedrač, Grega Pavlovič in Sven Lah. Največkrat so se na odru znašli prav člani Teniškega kluba Terme Ptuj, ki so lani blesteli v slovenskem merilu, nekaj izjemnih uspehov pa so zabeležili tudi izven meja Slovenije. Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa je letos prejela Silva Razlag, ki je aktivna na številnih področjih, še posebej na področju športa invalidov in šaha. Jože Mohorič Prejemniki priznanj: - najuspešnejša ženska ekipa: TK Terme Ptuj; - najuspešnejša moška ekipa: Boks klub Ring Ptuj; - najuspešnejša trenerja: Gorazd Rajher (AK Ptuj), Zoran Krajnc (TK Terme Ptuj); - zaslužni športni delavci: Stannko Galun (JK Drava Ptuj), Nani Franc Matjašič (ŽNK MSM Ptuj), Aleš Skledar (KBV Ptuj), Mitja Žu-ran (RK Drava Ptuj), Rado Ačimovič (Tekaški klub Maraton Ptuj), Barbara Gačnik (AK Ptuj), Marjana Škrabl (KK Perutnina Ptuj), Jožef Kreutz (TK Terme Ptuj), Zdenko Kramberger (AMD Ptuj), Aljoša Tovornik (Strelski klub Ptuj), Franc Čeh (NK Podvinci), Nuša Mohor-ko (ŽOK Ptuj), Tanja Raj (PK Terme Ptuj); - najuspešnejši športnik na področju športa invalidov: Franc Vaupotič (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj); - najuspešnejša srednja šola: Gimnazija Ptuj; - državni prvaki in državni reprezentanti, člani: Denis Lazar (BK Ring), Peter Bedrač (OK Beach Volley Ptuj), Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj), Nejc Rodošek, Aleksander Bedrač, Tadej Toplak (vsi Klub tajskega boksa MTG Ptuj); članice: Veronika Domjan (AK Ptuj); mladinci: Mihael Bela (Klub tajskega boksa MTG Ptuj), Sašo Stojak (SK Ptuj), Gašper Mlakar Valentin, Simon Kaisersberger, Vitomir Čurin, Luka Vindiš, Rok Potočnik, Timi Pun-garšek (vsi KBV Ptuj); mladinke: Maja Bedrač, Melani Hentak (obe AK Ptuj); - najperspektivnejša športnica: Maja Bedrač (AK Ptuj); - najperspektivnejša športnika: Sven Lah (TK Terme Ptuj) in Grega Pavlovič (AK Ptuj); - nagrada za življenjsko delo na področju športa: Silva Razlag (Društvo za šport invalidov MOST Ptuj): ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-ptuj.si 12 Štajerski Šport petek • 23. januarja 2015 Nogomet m NK Zavrč Antonio Pavič odšel že po prvem treningu Čeprav je bil mladi hrvaški reprezentant Antonio Pavič najavljen kot okrepitev Zavrča na dolgi rok, ne bo tako. 20-letnik je namreč Zavrč zapustil že po prvem treningu. Kaj je bilo vzrok za to, ni znano, bojda pa je nekdanji član Osijeka ob prihodu med haloške griče deloval precej zvezdniško in ni bil navdušen nad pogoji. Ta odhod na drugi strani povečuje možnost, da bo med belimi ostal Rok Roj, ki je dres Zavrča že branil. Sicer pa je do konca prestopnega roka še nekaj dni in glede na pretekle izkušnje lahko pričakujemo še kaj. Na primer prihod Darka Dukiča, izkušenega nogometaša iz Ljubljane, ki je svoja najboljša leta preživel v dresu Kopra. 34-letnik bi lahko mladi zasedbi najbolj pomagal z izkušnjami. V klubu bo ostal tudi Sa-njin Muminovič, bočni nogometaš, ki je prišel iz Po-morca. Bruno Špišic in Ema-nuel Valenta sta klub zapustila, vendar najverjetneje le do poletja, saj gre za perspektivna, mlada igralca, ki bi lahko v prihodnje Zavrču prišla še kako prav. PRIJATELJSKA TEKMA: ZAVRČ - FARMTECH VERŽEJ 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Kiš (58.), 2:0 Zorko (65.) Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so v sredo v Stojncih ugnali ekipo Veržeja. ZAVRČ: Pridigar, Korošec, Brzoja, Datkovič, Muminovič, Polic, Cvek, Habibovič, Žurej, Grezda, Monjac. Igrali so še: Čubič, Roj, Petanjek, Balič, Ba-rič, Kelenc, Zorko, Mitrovič, Kiš, Matjašič. Trener: Ivica Solomun. Nogometaši Zavrča nadaljujejo serijo prijateljskih tekem. Tokrat so v Stojncih na odlično pripravljenem glavnem igrišču gostili dru-goligaša iz Veržeja. Strateg Ivica Solomun je nekoliko premešal enajsterico glede na zadnje tekme, v prvi postavi pa sta pričela dva igral- ca, ki sta na preizkušnji, in sicer Habibovic in Žurej. Če je prvi neznan širši nogometni javnosti, pa to ne velja za drugega, ki je v torek prekinil pogodbo s Celjem. V zadnjem obdobju je imel precej težav s poškodbami, zato njegova minutaža ni bila takšna, kot bi si želel. Prvi del je bil dokaj izenačen, Prleki so se odlično upirali prvoligašu, čeprav izrazite priložnosti niso imeli. Završka obramba je bila vselej na mestu, težave pa so se v moštvu belih pojavile v fazi napada. V nadaljevanju je prišlo do številnih menjav, v moštvu Zavrča je od ekipe iz prvega dela ostal le Datkovic, Zavrčani so bili precej podje-tnejši in dvakrat tudi zadeli. Spet je bil uspešen Kiš, svoj prvi zadetek v dresu haloške-ga prvoligaša pa je dosegel tudi Zorko. V soboto se beli odpravljajo v hrvaško Istro, kjer bodo sodelovali na tradicionalnem turnirju Istria Winter Cup. Njihov prvi tekmec bo Borac iz Banjaluke. tp Nogomet • Prijateljska tekma Tekma na ravni prvenstvene ALUMINIJ - RUDAR 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Tolimir (55.) ALUMINIJ: Murko, S. Čeh, Leuštek, Ahec, Cesar, Tomasz, Vindiš, Škoflek, Vrbanec, Pod-brežnik, Nunič. Igrali so še: Jan-žekovič, Topolovec, Medved, Lonzarič, Adedoja, Pečovnik, Ploj, Petek, Gerečnik. Trener: Damjan Romih. RUDAR: Rozman, Klinar, Ka-šnik, Džinič, Knezovič, Dedič, Tolimir, Babič, Trifkovič, Firer, Radujko. Igrali so še: Čretnik, Stjepanovič, Kocič, Saramati, Bolha, Bukšek, Omerovič, Ga-vranovič, Lešnik, Bokič, Miše-tič. Trener: Jernej Javornik. Tudi v sredo so se Kidriča-ni merili z močno prvoliga-ško ekipo iz Velenja. Gostje imajo v svojih vrstah kopico odličnih nogometašev, predvsem prva enajsterica je izjemno močna. Pri gostih so zaigrali Matjaž Rozman, David Kašnik in Ivan Firer, vsi so bili nekoč tudi člani Aluminija (manjkal je še Leon Črnčič). Tekma je bila izjemno borbena in čvrsta, praktično na ravni prvenstvenih obračunov. Za piko na i boljši oceni so v 1. polčasu manjkali le zadetki, čeprav priložnosti ni manjkalo. V drugem delu sta priložnost dobili drugi enaj-sterici, prišlo pa je tudi do spremembe izida. Za to je v 55. minuti poskrbel gostujoči igralec Nikola Tolimir. V domači ekipi je v 1. polčasu zaigral Poljak, ki je v Kidričevem na preizkušnji, v drugem sta se preizkusila še Španec in temnopolti Adedoja, ki je doslej igral v Gerečji vasi. Vodstvo kluba še ni sprejelo odločitve o njihovem (ne)angažiranju. V soboto se bodo Kidriča-ni ob 14. uri pomerili z ekipo ptujske Drave. jm K Aluminiju pristopil Luka Prašnikar Foto: Črtomir Goznik Luka Prašnikar (na fotografiji v sredini) je po Sandiju Čehu druga okrepitev Aluminija pred spomladanskim delom prvenstva v 2. SNL. Pri Aluminiju nadaljujejo popolnjevanje igralskega kadra. V prestopnem roku so doslej ostali brez Erosa Grezde (Zavrč), Dejana Krljanoviča (odšel na preizkušnjo na Poljsko) in Žana Horvata. V rubriki prihodov je bil doslej vpisan le Sandi Čeh (Zavrč), novinec na tem seznamu pa je Luka Prašnikar. Sin znanega slovenskega trenerja Bojana Prašnikarja je nazadnje igral v Avstriji, pred tem pa je v Sloveniji nastopal za številne klube 1. (Primor-je, Rudar, Olimpija, Nafta) in 2. lige (Šmartno, Dob). 27-le-tnik se najbolje znajde na mestu napadalca, kjer bo s svojimi sposobnostmi zagotovo razbremenil Marka Nuniča. Istočasno so iz Aluminija sporočili, da bosta Elvino Podbrežnik in Aljaž Saga-din za pol leta odšla na poso-jo v Podvince, kjer bosta izkušnje nabirala v 3. ligi sever. JM Rokomet m SP v Katarju Francozi zlahka prek »Zormanove vojske« Če bi pisal te vrstice takoj po tekmi s Francijo, ko je bila glava še »vroča«, potem bi lahko napisal marsikaj nespodobnega ... Na srečo me je šport naučil, da je »jutro pametnejše od večera« - takrat so čustva ohlajena, razmišljanje pa bistveno treznejše. Poraz me niti ni zmotil, saj so bili Francozi moji glavni favoriti že pred prvenstvom in so to proti Sloveniji dokazali na igrišču. Čvrsta obramba na čelu z Thierryem Omeyerjem, izjemni (pol)protinapadi krilnih igralcev, individualna kakovost posameznikov v zunanji liniji (Daniel Narcisse, Luka Kara-batic, Xavier Barachet), na črti (Cedric Sorhaindo) ... Pri naših je treba pohvaliti vratarja Gorazda Škofa, ki je skupaj s Primožem Proštom doslej na prvenstvu solidno opravil svojo nalogo. Bo pa treba v prihodnosti na golu ekipo osvežiti in najbrž je za Škofa to njegovo zadnje veliko tekmovanje. Razen seveda, če se Sloveniji uspe uvrstiti na Olimpijske igre v Riu. Čeprav je Luka Žvižej odigral svojo najboljšo tekmo prvenstva, je zame Celjan eno največjih razočaranj prvenstva in tudi tu bo treba iskati zamenjavo. Je pa res, da slovenski rokomet ne premore levega krila, ki bi lahko kot Žvižej igral na poziciji dvojke v obrambi. A tudi francoska, hrvaška, španska, danska krila ne igrajo dvojk v obrambi tako, da je tudi ta problem lahko rešljiv. Razočaral me je tudi mlajši od bratov Žvižej, Miha. Z zgrešenimi streli proti Franciji je v svojo ekipo vnesel totalni nemir in Ome-yeru & druščini »pognal kri po žilah« in prišli smo v »francoski mlin«, iz katerega ni bilo izhoda (11:21). Med prvim in drugim doseženim zadetkom smo potrebovali nekaj več kot enajst minut. V 50. minuti je posijal kanček upanja, ko je Marko Bezjak z izjemnim golom (109 km/h) znižal zaostanek na - 4 (20:24). Sledili sta dve tehnični napaki, ki sta pokopali vse upe naše reprezentance. Če ne drugo, si Slovenija zasluži pohvalo za igro v obdobju od 40. do 50. minute, ko so nam Škofove obrambe obudile upanje po vrnitvi med žive. Žal pa je bilo to premalo za fantastične Francoze. Mislim, da je polfinalni par Francija - Španija »finale pred finalom«. To bo tekma, ki bo odločala o novem svetovnem prvaku. Še vedno sem mnenja, da bo za nas končno 7. mesto ali kaj več izjemen dosežek. V petek, Četrtfinale: Slovenija - Francija 23:32 (10:18), Hrvaška - Poljska 22:24 (10:12), Katar - Nemčija 26:24 (18:14), Danska - Španija 24:25 (11:11). Polfinale (petek, 30. 1.): Francija - Španija (ob 19.00), Katar - Poljska (ob 16.30). Za uvrstitev od 5. do 8. mesta (petek, 30. 1.): Slovenija - Danska (ob 16.30), Hrvaška - Nemčija (ob 14.00). 30. 1., ob 16.30 nas čaka tekma proti Danski. Želel bi imeti karakter Skandinavcev, ki jih porazi ne prizadenejo kot npr. nas Slovencev, ki takoj iz tega delamo paniko. Iz tega razloga dajem prednost Danski. Z isto težavo se bodo soočali Hrvati po bolečem porazu proti Poljski in v drugem paru od 5. do 8. mesta dajem več možnosti Nemčiji, ki je do četrtfinala igrala odlično; že je razmišljala o medalji, nato pa klonila proti Katarju. Pričakujem našo tekmo za 7. mesto proti sosedom Hrvatom. Proti njim imamo tudi največ možnosti, da do konca SP zabeležimo še kakšno zmago. Pogrešamo sproščenost v igri Igra in dogajanje okoli naše reprezentance mi že dalj časa ni niti malo všeč. Všeč mi ni bil niti naslov na spletni strani Rokometne zveze Slovenije pred tekmo četrtfinala: »Zormanova vojska je pripravljena«. In tu tiči glavni problem naše izbrane vrste že mnogo let - v Urošu Zormanu, ki si je uspel podrediti zvezo, trenerje in soigralce. V ekipi poleg njega ne vidim niti enega igralca, ki bi zaigral sproščeno ter pokazal vse svoje zmožnosti. Igralska kakovost Zormana sploh ni sporna, sporen je odnos do soigralcev in vseh tistih okrog njega. Prihodnost z mlajšim igralskim kadrom bo zagotovo boljša, upati je le, da se kdo od današnjih reprezentantov, ki bodo nosili državni dres tudi v prihodnosti, ne bo nalezel sindroma Zorman. Potem bo vse lepše. Čeprav je treba tudi tej reprezentanci čestitati za uvrstitev med osem najboljših na svetu. Včasih pozabimo, da je že uvrstitev na velika tekmovanja izjemen dosežek, a Slovenci vedno stremimo k temu, da bi bili na vrhu, kar je tudi naša vrlina. Uroš Krstič Rokomet • Veteranke Ptuja Ptujcanke druge na Koroškem, kmalu turnir na Ptuj V soboto, 17. januarja, so se ptujske rokometne veteranke udeležile tradicionalnega veteranskega turnirja v Slovenj Gradcu. Med šestimi ekipami so osvojile 2. mesto, v svoji ekipi pa so imele najboljšo strelko Edito Pučko ter najboljšo vra-tarko turnirja Anjo Potočnik. Rezultati: Ptuj - Koroška 11:6, Ajdovščina - Ptuj 10:11. Finale: Žabice - Ptuj 9:7 Za Ptujčanke je bila to odlična generalka pred domačim, 5. kurentovim turnirjem rokometnih veterank in veteranov. Ta bo na Ptuju v soboto, 7. 2., v športni dvorani Campus potekal skozi ves dan. tp torek • 27. januarja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Rokomet • J. Ormož Dve zmagi, en remi JERUZALEM - KARLOVAC 33:24 (19:15) JERUZALEM: Balent, Caf; Kolmančič 2, Bogadi 4, Čudič, Gregorc 5, Veselko 5, Radujko-vic, Topolovec 1, Grizolt 1, Kocbek 2, Leva k 3, Petrovič, Rajšp 2, Mesaric 8. Trener: Saša Pra-potnik. Dve zmagi, en remi - takšen je izkupiček ormoških rokome-tašev v prvih treh pripravljalnih tekmah proti Dravi Ptuj, Slovenj Gradcu in hrvaškemu Premier ligašu Karlovcu. V 1. polčasu tekme s Karlov-cem sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Domačini so povedli 7:4, gostje so nato preobrnili rezultat (10:12), na odmor pa so Ormožani odšli s prednostjo 4 zadetkov (19:15). Z boljšo igro v nadaljevanju je prednost Jeruzalema narasla na 10 zadetkov (30:20), v zaključku pa so gostje ublažili poraz. uk Plavanje m DP v Ljubljani Grobelškova po dveh letih do novega rekorda Lora Grobelšek in Klara Benko (PK Terme Ptuj) V Ljubljani je od četrtka do nedelje potekalo zimsko združeno državno prvenstvo 2015 v 25-metrskem bazenu. Na njem so se najbolj izkazali nekateri najboljši slovenski plavalci in plavalke, med njimi sta bili na startni listi tudi dve tekmovalki PK Terme Ptuj Klara Benko in Lora Grobelšek. Lora se je pod vodstvom trenerja Jureta Rozmana v zadnjem obdobju intenzivno pripravljala za DP, dobre rezultate je plavala že na mitingu v Radencih. Tokrat je v Ljubljani nastopila v štirih disciplinah, in sicer na 50 in 100 m prosto ter hrbtno. Hrbtna tehnika je bila za Gro-belškovo dolgo časa daleč pred vsemi, medtem ko je v zadnjih letih vedno hitrejša tudi v »kravlu«. Najboljša ptujska plavalka zadnjih let je časovno najboljši rezultat dosegla na 100 m hrbtno, kjer je podrla svoj dve leti stari osebni rekord in ta sedaj znaša 1.06,76. To je bilo v tej disciplini dovolj za 12. mesto v absolutni konkurenci, med članicami pa je bila osma. Še boljšo uvrstitev je dosegla na 50 m hrbtno, kjer je bila absolutno 10. in 7. v kategoriji članic. Gledano v celoti je Lora Grobelšek zelo solidno opravila z vsemi nastopi na zimskem združenem DP, podobno pa velja tudi za mlado Klaro Benko. Tej se sicer vse ni izšlo po njenih željah ali pričakovanjih, a je kljub temu odplavala solidne čase, s katerimi sta tako plavalka kot tudi njen trener Igor Sternad lahko zelo zadovoljna. David Breznik Rokomet • Mlajše kategorije 1. MLADINSKA LIGA REZULTATI 13. KROGA: Trimo Trebnje - Drava Ptuj 35:23 (19:16), Dol TKI Hrastnik - Koper 2013 33:27 (16:12), Slovenj Gradec 2011 - Slovan 15:35 (6:18), Krško - Urbanscape Loka 29:32 (14:15), Krka - Brežice 37:36 (18:18), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 26:28 (13:17). 1. SLOVAN 13 12 0 1 24 2. CELJE PIVO. LAŠKO 13 10 1 2 21 3. RIKO RIBNICA 13 8 2 3 18 4. TRIMO TREBNJE 13 7 2 4 16 5. KOPER 2013 13 7 1 5 15 6. KRKA 13 7 1 S 1S 7. URBANSCAPE LOKA 13 S 1 7 11 8. DOL TKI HRASTNIK 13 S 0 B 10 9. KRŠKO 13 4 0 9 B 10. DRAVA PTUJ 13 2 3 B 7 11. SLOVENJ GRADEC 13 3 1 9 7 12. BREŽICE 13 1 2 10 4 TRIMO TREBNJE - DRAVA PTUJ 35:23 (19:16) DRAVA PTUJ: Šulek, Miha Žu-ran, Vaupotič 3, Krajnc 1, Maroh 8, Veit, Bukvič, Hrupič 1, Hajdi-njak, Jerenec 4, Petrovič 3, Marko Žuran 3. Trener: Ivan Hrupič jm Odbojka m 2. DOl vzhod (ž) Iz Murske Sobote z le manjšimi praskami REZULTATI 11. KROGA: ŽOK Sobota - ŽOK GM mobil Ptuj 1:3, Swatycomet Zreče - Mozirje 3:1, NKBM Branik II - Benedikt 0:3, Kajuh Šoštanj - Preva-lje 1:3, Celje - ŽOK Mislinja 1:3. 1. SWATYCOMET ZREČE 11 11 0 33:3 32 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ 11 10 1 27:10 28 3. BENEDIKT 11 8 3 26:13 23 4. PREVALJE 11 6 5 24:20 19 5. MOZIRJE 11 6 5 22:22 17 6. ŽOK MISLINJA 11 5 6 18:22 16 7. NOVA KBM BRANIK II 11 5 6 19:21 15 8. KAJUH ŠOŠTANJ 11 3 8 17:27 10 9. CELJE 11 1 10 8:32 3 10. ŽOK SOBOTA 11 0 11 6:30 2 ŽOK Sobota - ŽOK Gm Mobil Ptuj 1:3 (-20, -20, 21, -18) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo- horko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Bezjak. Trener: Peter Primec. V prvih dveh nizih so imele Ptujčanke vse pod kontrolo in so si z dobrim napadom in blokom hitro priigrale nekaj varnih točk razlike. V napadalnih akcijah je največ točk dosegla Cvirnova, sicer pa sta bili iz »penalov« zelo uspešni Mohorkova in Ra-divojeva. Po vodstvu z 2:0 v nizih so varovanke Petra Primca po stari navadi popustile. Mlada ekipa Sobote, ki se je skozi celotno tekmo zelo borila in je pobrala veliko žog v polju, je odlično začela tretji niz - z vodstvom 4:0. Tudi v nadaljevanju so osvojile veliko »lahkih« točk, predvsem s servisom, in niz v zanimivem zaključku tudi dobile. V četrtem nizu so igralke ŽOK GM mobil postavile stvari na svoje mesto in ponovno zaigrale zelo dobro. Vidno so dvignile nivo igre in ušle Sobočankam. Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice (na fotografiji Anja Cvirn) so do zmage v Murski Soboti prišle težje od pričakovanj. Te so sicer ob koncu dobile nekaj točk in kozmetično zmanjšale razliko, a zmaga ni bila vprašljiva. Tretjo zmago v tem letu bodo Ptujčanke lovile v soboto, ko se bodo ob 18.30 v športni dvorani Center pomerile s Celjankami. David Breznik Strelstvo • 4. turnir državnih mladinskih lig - Ormož Sašo Stojak z ekipo mladincev do nove zmage V nedeljo je v Ormožu potekal 4. turnir mladinskih državnih lig, na katerem se je predstavilo 260 mladih strelskih nadobudnežev, ki so pokazali nekaj odličnih rezultatov. Med nastopajočimi so znova dobre dosežke nizali predvsem ptujski strelci, ki so osvojili po dve posamični in ekipni medalji in tako nadaljujejo z nizom osvojenih odličij v letošnji sezoni. V mladinski konkurenci s pištolo Ptujčani še naprej nizajo zmago za zmago, že četrto zaporedno, s 1079 krogi pa so dosegli drugi najboljši rezultat v sezoni. 4. Juršinci 963, 5. Kovinar Ormož 938 krogov. V posamični konkurenci se je po odsotnosti na tretjem turnirju znova vrnil najboljši ptujski strelec Sašo Stojak in slavil suvereno zmago s 379 krogi. Dobro ekipno predstavo so pokazali tudi preostali trije Ptujčani, saj so Tadej Širec, Valentin Luževič in Vid Sušek s 353, 347 in 344 krogi osvojili 4., 6. in 8. mesto. Juršinski mladinci Rok Repič, Tomaž Žnidarič in Nejc Strnad so s 343, 332 in 288 krogi osvojili 9., 12. in 18. mesto, medtem ko so domači Kovinarje-vi strelci brata Žan in Rok Tomažič ter Matjaž Pleh s 337, 305 in 296 krogi pristali na 10., 15. in 16. mestu. Med mladinkami je slavila Jagoda Tkalec z drugim najboljšim dosežkom dneva s 371 krogi. Aljaž Čučko do 15. mesta V mladinski konkurenci s puško je svoj najboljši rezultat v sezoni dosegel domačin Aljaž Čučko, SD Tovarne sladkorja Ormož, in s 391,9 kroga osvojil dobro 15. mesto. Njegova moštvena kolega Igor Ranfl in Matija Ambrož sta s 379,6 in 362,6 kroga osvojila 23. in 28. mesto. Preostali trije Ormožani Kovinarja brata Tomažič in rV J"-* T n» * « ? ~v » 3 '. • ^ m ..a %. _ j > '/ vJL ñ It ~ W M mm miMM LMÁÜ Foto: Simeon Gone Ptujsko zasedbo mladih in talentiranih strelcev s pištolo sta vodila zadovoljna trenerja Zlatko Kostanjevec in Mateja Pešakovič. Velik ekipni uspeh proslavljajo (od leve) Vid Sušek, Tadej Širec, Ino Zorec, Oskar Tasovac Ivezič, Nik Volgemut, Rok Bezjak, Sašo Stojak in Valentin Luževič. Pleh pa so s 391,3, 373,8 in 366,2 kroga osvojili 17., 25. in 27. mesto. Z najboljšim rezultatom sezone s 409,2 kroga je zmagal Grosupeljčan Jan Kolenc, med dekleti je najboljši rezultat dneva dosegla prav tako Grosupelj-čanka Klavdija Jerovšek s 411,7 kroga. Ekipno: 1. Trzin 1199.8, 7. Olimpija 1142.2, 10. Tovarne sladkorja Ormož 1134.1, 11. Kovinar Ormož 1131.3. Ino Zorec bronast V kadetski konkurenci s pištolo je novo bronasto posamično odličje z osebnim rekordom 359 krogov osvojil Ptujčan Ino Zorec. Od mladega in talentiranega Ptujča-na sta bila boljša le Škofjelo-čana Demšar in Ušeničnik s 371 in 363 krogi. Tudi v kadetski konkurenci je mladi rod ptujskih strelcev pokazal dobro ekipno predstavo, saj sta Oskar Tasovac Ivezič in Rok Bezjak s 338 in 335 krogi osvojila 11. in 12. mesto, 18. Nik Volgemut 325. Miklavški strelec Žan Bogša je s 328 krogi osvojil 15. mesto, juršinska mladinca Mitja Vučina in Aljaž Brest pa sta z 291 in 282 krogi pristala na 25. in 26. mestu. V dekliški konkurenci je zmagala Anja Prezelj iz Železnikov s 364 krogi, 6. Sandra Kumer, SD Juršinci, 298. V ekipni razvrstitvi so zmagali Škofjeločani z najboljšim rezultatom sezone s 1057 krogi, 2. mesto so osvojili Kočevci s 1035 krogi z majhno prednostjo pred Ptujčani na tretjem mestu s 1032 krogi in Brežičani na 4. mestu s 1031 krogi, 7. Juršinci 871. Nuša Špindler do srebra V kadetski konkurenci s puško je ljutomerska strelka Nuša Špindler s svojim najboljšim rezultatom sezone s 397,6 kroga osvojila srebrno odličje, medtem pa je presenečenje pripravila zmagovalka Neža Drnovšek iz Ki-sovca s 401,7 kroga. Preostali ljutomerski strelki Tina Oz-mec in Sandra Kaučič sta s 390,1 in 383,7 kroga osvojili 8. in 11. mesto. Rezultate v sezoni stopnjujeta mlada kidričevska strelca Žan Goj-košek in Domen Širovnik, ki sta s 385,6 in 384,9 kroga osvojila 10. in 11. mesto, Jan Fridl je s 339,7 kroga ostal brez ligaških točk na 32. mestu. Zmagal je Konjičan Ama-dej Šuperger s 399,6 kroga. Ekipno: 1. Cerknica 1177.3, 2. Mesto Ljutomer 1171.4, 9. Kidričevo 1110.2 kroga. TUdi Kidričani in ljutomerske strelke do novih odličij V najmlajši pionirski konkurenci s serijsko zračno puško sta dvojno zmago slavila rečiška strelca Dušana Poženela Dominik Žagar in Nik Matek s 181 in 180 krogi, zelo visoko pa se je uvrstil tudi Jan Soto Vargas, SD Trap Vitomarci, s 177 krogi. Kidričevski strelci Ivo Ci-cmanovič Zimet, Mihael Mikolič Sobotič in Tilen Vuk so si s 173, 170 in 169 krogi priborili nove ligaške točke za 13., 19., in 23. mesto, to pa je uspelo tudi domačinoma iz Kovinarja Galu Robu in Andreju Majhnu, ki sta s 171 in 167 krogi osvojila 15. in 24. mesto. Matic Slavinec (Kovinar), Florjan Žižek (Mesto Ljutomer) in Miha Komperšak (TSO) so s 162, 156 in 142 krogi pristali na 31., 41. in 53. mestu. V ekipni razvrstitvi so zmagali strelci iz Rečice s 535 krogi pred Kidričani (512) na 2. in Radgončani (505) na 3. mestu, 5. Kovinar Ormož 500. Med pionirkami je z odličnim rezultatom s 186 krogi zmagala Teja Medved iz Železnikov pred Rušanko Niki-to Lenarčič s 185 in Brino Stajnko, Mesto Ljutomer, s 184 krogi. Preostali ljutomerski strelki Kristina Žižek in Antonija Kosi sta s 165 in 161 krogi osvojili 20. in 27. mesto. Ekipno: 1. Železniki 527, 2. Grosuplje 518 in 3. Mesto Ljutomer 510 krogov. Naslednji in predzadnji peti turnir ligaškega tekmovanja bo 7. in 8. februarja v kidričevski športni dvorani. Simeon Gonc 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 23. januarja 2015 Šolski šport m Nogomet OŠ Videm-Leskovec v četrtfinalu OŠ Markovci je v svoji telovadnici v sredo, 14. januarja, gostila območno tekmovanje v nogometu za učence letnika 2000 in mlajše. Ekipe šestih OŠ so bile razdeljene v dve skupini, kjer so se ekipe pomerili vsaka z vsako. Sledila sta obračuna za 3. (drugouvršče-ni ekipi iz skupin) in 1. mesto (zmagovalki skupin). V velikem finalu sta se pomerili ekipi OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in OŠ Videm-Leskovec. Z 2:0 so slavili Bistričani in Ekipa OŠ Videm-Leskovec je na območnem tekmovanju osvojila 2. mesto in se uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja. tako osvojili naslov območnega prvaka. Poleg njih so v četrtfinale državnega tekmovanja napredovali tudi nogometaši OŠ Videm-Leskovec. Rezultati, skupina A: OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Majšperk 2:1, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica -OŠ Majšperk 8:2, OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 0:3; skupina B: OŠ Markovci - 2. OŠ Slovenska Bistrica 1:0, OŠ Videm-Le-skovec - OŠ Slovenska Bistrica 6:0, OŠ Markovci - OŠ Videm-Leskovec 1:2; tekma za 3. mesto: OŠ Markovci - OŠ Miklavž pri Ormožu 4:2; finale: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Vi-dem-Leskovec 2:0. Končni vrstni red: 1. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Markovci 4. OŠ Miklavž pri Ormožu 5. OŠ Majšperk 6. 2. OŠ Slovenska Bistrica tp Nogomet m NŠ Poli Drava Brez prejetega zadetka do turnir-ske zmage Selekcija U-8 NŠ Poli Drava Ptuj je v soboto igrala na mednarodnem turnirju v Stradnu v Avstriji, kjer je igralo deset ekip. Ptujčani so v finalu s St. Martinom zmagali po strelih s sedmih metrov (2:0, 0:0). Zelo se je izkazal vratar Domen Arnuš, ki na petih tekmah ni prejel niti enega zadetka. Lukas Čeh pa je bil s 14 zadetki najboljši strelec turnirja. NŠ POLI DRAVA: Domen Arnuš, Rok Jovanovič, Lan Arnuš, Urban Tetičkovič, Tai Primc, Nejc Šegula, Martin Marinko-vič Borovnik, Luka Jevtovič, Lukas Čeh, Mai Modrič. Trenerja: Marko Matič, David Tomažič Šeruga. David Breznik Ekipa Nš Poli Drava U-S Nogomet m NK Ljutomer Novi trener je Mario Hošpel Na redni letni skupščini NK Avto Rajh Ljutomer, člana 3. SNL - vzhod, so dosedanjemu vršilcu dolžnosti predsednika Cirilu Podgorelcu potrdili štiriletni mandat najvišje funkcije v klubu. Njegova prva naloga bo dokaj zahtevna, saj se pri Ljutomerčanih obetajo številne spremembe. Moštvo je že zapustil trener Boštjan Zemljič, ki se je preselil na klop kadetske ekipe Aluminija iz Kidričevega, osip se napoveduje tudi pri igralcih. Vratar Stanislav Kuzma in kapetan Goran Šnajder odhajata v avstrijskega nižje- ligaša, Dejan Žnidarič pa se vrača v Odrance. Kot kaže, si bodo novo sredino poiskali še nekateri, Mlinarič, Kristl, Markovič, Slana ... Športni direktor kluba Saša Makoter je napovedal nove kadrovske okrepitve, prva že prihaja iz sosednjega Veržeja - k ljutomerski vrsti se bo priključil Alen Lebar. Do konca letošnje sezone bo moštvo vodil dolgoletni odličen igralec Mario Hošpel, priprave za spomladanski del prvenstva pa Ljuto-merčani pričenjajo v nedeljo, 1. februarja. NŠ Futsal m Mlajše kategorije Tomaž ugnal državne prvake in sosede iz Ptuja Liga U-21 vzhod REZULTATI 9. KROGA: Do- bovec Plindom 0807300 - FC Ptuj 6:5 (4:2), KMN Benedikt - KMN Slovenske Gorice 5:1 (3:1), Tomaž Picerija Ozmec -KMN Sevnica 4:1 (2:0). 1. TOMAŽ P. OZMEC 8 6 1 1 46:14 19 2. KMN SEVNICA 7 6 0 1 47:15 18 3. KMN BENEDIKT 8 5 0 3 46:27 15 4. FC PTUJ 8 3 1 4 46:57 10 5. DOBOVEC 8 3 0 5 23:40 9 6. SLOV. GORICE 8 1 1 6 23:57 4 7. RE/MAX MARIBOR 7 1 1 5 25:46 4 TOMAŽ PICERIJA OZMEC - SEVNICA 4:1 (2:0) STRELCI: Goričan (18. in 38.), Koren (8.), Školiber (36.); Govekar (28.). TOMAŽ: Ketiš, Starčevič; Goričan, Školiber, Zlatnik, Gapa-rič, Koren, Jaušovec, Magdič, Belšak, Matjašič, Žganec. V derbiju predtekmovalne skupine Vzhod so Tomaževčani U-21 na kolena položili aktualne državne prvake in se jim oddolžili za poraz v 2. krogu, ko so v Sevnici klonili z izidom 6:2. Zmago sta v zaključku tekme potrdila Domen Školiber v 36. in Urban Goričan v 38. minuti. Tomaž je prevzel vodstvo na lestvici pred Sevnico (18 točk), ki ima odigrano tekmo manj. DOBOVEC PLINDOM 0807300 - FC PTUJ 6:5 (4:2) STRELCI: Gračner (5. in 22.), Plahuta (12.), Cesarec (14. in 15.), Krivec (40.); Krajnc (5. in 16.), Kavaš (23., 38., 38.). FC PTUJ: Brunčič, Šilec, Ka-vaš, Krajnc, Simonič Dabič, Mesarič, Dobnik. Ptujčani so v 38. minuti izničili zaostanek 5:2 in s tremi zadetki Saša Kavaša izenačili na 5:5. V zadnji minuti so domačini znova povedli, Žan Krajnc pa na drugi strani ni uspel realizirati kazenskega strela iz šestmetrovke ... Liga U-19 vzhod: Derbi petelinom REZULTATI 10. KROGA: Dobovec Plindom 0807300 - KMN Benedikt 4:1 (3:0), FC Ptuj - Tomaž Picerija Ozmec 2:6 (0:2), KOMUNALA Sveta Trojica - Kebelj Mibus prevozi 4:5 (4:2). 1. TOMAŽ P. OZMEC 9 9 0 0 53:13 27 2. KEBELJ MIBUS 9 7 0 2 60:31 21 3. K. SVETA TROJICA. 9 4 0 5 51:46 12 4. DOBOVEC 8 4 0 4 34:38 12 5. FC PTUJ 8 3 0 5 49:44 9 6. KMN BENEDIKT 9 2 0 7 27:48 6 7. RE/MAX MARIBOR 8 1 0 7 21:75 3 FC PTUJ - TOMAŽ PICERIJA OZMEC 2:6 (0:2) STRELCI: Fleten (23. in 28.); Školiber (12. in 28.), Zlatnik (32. in 33. iz 6m), Jaušovec (17.), Kamenšek (21.). FC PTUJ: A. Dobnik, Brunčič; Fleten. M. Dobnik, Zimet, Kac, Školnik, Zorman, Mesarič, Ka-cjan, Lozinšek. TOMAŽ: Ketiš, Kolarič; Ga-šparič, Kamenšek, Jaušovec, S. Rajh, Zlatnik, Školiber, Pla-vec, Munda, Kociper, Ž. Rajh. Petelini od Svetega Tomaža so na Ptuju nadaljevali svoj zmagoviti niz in zabeležili deveto zaporedno zmago. Ekipa Tomaža z naskokom šestih točk vodi pred Kebljem. uk, jm Športni napovednik Namizni tenis • 1. SNTL (m) 14. KROG: Krka 1 - Cirkovce Šternmatik (PONEDELJEK ob 17.00) Rokomet • 1. B DRL (ž) 16. KROG: Škofja Loka - Tenzor DP Logik Ptuj (NEDELJA ob 18.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 12. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Celje (SOBOTA ob 18.30 -športna dvorana Center) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 13. KROG: Drava Ptuj - Kemoplast (SOBOTA ob 13.30) Boks • 1. državna liga Boks klub Legionar v OŠ Šmarje pri Jelšah organizira v soboto od 13. ure naprej 4. krog tekmovanja v slovenski ligi, na katerem bodo nastopili tudi ptujski boksarji in boksarke. Rokomet • 2. Pikapokin Festival mini rokometa V soboto, 31. 1., bo v dvorani Ljudski vrt potekal 2. Pikapokin festival mini rokometa. Ta bo potekal v duhu fair playa, v ospredju pa bodo igra, veselje, rokomet in sreča za majhne na igrišču in velike ob njem. Rezultat je sekundarnega pomena in ne bo nikjer zaveden, vsi udeleženci bodo deležni enakih nagrad in priznanj. Festival se lahko pohvali z velikim številom udeležencev (200 otrok) in mednarodno udeležbo, saj se ga bodo udeležile tudi ekipe iz sosednje Avstrije in Hrvaške. Futsal • ZLMN Ormož: odločala bo zadnja tekma En igralni dan oz. deset tekem je še preostalo do zaključka 18. Zimske lige malega nogometa Ormož pod vodstvom Športnega društva Pušenci. V članski konkurenci je prvak že znan (Avtoprevozništvo Jerebič), zato pa bo še zelo zanimiv boj za preostala visoka mesta. Kandidatov za drugo in tretje mesto je kar nekaj. Še bolj vroče bo v veteranski konkurenci, kjer bo prav zadnja tekma sezone 2014/15 odločala o prvaku. Kandidata sta doslej še neporaženi moštvi Tare Tomaž in Dizelaši. Tara bo na tekmi stavila na izkušnje, dizelaši na "mladost", saj je ekipa sestavljena pretežno iz igralcev, starih od 35 do 40 let. Razpored tekem, sobota 31. 1., športna dvorana na Hardeku: ob 11.30: KMN Tomaž (5) - Inox ograje Majcen (6), ob 12.10: Mladost Miklavž (9) - Pristan Frankovci (10), ob 12.50: Purga (8) - Bresnica (7), ob 13.30: Bar Gaja Lordi Ivanjkovci (8) - EMN Akord (7), ob 14.10: Trust (11) - Gadi (12), ob 14.50: Bar Gaja Mihovci (8) - Mladost Miklavž Kog (9), ob 15.30: Vičanci (6) - Smoki Plin dom (3), ob 16.10: NK Ormož (3) - Avtoprevozništvo Jerebič (1), ob 16.50 uri: FSM Hidus (4) - Bar Ribnik Ormož (2), ob 17.30 uri: Dizelaši (2) -Tara Tomaž (1). DB, JM, UK Planinski kotiček Miklošičev pohod na Jeruzalem Nedelja, 8. februar Planinsko društvo Ljutomer organizira na dan slovenskega kulturnega praznika tradicionalni pohod na Jeruzalem, ki vsako leto znova privabi vedno več planincev. Med griče posejane z vinogradi in številnimi zidanicami se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam. Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 8. februarja, ob 7.45 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 7.56), od koder se bomo z vlakom popeljali do Ljutomera. Pot nas bo najprej vodila v Radomerščak, kjer si bomo pri rojstni hiši Frana Miklošiča privoščili počitek. Nato bomo pot nadaljevali čez Cerovec Stanka Vraza na Jeruzalem. Sledil bo sestop v Ljutomer, kjer bo zaključek pohoda. V Ptuj se bomo vrnili do 16.09. Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turističnih kmetijah ob poti. Stroški izleta znašajo 7,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do petka, 6. februarja. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. petek m 30. januarja 2015 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Nogomet m NK Podvinci Kljub igralskim spremembam visoki cilji Nogometni klub Podvinci je bil največji »hit« jesenskega dela prvenstva v 3. ligi sever. Da bi ta trend nadaljevali, so v klubu na čelu s predsednikom Mitjem Lahom naredili optimističen plan za spomladanski del prvenstva. Podvinčani so priprave začeli v torek, ko je trener Miran Ljubec na prvem treningu pozdravil 20 igralcev. Med njimi ni bilo Roka Zor-ka, ki se je preselil v prvoli-gaški tabor Zavrča, medtem ko so si Matic Marinič, Sašo Kocen, Marcel Vindiš in Matej Rumež poiskali nove nogometne sredine v Avstriji. Od omenjene peterice bodo prav gotovo najbolj pogrešali napadalca Zorka, ki ga bo poskušal zamenjati povratnik v Prijateljske tekme: S. 2.: Podvinci - Lušt Bel- tinci 10. 2 .: Podvinci - Cirku- lane 14. 2 : Mura 05 - Podvinci 19. 2 : Podvinci - Tržec 21. 2 : Podvinci - Gerečja vas 22. 2 : Podvinci - Tišina 2B. 2 : Podvinci - Hajdina 2S. 2 : Podvinci - Strass 4. 3.: Aluminij - Podvinci 7. 3.: Podvinci - Odranci 14. 3 : Rakičan - Podvinci Foto: Črtomir Goznik Miran Ljubec, trener NK Podvinci ekipo David Petrovič. Ob njem so zaenkrat znani še trije novinci: Aljaž Sagadin, Elvino Podbrežnik (oba Aluminij), Aleksander Na-rič (St. Anna) in Aleš Gril (Cirkulane). Po poškodbah se v ekipo vračata tudi Toplak in Brumen, trener Lju-bec in njegov pomočnik ter trener vratarjev Lovro Šeruga pa bosta pripravam članske ekipe priključila še nekaj mladincev. Ekipo pred nadaljevanjem prvenstva čaka 11 pripravljalnih tekem. V vseh bo poudarek na uigravanju za spomladanski del prvenstva, v katerem si Podvinčani želijo zadržati mesto med najboljšimi petimi ekipami. David Breznik Šah • Kadetski turnir Zmagal Pablo Mohr iz Maribora, Ptujča-nom tri medalje Vzporedno s prvim članskim FIDE turnirjem je Šahovska akademija BMP (Beljavski-Mi-halčišin-Polajžer) izvedla tudi kadetski turnir. Na njem je nastopilo 14 mladih, ki so v dveh dneh odigrali sedem kol s tempom igranja ena ura in dodatkom 30 sekund na potezo. Tudi na tem turnirju je sodelovalo največ mladih iz Šahovskega društva Ptuj, sledi ŠD Raden-ska-Pomgrad ter ŽŠK Maribor. Odlično je startala 10-letna Nika Kralj, članica ŠD Ptuj, saj je po treh kolih edina zabeležila tri zmage. V nadaljevanju ji je nekoliko popustila koncentracija, a je ob koncu osvojila še vedno odlično 5. mesto, kar je glede na to, da so bili pred njo fantje starejši tudi tri do štiri leta, lep uspeh. Svoje bogato znanje je ponovno dokazal še en up ptujskega šaha, 11-letni Tadej Murko, vendar je njegova največja napaka prehitra igra, kar velja za večino mladih. Organizator je za vse udeležence pripravil skromne praktične nagrade, za najboljše tri v konkurenci do 12 in v konkurenci do 15 let pa medalje. Vrstni red do 12 let: 1. Tadej Murko 4,5 točke, 2. Nika Kralj (oba ŠD Ptuj) 4 in 3. Maj Pintarič (ŠD Radenska Pomgrad) 3,5 ... Vrstni red do 15 let: 1. Pablo Mohr (ŽŠK Maribor) 5,5 točk, 2. Žiga Polajžar (ŠD Ptuj) 5 in 3. Gregor Boc 5 točk ... Vrstni red absolutno: 1. Pablo Mohr 5,5 točk, 2. Žiga Pola-jžer 5, 3. Gregor Boc 5, 4. Tadej Murko 4,5, 5. Nika Kralj 4 ... Silva Razlag Foto: Tomaž Kralj Z leve: Danilo Polajžer (direktor akademije BMP) in nosilci medalj: Žiga Polajžar, Tadej Murko, Pablo Mohr, Nika Kralj, Gregor Boc (manjka Maj Pintarič). Zanimivosti • Supporters Cup Ptuj 2015 Realovci so bili najboljši, za njimi Bavarci ... Klub navijačev Borussia Dortmund Slovenija je v soboto, 24. 1., v športni dvorani Campus na Ptuju organiziral nogometni turnir navijačev tujih navijaških skupin, ki so uradno registrirane na področju Slovenije. Ti se v zadnjih letih (od leta 2010) redno družijo in nastopajo na podobnih turnirjih na prostem, tokrat pa je bil turnir prvič izveden v dvorani. Na turnirju je bilo prisotnih vseh 12 uradno registriranih klubov v Sloveniji, kar se doslej še ni zgodilo. V osnovi je bil turnir namenjen druženju in navezovanju novih prijateljstev ter izmenjavi mednarodnih izkušenj, turnirsko igranje malega nogometa je bilo le še dobrodošla nadgradnja in popestritev. Prisotne ekipe na turnirju: 1. Klub navijačev Tottenham Hotspur 2. Klub navijačev Real Madrid 3. Klub navijačev AC Milan 4. Navijaški klub Arsenal 5. Klub podpornikov FC Bayern München 6. Navijaški klub Chelsea 7. Društvo navijačev FC Barcelona 8. Klub navijačev FC Juventus 9. Klub navijačev Liverpool FC 10. Klub navijačev Manchester United FC 11. Navijaško društvo Real Madrida (Madridismo) 12. Klub navijačev Borussia Dortmund Ekipe so bile razdeljene v predtekmovalni skupini, v katerih so se ekipe merile po sistemu vsak z vsakim. Tekme so bile izjemno razburljive in zvečine izenačene, še posebej med tradicionalnimi rivali (Real - Barcelona, Bayern —------------------------------:3ft ■■ ' ■a. , in i!r il - 'I Foto: Tilen Tabor Organizatorji turnirja Supporters Cup Ptuj 2015 so bili člani Kluba navijačev Borussia Dortmund. V tekmovalnem delu so osvojili 3. mesto. Borussia, Chelsea - Arsenal ...). Najboljši dve ekipi iz obeh skupin sta se uvrstili v polfinale. V zaključnih dvobojih so bili najuspešnejši navijači Real Madrida (Madridismo), ki so v finalu ugnali navijače Bayerna. Končni vrstni red: 1. Navijaško društvo Real Madrida (Madridismo) 2. Klub podpornikov FC Bayern München Slovenija 3. Klub navijačev Borussia Dortmund Slovenija 4. Klub navijačev Liverpool FC Slovenija Udeleženci so bili z organizacijo turnirja izjemno zadovoljni, saj so gostitelji poskrbeli za praktično vsako malenkost: od žreba v slogu Lige prvakov, natančnega urnika igranja, skupnega fotografiranja, hrane in pijače ter uradne končne razglasitve. »Klub navijačev Borussia Dortmund Slovenija, ki domu-je na Ptuju, se v osnovi zaveda poslanstva kluba - podpiranja svojega kluba. Istočasno pa gledamo tudi širše in želimo ob druženju somišljenikom predstaviti tudi domače kulturne in naravne znamenito- sti, pri tem pa spodbujamo razvoj športnega turizma, ki postaja vse pomembnejši segment dejavnosti našega okolja,« sta po turnirju povedala Niko Robinščak in Matija Brodnjak. JM Dejan častni član KN Liverpoola Turnirja se je kot gost udeležil tudi Dejan Zavec, ki mu je Klub navijačev Liverpool FC Slovenija podelil častno članstvo v klubu. Dejan je namreč simpatizer kluba z Anfield Roada. »Liveropoolovi navijači se v Sloveniji organizirano družimo od leta 2009, registrirani klub pa smo od leta 2013. Trenutno imamo okoli 190 članov, naš sedež pa je v Ljubljani,« je povedal Tomaž Račič. Nekaj več kot 100 članov imata tudi kluba navijačev Arse-nala in Manchester Uniteda. »Privlačni so predvsem obiski tekem na matičnih stadionih ali na gostovanjih, bodisi na prvenstvenih ali tekmah Lige prvakov. Organizirani navijači lahko dobimo vstopnice po zelo ugodnih cenah, znajdemo se tudi glede samih potovanj. Gre za številne pozitivne navijaške zgodbe, srečevanje z drugimi organiziranimi navijači, potovanja po celotni Evropi,« sta bili podobni zgodbi Albina Žagarja (Arsenal) in Simona Novoselca (Manchester United). Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa Navijaško društvo Real Madrida (Madridismo) Foto: Tilen Tabor Ekipa podpornikov Bayerna je osvojila 2. mesto. 16 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 STi^MBERGER www.stamberger.si PKS Štamberger Marko s.p., Slovenska cesta 41,2277 Središče ob Dravi Delavni čas: pon.-pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00 ^02 741 78 1O Ptuj • Čista mladostniška energija oživlja mestno jedro Študentje prenavljajo svoje prostore Prenovljeno kultno zbirališče mladih Ptujčanov Kolnkišta v soboto ponovno odpira svoja vrata - tokrat kot mladinski kulturni center. Koncept delovanja ostaja nespremenjen, prostor bodo še vedno namenjali predstavljanju alternativnih ustvarjalcev na vseh področjih umetnosti. Kolnkišta: kulturna kišta za mlade Po polletnem premoru svoja vrata ponovno odpira Kolnkišta, ki je v svojih zlatih časih veljala za najbolj obiskan ptujski klub za mlade in s tem postala sinonim za nepozabne večere, prežete z alternativnimi kulturnimi vsebinami. V soboto, 31. januarja, bo z odprtjem mladinskega kulturnega centra Kolnkišta v ptujske kulturne sfere zapihal svež veter. Nova Kišta ne bo nova samo v smislu prenovljenega prostora, pač pa tudi po vsebini, organizacijski ekipi in obsežnejši ponudbi. Namen mladinskega kulturnega centra Kolnkišta je spodbujanje mladih k skupnemu ustvarjanju, kakovostnemu druženju in razvijanju medosebnih odnosov, ki svojih temeljev ne gradijo na neskončno dolgih telefonskih pogovorih in brezpredmetnem klepetu prek fa-cebooka. Čeprav ime Kolnkišta spomni na zaboj, v katerem so hranili premog, bodo tokrat delovali na čisto energijo mladosti, daleč stran od vseh skrbi, v sožitju nostalgije, mladostniške navihanosti in v duhu nekega novega časa. S prenovo pa se načrti študentov niso končali, saj bodo letos prenovili tudi kavarno ptujskih študentov, na Slovenski trg pa so preselili tudi infotočko, kjer svojim članom ponujajo tudi brezplačno kopiranje. Z razstavo fotografij Borisa B. Voglarja, koncertom skupine Greg&Domine ter nastopom DJ Chico Brande bo od jutri naprej ponovno začela obratovati Kolnkišta. V obnovo le-te je Klub ptujskih študentov vložil 20 tisoč evrov, s čimer je ta prostor dobil povsem novo podobo. Poslej ga bo upravljal zavod, ki ga je vodstvo Kluba ptujskih študentov ustanovilo konec lanskega leta. „Istoimenski zavod smo ustanovili zato, da se lahko prijavimo tudi na kakšne razpise. Preko podjetja Kultum, d. o. o., ki je od leta 2010 upravljalo Kolnkišto, je bilo to sedaj sko- rajda nemogoče," pojasnjuje predsednik Kluba ptujskih študentov Aleš Meglič. Ob tem dodaja, da bo koncept namembnosti ostal nespremenjen. Predstavljali se bodo avtorji različnih glasbenih zvrsti, slikarji, pa tudi fotografi, eden teh bo v soboto kot prvi v obnovljenih prostorih razstavljal priznani fotograf Boris B. Vo-glar. Na ogled bo postavil svoje fotografije Kolnikšte, ki so nastajale v preteklih letih. Bodo pa ptujski študentje letos obnovili tudi Kavarno na Slovenskem trgu, in sicer predvidoma do poletja. Po besedah Megliča bodo poslej v njej več pozornosti namenili raznim predavanjem in delavnicam, medtem ko bo Kolknkišta namenjena koncertom in podobnim dogodkom. Konce lanskega leta so ptujski študentje dobili tudi novo infotočko, ki sedaj obratuje nad kavarno na Slovenskem trgu. V tej je članom na razpolago učilnica ter brezplačno kopiranje. Ker je socialna stiska študentov vedno večja, pa Foto: Črtomir Goznik se je vodstvo kluba povezalo z različnimi zavodi, ustanovami in podjetji ter uredilo različne ugodnosti za člane. Med drugim so za vse člane preko Vzajemne uredili brezplačno kolektivno nezgodno zavarovanje, ki ga lahko z izpolnjenim obrazcem sklenejo na sedežu infotočke. Člani KPŠ imajo popuste tudi na različnih tečajih, v ptujskem kinu, gledališču, knjižnici, Termah Ptuj, na voljo imajo še subvencionirane smučarske vozovnice ter popuste pri številnih drugih ponudnikih športnih aktivnosti. Kot vsako leto pa bo eden pomembnejših študentskih dogodkov organiziran v pustnem času, in sicer tradicionalna zabava Kurentanc. Ta bo 14. februarja v dvorani Campus, nastopili pa bodo Tabuji, Fešta bend in skupina Dat phunk. Dženana Kmetec Iščete svoj stil . Danica v kombinaciji športnega in poslovnega stila Danica Junger je doma iz Kozmincev v občini Podlehnik, zaposlena je v finančni upravi. 26. januarja letos je praznovala 40. rojstni dan. Mama dveh sinov je tako kot večina žensk gospodinja, ob tem pa skrbi tudi za to, da sta njena sinova pravočasno na treningih nogometa, saj sta oba velika nogometna navdušenca. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila sestra, izziv je sprejela. „Zanimalo me je, kaj bo nastalo, vedno sem v stiski s časom, zato si oblečem tisto, kar imam pri roki," je povedala. V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Danici ugotovili mešani tip kože. Obiskala ga je prvič. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Svetovali so ji uporabo kreme, ki uravnava delovanje žlez lojnic. Priporočili so ji tudi občasno globinsko čiščenje kože. V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je Daničino novo pričesko oblikovala frizerka Sabina Vajda. Lase ji je postrigla krajše, na čelu pa je pustila daljše. Posušila jih gladko in razmršeno. Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra, ki ga je enakomerno porazdelila po celotnem obrazu. Na ličnice je nanesla senčila v barvi zemlje, obrvi pa poudarila z bež črtalom. S poudarjenimi trepalnicami bi to že zadostovalo na svež in naraven viden, za bolj dramatičen videz pa je dodala še nekaj senčila za veke v rahlo vijoličastem in temno sivem tonu ter jih nato obrobila s temno sivim črtalom. Ustnice je obrobi-la, nato pa še poudarila z glosom v zemeljskih tonih. Foto: Črtomir Goznik Danica prej ... „Pri gospe Danici sem imela kar nekaj pomislekov pri izbiri oblačil in ustvarjanju novega videza, saj je nekako nisem mogla uvrstiti v določeno skupino. Glede na njeno službo bi jo lahko oblekla v poslovno eleganco. Če bi se osredotočila na njen prosti čas, ki ga večinoma preživlja z otrokoma, bi gotovo izbrala nekaj v športnem slogu. Zato sem se na koncu odločila, da naredim neko kombinacijo med športnim in poslovnim slogom. V trgovini Mercator sem izbrala modro ozko obleko in odgovarjajočo modro jakno s črnimi detajli. K temu sem za poživitev izbrala še šal v turkizni, zeleni in črni barvi. V trgovini Alpina sem Danica po preobrazbi . in pozneje Foto: Črtomir Goznik K0LHKT1V SALONA Foto: Črtomir Goznik izbrala čevlje in torbico v črni barvi, saj v temno modri barvi ni bilo ničesar na policah. Ko pa je gospa Danica prišla na zadnje srečanje, sem se odločila, da bom modro obleko, ki bi jo v kombinaciji z modro jakno naredila preveč strogo, zamenjala z zeleno krajšo oblekico iz moje omare. Zelena oblekica je v slogu šestdesetih -A-linija in dolžina nad koleni. Seveda bi k temu slogu odlično pristajali škornji. Gospa Danica je pripravljena za celodnevno odsotnost od doma. Zjutraj v službo, opoldan na obvezen seminar, ki se konča z uradno večerjo, kjer bo Danica lahko zelo sproščena samo v oblekici, tudi če bo v prostoru vroče in bo lahko slekla jakno," je povedala stilistka Sanja Velič-kovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je gospa Danica izbrala masažo hrbta. »Za večino ljudi ima inosKo m ^ensKo Slomškova 22 g 10 % popust v februarju masaža pozitiven vpliv, vendar se žal ne zavedajo, kakšen je njen vpliv na celotno telo pri rednem izvajanju. Učinkuje na celotno delo, zlasti na mišice, kožo, živce, krvni obtok in limfo. Posledično izboljšuje celotno telesno počutje, njegovo zmogljivost ter preprečuje in zmanjšuje možnost nastanka poškodb. Od učinkov, ki fiziološko deluje na telo, vplivamo tudi na spodbujanje in nastanek novih rdečih krvnih celic, kar posledično doprinese k višji koncentraciji kisika v krvi, stimulira žilni pretok krvi, kar pripomore k večji prekrvavljenosti notranjih organov. S stimulacijo pomaga šibkim in zakrčenim mišicam do hitrejše regeneracije, pospešuje izločanje limfnih tekočin, izboljšuje delovanje žlez in stimuliran njihovo izločanje. Za spremembo počutja in več učinkov na telo priporočamo vsaj 10 masaž zapored,« je povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG petek • 23. januarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Sveta Trojica • Humanitarna akcija za invalida Maksa » Nikoli se nisem vprašal, zakaj se mi je to zgodilo« Maks Zorčič je človek, ki nam je lahko vsem v navdih. Ze pri mladih, 18 letih ga je huda delovna nezgoda priklenila na voziček. Z leti se mu je kolk tako deformiral, da ne more niti sedeti, lahko samo še leži. Ko je bil še pri močeh, si je ustrezno prevozno sredstvo izdelal kar sam. A vozilo je lani dokončno odpovedalo. Maks bi tako potreboval novo vozilo, ki pa stane nekaj tisočakov. 68-letni Maks Zorčič ne bo nikoli pozabil tistega usodnega dne, ki mu je za vedno spremenil življenje. »Ta spomin je še kako živ. Bilo je 21. 9. 1964 ob desetih zvečer, ko se je na delovnem mestu zgodila nesreča. Name je padlo okrog dve toni betona. Spomnim se še tuljenja siren rešilnega vozila ... Nato pa, kako sem se drugi dan zbudil v bolnišnici in sem bil ves v mavcu,« pripoveduje Maks. Huda nesreča mu je poškodovala hrbtenico in noge. Po več kot leto dni zdravljenja, selitve iz bolnišnice v bolnišnico, pa rehabilitaciji v Soči se je zdravstveno stanje le še poslabšalo. Maksu se je namreč kolk tako deformiral, da ni mogel več sedeti. Za nakup materiala potrebujejo 6.000 € Maks je postal težki invalid, ki potrebuje 24 ur na dan nego in varstvo. A kruta usoda pozitivnemu Maksu ni prišla do ži- Foto: osebni arhiv Maks, ki je v hudi delovni nezgodi ohromel, se nad svojo kruto usodo ni nikoli hudoval. Tako se je prevažal Maks, ko mu je še vozilo, ki si ga je izdelal sam, služilo. r v Vsi, ki bi radi pomagali pri zbiranju sredstev za predelavo invalidskega vozička, lahko nakažete denarna sredstva na račun RKS/Območno združenje Lenart, Nikova 9, 2230 Lenart, koda / ORTH namen / za Maksa Zorčiča, BIC banke / KBMASI2X, št. računa, IBAN: SI 56 0410 2000 0252 769, sklic 99. vega. Ker na tržišču za njegove potrebe ni bilo primernega prevoznega sredstva, si je iznajdljiv Maks ustrezno vozilo iz dveh mopedov izdelal kar sam. Z njim se je prevažal vse do lani, ko je konstrukcija vozila dokončno odpovedala. Sedaj je tako rekoč priklenjen na posteljo. Nujno bi potreboval primeren voziček, ki bi ga Maks lahko uporabljal kot cestno vozilo. Na srečo pa so pozitivnemu Maksu na pomoč priskočili dobri ljudje. Ker namreč na tržišču ni primernega prevoznega sredstva, je zahvale vredna pripravljenost dveh izrednih študentov višje- šolskega strokovnega izobraževalnega programa Mehatronike na Ptuju, ki sta sprejela izziv, da za diplomsko delo naredita Maksu vozilo ter mu s tem omogočita večjo mobilnost. Za nakup materiala pa potrebujejo okrog 6.000 evrov. V ta namen Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Lenart, organiziral humanitarno akcijo, s katero zbirajo potrebna denarna sredstva. Sicer pa Maks živi skupaj s sestro Tončko, s katero se odlično razumeta. Je izredno družaben in optimistično razpoložen človek z močno voljo, ki se nad svojo usodo nikoli ni hudoval. »Nikoli se nisem vprašal, niti razmišljal o tem, zakaj se je to zgodilo ravno meni. Nesreče se dogajajo,« še pove Maks, ki je v domačem kraju poznan tudi kot odličen strokovnjak za popravilo elektronskih naprav. Čas pa si krajša še s fotografiranjem, brskanjem po spletu in z ustvarjanjem v svoji delavnici. Monika Levanič Ptuj • Po sledeh nekega požara „V trenutku smo vedeli, da bomo strnili moči in pomagali ..." Člani zadruge Mozaik generacij, ki si prizadevajo na Ptuju ustanoviti svoj prvi dnevni center aktivnosti za starejše, so se že na začetku svoje poti soočili z nesrečo starejšega Ptujčana Franca Rodvajna. Požar, ki ga je povzročilo gorenje adventne sveče, mu je v začetku decembra lani uničil skromno sobico na Jadranski ulici 17. Franček, pod tem imenom ga poznajo številni Ptujčani, je pomoč po nezgodi najprej iskal pri njih in jim, vidno pretresen in razočaran, razložil, kaj se mu je zgodilo. „Ena sama črnina nas je pričakala. Oprema, stene in strop so bili črni, vse je bilo prekrito s sajami. Prizor je bil resnično šokanten. Če smo bili že mi, ki Frančku so pomagali: iz OOZ Ptuj (Pleskarstvo Lozinšek, Pleskarstvo Franjo Tolic, Parketarstvo Podeks), Panles Rogaška Slatina, Salon pohištva Šmigoc Spuhlja, Dijaški dom Ptuj, PP Gostinstvo in Trgovina El-dar ter predstavniki zadruge Mozaik generacij. V_/ do takrat Frančka nismo niti poznali, šokirani, kako je vse skupaj moralo prizadeti nje- ga. V trenutku smo vedeli, da bomo strnili vrste in mu pomagali po najboljših močeh, da bo Ptuj • Občinski otroški parlament Mladi o poklicih in izobraževanju V torek, 20. januarja, je bil v prostorih Centra interesnih dejavnosti občinski otroški parlament ptujskih osnovnošolcev, posvečen izobraževanju in poklicnemu usmerjanju. Učenci so se na otroški parlament pripravljali že prej v šolah, saj so med drugim šli v različna okolja spoznavat različne poklice. O tej temi so se pogovarjali tudi na šolskem Foto: Črtomir Goznik Utrinek z občinskega otroškega parlamenta v Ptuju parlamentu, pri čemer so se zlasti usmerili na težave, s katerimi se srečujejo pri izbiri nadaljnje izobraževalne poti in poklica, kot so brezposelnost, nepoznavanje poklicev in nepoznavanje samega sebe ... Na občinskem parlamentu so se skozi oči mladih posvetili štirim temam: priljubljenim in nepriljubljenim poklicem, poklicem prihodnosti, vlogi učiteljev in staršev pri odločanju mladih za poklic ter izobraževanju za poklic. Izbrali so tudi predstavnike za 25. medobčinski parlament, ki bo 26. februarja. jš že pred novim letom njegova sobica ponovno usposobljena za bivanje. Še več, zavzeli smo se tudi za izboljšanje sicer nadvse skromnega bivalnega standarda. Večjih težav pri obnovi ni bilo. Še enkrat se je izkazalo, da je v slogi moč, da ljudje še vedno premoremo dovolj socialnega čuta in da bomo Frančkovo sobo lahko prenovili. Skoraj vsi, ki smo jih zaprosili za pomoč, so se odzvali pozitivno in nam tako Foto: Črtomir Goznik Franc Rodvajn in Lidija Ribič (Zadruga generacij), ki sta skupaj z Darjanom Kocmutom in Vladom Miljkovičem poskrbela, da je Frančkova soba po požaru kmalu dobila novo podobo. pomagali uresničiti naš načrt in izpolniti obljubo, ki smo jo dali Frančku, da bo kmalu že Franc Rodvajn svoje nezgode in življenjske zgodbe, po rodu je iz Gerečje vasi, ne želi deliti z javnostjo. Vesel je, da je vse za njim, hvaležen je za vso pomoč, da so posledice požara odstranjene in da ponovno živi tako, kot je vajen. Želi si le miru, in da ga v njegovi dnevni rutini, navadah ne bi nihče motil oz. vanjo posegal. Rad pomaga, če le more, saj ne želi čepeti v svoji sobici in se pomilovati. Vleče ga ven, med ljudi. Ptuj ima rad, nič ne ostane skrito njegovemu očesu, marsikaj v mestu bi morali popraviti, narediti lepše, pove. Ne išče nemogočega, le človeka vredno stanovanje bi rad imel, takšno, ki bo imelo tudi kopalnico in sanitarije. Zdaj si mora te nujno življenjske prostore, ki prav tako vpijejo po obnovi, deliti. ponovno v svoji sobici in da bodo praznični dnevi takšni, kot si sam želi. Tudi Franček se je aktivno vključil, pomagal, kolikor je le mogel, pogrešal pa bo nekatere predmete, ki jih je za vedno izgubil in na katere je bil čustveno zelo navezan. Ko je Frančka doletela nezgoda, razen obrtnikov in donatorjev, drugih, ki bi lahko pomagali, ni bilo. Stojimo za svojimi dejanji. V duhu medgeneracijskega sodelovanja bomo izvedli še več takšnih in podobnih pozitivnih akcij," je v imenu zadruge Mozaik generacij povedala Lidija Ribič, ki je skupaj s z Dar-janom Kocmutom in Vladom Miljkovičem ustanoviteljica zadruge. MG Foto: ML 18 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Zdravstveni nasveti Alternativna medicina Spregledano: frekvenčna terapija Frekvenca je v fiziki količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti. V zdravstvu pa ta izraz najpogosteje uporabljamo, ko govorimo o srčnem utripu oziroma frekvenci srca, ki nam pokaže hitrost utripanja srca v času 1 minute. Kaj bi torej lahko pomenila frekvenčna terapija? Google nam po vpisu besedne zveze frekvenčna terapija na prvem mestu ponudi ime: dr. Brane Kobal, biofizik. Vzpostavila sem kontakt z njim in dobila pojasnila, ki sledijo. Frekvenčna terapija po njegovih besedah deluje v močnih, kratkih pulzih, ki prizadenejo samo določene celice, in to tiste, ki jih pulzi spravijo v resonanco. To bomo najlažje razumeli, če si predstavljamo, kako deluje mikrovalovna pečica, ki razgiba samo vodne molekule v hrani. Te oddajo energijo v obliki toplote, krožnik, v katerem ni vode, pa ostane hladen. Frekvenca za določeno celico naj bi torej delovala samo nanjo, na ostale pa naj ne bi vplivala, ker ni v njihovem frekvenčnem območju. Podobno dogajanje lahko spremljamo tudi pri opernem pevcu, ki s svojim glasom razbija kozarce. Razbijejo se samo tisti kozarci, ki zavibrirajo na isti frekvenci, kot je tista, ki jo proizvaja operni pevec, ostali kozarci ostanejo celi. Enak princip se pripisuje frekvenčni terapiji. Obstajajo posnetki, ki prikazujejo vpliv frekvence na celico. Posledica tega delovanja je, da celica začne spreminjati svoje lastnosti in se na koncu zaradi frekvenčnega vpliva lahko tudi uniči. Odkrite naj bi bile frekvence, ki uspešno uničujejo patogene mikroorganizme, ki so odgovorni za bolezni, kot so: tetanus, go-noreja, tifus, tuberkuloza, gripa, herpes in celo več različnih vrst raka. Prof. dr. Brane Kobal navaja dobre rezultate frekvenčne terapije pri motnjah v delovanju ščitnice, pri multipli sklerozi, diabetesu tipa II, Alzhei-merjevi bolezni, Parkinsonovi bolezni, revmatoidnem artritisu, skoliozi, vseh vrstah alergij, luskavici in drugih kožnih boleznih. Zatrjuje, da največje uspehe dosega pri zdravljenju rakavih bolnikov. Pri zdravljenju s frekvenčno terapijo se uporablja frekvenčni generator, ki oddaja frekvence od petdeset do enajst Foto: arhiv milijonov hercev, kar so zelo nizke vrednosti in so pod mejo človeške slišnosti. Delovale naj bi na novo tvorjene celice in v organizem vnesene mikroorganizme, denimo viruse ali bakterije. Terapija traja od 30 do 60 minut. Je neboleča in menda nima neželenih posledic. Možni odzivi na terapijo naj bi bili sledeči: pri nekaterih pojav temnejšega urina neprijetnega vonja, neprijeten vonj kože, pogostejše izločanje, zadah iz ust. Redkeje se temu lahko pridružijo kožne spremembe. Reakcije naj bi trajale samo nekaj ur po terapiji in menda niso vedno prisotne. Tudi terapije brez vidnih reakcij lahko po besedah dr. Kobala dosegajo dobre rezultate. Uspeh frekvenčne terapije je po njegovih besedah zelo odvisen od življenjskih okoliščin, kot so na primer prehranske navade in verjetno ne bo nikogar presenetilo: najbolj nevaren je stres. Kot pravi dr. Kobal, največ frekvenčnih generatorjev uporabljajo v ZDA. Temu dodaja podatek, da se število teh naprav vsako leto poveča za okrog pet tisoč. Trdi, da se je v zadnjih letih ta terapija razmahnila tudi v Evropi, in omeni Italijo, Madžarsko, Hrvaško ter Slovenijo. Po njegovih besedah naj bi največji napredek na področju frekvenčne terapije prispevali švicarski raziskovalci, ki so razvili frekvenčni skener za odkrivanje frekvenc, na katerih delujejo rakave celice in drugi patološki mikroorganizmi. Izdelan je tudi frekvenčni generator za osebno uporabo. Posameznikom je tako omogočeno, da osnovne preiskave opravijo na frekvenčnem skenerju, od koder se frekvence prenesejo v prenosni frekvenčni generator, ki ga ljudje uporabljajo doma. Videti je torej veliko obetov, ki še čakajo na dokončno sodbo znanosti in/ali časa. Neda Toplek i Tačke in repki . Hematurija, pojavljanje krvi v urinu (2.) Problematika pojavljanja krvi v urinu je pri malih živalih zelo pogosta in zelo kompleksna. Pojav krvi v urinu pri samčkih je lahko posledica vnetja žleze prostate, ki lahko predvsem pri psih v zrelih in poznih letih dela velike težave. Žleza nabrekne, v njej se pogosto pojavijo ciste, ki občasno izločajo kri v sečnico. Značilno za težave s prostato je, da se pojavi kri iz spolovila tudi brez uriniranja. Lastniki psa kar nenadoma opazijo krvave kapljice po tleh, pri podrobnem pregledu pa ugotovijo, da mu kri občasno kaplja iz penisa. Pojav krvi v urinu ali krvavitev iz penisa je pri kužkih vedno resen pojav, ki zahteva takojšen pregled pri veterinarju oziroma veterinarski ustanovi, ki je opremljena za internistično diagnostiko. Pri ugotavljanju vzroka krvavitve si pomagamo z laboratorijem za diagnostiko krvi in urina, RTG-slikanjem in ultrazvočno preiskavo. S krvno sliko ugotavljamo prisotnost vnetja, ugotavljamo prizadetost ledvic, kar je izrednega pomena za določitev terapije. 2 RTG-slikanjem in ultrazvočno preiskavo pa ugotavljamo morfološke spremembe na mehurju, ledvicah, prostati in ugotavljamo prisotnost kamnov. Pri samičkah se pojavlja krvav urin pogosto v zvezi z obolenji reproduktivnih organov, jajčnikov in maternice. Kot možen vzrok hematuri-ji ne smemo pozabiti bolezni ledvic, ki se pri psih in mačkah pojavljajo relativno pogosto. Ledvice so paren organ in imajo pomembno vlogo v organizmu, saj vzdržujejo homeostatsko ravnotežje v organizmu, organizem očistijo odpadnih strupenih snovi, kot so produkti presnove, saj čistijo kri in z urinom izločijo odpadne snovi iz organizma. Z nadledvičnimi žlezami skrbijo za kakovostno tvorbo rdečih krvnih telesc in še bi lahko našteval. Ledvici ležita globoko v trebušni votlini in sta relativno dobro zaščiteni pred mehanskimi vplivi okolja, sta pa zelo izpostavljeni in občutljivi na bakterijska vnetja, ki se lahko razširijo na ledvici Foto: Osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. iz mehurja. Prav to pa je zelo pomembno, da kot lastniki malih hišnih ljubljenčkov vemo in si dobro zapomnimo. Omenjeno poudarjam zaradi tega, ker po dolgoletnih izkušnjah v ambulanti za male živali vedno znova opažam, da lastniki kužkov prepozno opazijo, da ima njihova žival težave z mehurjem. Vzroke za to sem opisal na začetku prispevka. Zavedati se moramo, da lahko v bistvu nedolžna infekcija mehurja, ki ni zdravljena, privede do kasnejše okvare in odpovedi ledvic. Vnetje ledvic je huda zadeva, pogosto smrtno nevarna, saj lahko privede do tega, da ledvici prenehata čistiti kri. Strupeni produkti presnove zaostajajo v organizmu, posledično prihaja do okvare jeter in stanja živali, ki se imenuje uremija, ki se konča s smrtjo živali. Prebolelo vnetje ledvic lahko ledvici okvari in zmanjša njihovo funkcionalnost, tako da kasneje delujeta v zmanjšanem Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. obsegu. V veterinarski medicini na žalost nimamo aparatov za čiščenje krvi, tako imenovanih dializnih aparatov, s katerimi bi lahko kakovostno pomagali obolelim živalim. Vzroki za to so predvsem obilje krvnih skupin pri živalih in finančna nezain-teresiranost proizvajalcev dia-liznih aparatov in verjetno tudi finančna obremenitev lastnikov živali, če bi se odločili za dializo. Tudi v smiselnosti opravljanja dialize pri živalih v etičnem smislu je vprašanje, saj bi bila kakovost življenja psov in mačk zaradi dialize in posledične diete z restrikcijo pitja vode močno zmanjšana. Emil Senčar, dr. vet. med. Razkužila in antiseptiki, ali jih potrebujemo in kdaj Pozimi se poveča število obolelih za prehladom in gripo. Higiena je najpomembnejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. V boju s povzročitelji bolezni, kamor štejemo viruse, bakterije, glive in parazite, nam pomagajo tudi razkužila in antiseptiki. V pogovornem jeziku uporabljamo izraz razkužilo, vendar je treba ločiti med razkužili in an-tiseptiki, saj se po svoji kemični sestavi razlikujejo, prav tako po mestu in namenu uporabe. Razkužilo je kemična snov, ki uničuje patogene mikroorganizme, je škodljiva za človeka in se uporablja za dezinfekcijo predmetov in površin. Anti-septik je snov, ki uničuje mikroorganizme na koži in sluznicah ali preprečuje njihovo razmnoževanje. Razkuževanje ali dezinfekcija je postopek, s katerim zmanjšamo število mikroorganizmov, zlasti škodljivih, do te mere, da je možnost okužbe znatno zmanjšana. Sterilizacija pa je postopek, s katerim odstranimo vse mikrobe in njihove spore. Razkužila se razlikujejo po svojem mehanizmu delovanja. Na njihovo učinkovitost pa vpliva koncentracija aktivne spojine, količina mikroorganizmov, občutljivost mikroorganizmov in čas izpostavljenosti. Uporabo razkužila je potrebno skrbno pretehtati in izbrati najprimernejše. Ob uporabi je treba upoštevati vsa navodila proizvajalca vključno z vsemi previdnostnimi ukrepi, da bo razkuževanje učinkovito in da z razkužilom ne ogrožamo lastnega zdravja in zdravja drugih. Razkužila in antiseptiki se uporabljajo: - za razkuževanje opreme, pribora in prostorov. To velja pretežno za zdravstvene ustanove ter za proizvodnjo, ki zahteva takšne pogoje (zdravila, prehrana). - za razkuževanje kože in sluznic, npr. pred posegom ali za zdravljenje okuženih ran in sluznic. Tudi zdravila za zdravljenje bolečega grla vsebujejo antiseptike. Razkužila za roke Prehladna obolenja in gripa se med ljudmi prenašata kapljično. Okužimo se najpogosteje s prenosom mikroorganizmov preko dlani. Viri okužbe so kljuke na vratih, denar, telefoni, javna stranišča, različni delovni pulti, stikala za luči, otroške igrače, nakupovalni vozički ipd. Seveda je nemogoče, da bi bile vse površine okrog nas razkužene. Ukrepati je treba drugače. Z osebno higieno in zaščito, ki se začne z umivanjem rok. Milo in voda odstranita umazanijo in mikroorganizme, ki so se na roke prilepili ob stiku z okuženimi površinami ali ob stiku z bolniki. Roke je treba temeljito umiti, dobro splakniti in osušiti, po možnosti z brisačkami za enkratno uporabo. Zdravstveni delavci dnevno uporabljajo razkužila za roke. Nanašajo pa jih po umivanju rok, saj je treba najprej odstraniti mehanske nečistoče, da bo uporaba razkužila učinkovita. V določenih okoliščinah umivanje ni možno ali ni dostopno. Takrat lahko uporabimo antiseptike za roke. Antiseptične raztopine za razkuževanje rok imajo tudi na vhodih v zdravstvene ustanove, da jih uporabijo obiskovalci. Pomembno je, da uporabimo antiseptik pravilno. Raztopino nanesemo v skrčeno dlan in z njo prekrijemo vse površine, najprej podrgnemo dlan ob dlan, nato podrgnemo hrbtišča rok. Bodimo pozorni tudi na prostore med prsti, blazinice prstov in nohte, z zaprto dlanjo razkužimo še oba palca. Postopek traja 15-30 sekund. Nato počakamo, da se roke osušijo. Za razkuževanje rok se najpogosteje uporablja raztopina alkohola, izopropanola in n-propanola. Pogosto se uporablja tudi raztopina klorheksidina. Antiseptičnim raztopinam za roke so praviloma dodani vlažilniki oziroma snovi, ki roke ščitijo pred izsušitvijo ter jih negujejo. Prepogosta uporaba ali razkuževanje s preveč agresivnimi sredstvi ima lahko neželene posledice. Koža na rokah se vname, postane rdeča in srbi. Takšna koža je bolj dovzetna za okužbo. Zelo nevarno je tudi, da si razkužilo iz rok prenesemo v usta, na obraz in v oči. Razkužila za kožo Kožo razkužimo pred posegi, pri okužbah ali kadar obstaja nevarnost za okužbo. Izdelke izbiramo glede na to, ali gre za nepoškodovano ali za poškodovano kožo. Za domačo lekarno svetujemo uporabo varnega antiseptika, ki deluje na veliko število povzročiteljev okužb kože. Za rane ne uporabljamo alkohola, saj upočasni celjenje. Tudi jod se opušča. Še pred razkuževanjem in sterilnim pokrivanjem rane je treba to očistiti, in sicer z milom in/ali tekočo vodo. Rano sterilno pokrijemo, manjše odrgnine in praske pa lahko ostanejo odprte. Antiseptiki za usta in žrelo Antiseptiki se uporabljajo tudi pri vnetjih ustne votline in žrela. Uporabimo jih lahko pri blažjih okužbah, ki jih občutimo kot skelenje in praskanje v žrelu. Na voljo so v obliki pastil in razpršil. Pri izboru antiseptika je treba upoštevati starost otrok in stopnjo težave. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 23. januarja 2015 Za kratek čas Štajerski 1S UGANKARSKI SLOVARČEK: ANDIJEV = sovjetski rokoborec (Soslan), ANKO = slovenski gozdarski strokovnjak (Boštjan), BOON = flamski pisatelj in novinar (Paul), ENAKIEVO = mesto v Ukrajini, MAGENTIS = model kie, MONT = švicarsko vino, ROMP = razburjeno dogajanje, TRENČ = moški športni plašč, trenčkot. 'ABflONV 'IHJ.V '3V1S09 'BfNVVlOr 'S3NZ '3rilA0 '1N0IAI 'OFIIIAB Havaiai iv» vazaaoNiAivvi bnis zs vvhoiai nh oa avii wiaNvna noiaiiinv dvi viiNoava tiiaib viaibivnv sviiiai diAioa VNvaaiAiaiAi vviivoiaivvi ovinv aoiaa oviiai viiais :ouabjopoa ixnvzihx ai Aansaa NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da CilujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. CCC RADIOPTUJ 89,8-98,2-I04;3 Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v mesecu marcu 2015. NAROČILNICA ZA Štajerski otaiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: |T| Moški (ustrezno označi) Ženska Bela Modra § Velikost: [H Moški 1 Siva Bela Ženska [T] Rdeča Bela Velikost Q[| [m] |T][x[]@ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL 2. JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 20 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 30. januarja 2015 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (49.) rfl^ OVEN J (21.3. - 20.4.) Foto: Dani Zorko Zbiranje naftnih delavcev za odhod na delo Po dolgem času spet v pragozdu Že pred leti sem pisal o svojem popotovanju po Braziliji, kjer sva s kolegom Urošem med ostalimi ljubimi in neljubimi pripetljaji skoraj ves teden preživela na reki Amazonki v osrčju Amazonskega pragozda, kasneje pa sva si drznila tudi brez vodnika malce pohajati po na videz neprijaznem obrobnem območju brazilske džungle, kjer sva na smrt prestrašila skupino nemških turistk, se malce izgubila, odkrila nešteto vodnih zakladov ter srečala orjaško žabo. No, te dni sem si obetal malce bolj organizirano in manj razposajeno avanturo. Avtobus z naftnimi delavci naju je odložil pri nekem mo-stičku, kjer je bilo videti zgolj nekaj hišic, pa skoraj vse so izgledale zapuščene. V eni se mi je zdelo, da bi lahko bila trgovinica, ker se je neki starejši par tam prepiral glede polnega ce-karja, kot se to rado zgodi tudi pri nas, drugje pa ni bilo zaslediti življenja. Poleg naju z Jo-hanno je izstopil tudi mlajši par iz Čila, Alvaro in pa deklič izjemno svetle polti in kodrastih las, da sem se pri priči spomnil na avstrijsko princeso Sissi. In ja, verjeli ali ne, tako je bilo ime tudi tej punci. Kot sem pozneje izvedel, je bila nekaj časa nazaj kakšnega pol leta na študentski izmenjavi v Avstriji, kjer se je naučila tudi nekaj nemških besed. Po tihem sem si mislil, da je moral 'naš' cesar Franc Jožef nekoč malce dopustovati po Južni Ameriki in s kakšno lokalno sobarico pogledati, kje ima lunica krajček, saj je ta današnja Sissi imela čisto evropske poteze in polt. Čakali smo še kakšne pol ure, ko na motorju prihrumita dva gizdalina, ki sta se oklicala za vodnika odprave, tako da smo se končno odpravili v notranjost gozda, vstran od civilizacije. Glavni vodnik z malce daljšimi lasmi se je imenoval Diego, drugi poba pa je bil Nacer, ki ni veliko govoril. Razlog je bil preprost, saj ni znal angleško, pa še ta njegova španščina je bila bolj na ravni otroka. Bil pa je zelo prijazen, njegova vloga pa je bila v glavnem pripravljanje mize in vožnja čolna po istoimenski reki Cuyabeno. Vsak je nosili svojo culo, hodili pa smo dobrih dvajset minut, preden smo prispeli do naselbine. Koče so bile sila preproste, lesene in prekrite s trstičjem in palmovimi listi, da je nastal sloj, podoben na primer hišam, ki so krite s slamo. Potka med hišicami je bila dvignjena od Foto: Dani Zorko Ena redkih svetlih točk v naftnem mestecu Lago Agrio tal kakšen meter in pol, za kar sta obstajala dva razloga. Prvi je bil, da ob deževnem obdobju prihaja do visokega vodostaja bližnje reke, ki to območje tudi velikokrat poplavi, drugi razlog pa je izhajal iz navad lokalnih divjih plazilcev, ki potrebujejo prosto pot med vodo in kopnim. Različne kače, pajki, žabe, ptice, žužki in še kaj bi se našlo, se namreč redno 'sprehajajo' in divja plemena so že v daljni zgodovini ugotovila, da se nadlegovanja živali najlažje izognejo, če dvignejo vse svoje objekte, da pod njimi nastane prosta pot. Kot sem kasneje opazil, so se tu obiskovalci dokaj pogosto menjavali, odvisno pač, koliko časa je imel kdo na razpolago. V naši skupini smo bili midva z Johanno, čilenski par Alvaro in Sissi, dve nemški študentki ter dva Švicarja, od katerih je bil eden na pol Ekvadorec. Zanimiv možakar je bil drugi Švicar Štefan, sicer elektroinženir in dokaj normalen poba, a ga je vsake toliko zaskrbelo, kako bo to svoje potovanje finančno zvozil skozi. Vsak večer je sedel pred svojo beležko in računal, koliko denarja bo še porabil in koliko ga je že zapravil. V pra- Najbolje se boste počutili doma. Sveža energija, ki jo boste pridobili čez vikend, vam bo koristila na delovnem mestu. Spoznali boste, da lažje poti ne obstajajo. V ljubezni bo nekaj več tišine in privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Zapisujte si svoje notranje občutke, kajti tako vam bo lažje. ^^ BIK — ( (21-4■ - 20■s') Sprostila vas bo zimska * narava. Sprehodi vam bodo pričarali ravnovesje in skladnost. Pilili se boste v umetnosti in v kreativnih dejavnostih. Na obzorju se bodo lesketale novosti. Srečo boste našli v skupinskih dejavnostih. V ljubezni bo v ospredju želja po svobodi. Srečen dan: sobota. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) AJ h. Veselili se boste novosti, ki vam bodo polepšale življenje. Odgovorno boste stopali po svoji poti. Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da boste nalogam kos. Tako bo priložnost napredka v samozavesti. Jasno in glasno boste pove- RAK gozdu tako ali tako ni mogel v teh nekaj dneh zapraviti nič, a je vseeno vsako prosto minuto tuhtal, kako in kaj. Križana gora, če en Švicar s svojo plačo v tej poceni deželi ne bo imel za kruh in mleko, kako pa potem finančno podhranjeni Slovenec lahko kolovrati naokrog? Po hitri namestitvi smo se že odpravili čolnarit in pogledat veveričje opice, ki prav okoli poldneva najraje divjajo okoli reke. Bilo jih je gotovo več kot sto in so skakale po drevesih, čez reko, kamorkoli. Samo kričanje si slišal iz gozda. Reka je zaradi veliko mulja in nizkega vodostaja s svojo rjavo barvo delovala zelo nepredvidljivo, saj se enemu Evropejcu v takem okolju po glavi motajo različne čudne stvari, predvsem glede živih bitij v vodi. Domačini in lokalni vodniki točno vedo, kje in v kakšnih pogojih se nekatere živalce zadržujejo, nekaterim pa so v duhu ohranjanja vrste tudi umetno določili življenjski prostor. Približno tako, kot bi pri nas plemenskemu poglavarju dal za nalogo, naj nekje poišče domačo kravo, po nekaj urah hoje po travnikih pa bi mu povedal, da jih imamo v hlevu. flSS^ (2j-6~22;7) (22-11 -20-L\ '-K^ f. ' Odprle se vam bodo nove poti. Omenjeno boste prejeli z mešanimi občutki. Sprejeli boste tudi paleto odgovornosti na delovnem mestu. Kljub povečanim obveznosti bo modro, da si boste vzeli čas zase in za tisto, kar vas veseli. Ne zanemarite duhovnega življenja. Intuicija vam bo odprla nova vrata. LEV (23.7. - 22.8.) Jj " J Instinktivno boste sledili glasu svojega srca. Tako najdete v sebi notranjo moč in oporo. Zdelo se bo, da se vam bodo odprla vrata sreče na stežaj. Privlačile vas bodo skrivnosti in raziskovanje. Staro in neuporabno bo odšlo. In čas bo namenjen novim podvigom tako poslovno kot čustveno. ft DEVICA M (23.8. - 22.9.) (¡^f^l Pomembno vlogo bo igrala izobrazba inpri-dobivanje znanja. Naredili boste tudi načrt in urnik. Veliko časa boste posvečali sebi in lastnemu zdravju. Zdrav način življenja poleg uravnovešene prehrane priporoča dovolj gibanja. V ljubezni boste iskali svojo resnico in uživali v romantiki. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Poslovni uspehi se bodo vrstili. Notranja občutljivost bo posledica stresa. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo v osnovi osrečili. Vzemite si čas zase in se sprostite. Koristne učinke bo imela romantična večerja v dvoje. Izpovejte svoje notranje občutke. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Svoje mnenje boste izoblikovali na odločen način. Duh prijateljstva bo tisti, ki vam bo podaril upanje. Hrepeneli boste po novih izzivih. Do njih boste prišli postopoma in korak za korakom. Vsekakor bo modro, da si zapisujete svoje občutke. Sprostila in z novo energijo vas bo nap STRELEC (23.11. - 21.12.) Odkrivali boste razsežnosti duhovnosti. Svoja stališča boste morali definirati odločno. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. Sreča se bo okrepila v ljubezni. Postali boste bolj čustveni in znali boste opazovati malenkosti. Ne lejte smerokazov na delovnem KOZOROG ¿m; Filmski kotiček V kinocentrih Cineplexx Ritem norosti Vsebina: Andrew je 19-letnik, ki je že od nekdaj zaljubljen v bobna-nje, zato se vpiše na prestižni Schaf-ferjev inštitut, kjer se šolajo najboljši glasbeniki. Toda tam se izkaže, da je disciplina naravnost sadistična. Učitelj Fletcher, ki mu sicer nihče ne more oporekati znanja in posluha, je do svojih učencev izjemno tiranski in ponižujoč. Andrewa sicer pohru-sta za malo malico, toda mladenič je tako predan svojim sanjam, da vztraja, toda Fletcherjeva izrojena in bolna krutost ne pozna meja. Andrew vseeno vztraja, dokler ... Film sicer prikazuje trnovo pot trmastega bobnarja in podaja sporočilo o tem, da je za uspeh treba žrtvovati vse, prav vse, in garati do krvi oz. nezavesti, a film mladega režiserja in scenarista Damiena Cha-zella, ki je sicer tudi sam glasbenik, ne gre jemati tako ozkogledno. Ja, vsekakor gre za ponovni prikaz stare zgodbe iz, recimo, filma Častnik in gentleman, čeprav je tokrat prikazana bolj strnjeno, izrazito, skorajda že agresivno in napeto, kar je za film o glasbi precejšenj dosežek. Pomislimo, film o bobnanju, ki traja uro in tričetrt, je bolj napet od vseh trilerjev nekaj let, saj gledalci drži prikovanega za sedež. Film med slikami prikazuje zgodbo o blodečem glasbenem elementalu, ki išče svojega Vzornika, ki se mu bo poklonil in ga častil, toda Vzornik ga namesto tega zlomi na vse možne načine, da bi iz njega potegnil resnični dar. Oče glavnega junaka je miren, prijazen in prijeten človek, zato ni čudno, da je žena takoj po rojstvu odšla, in ni čudno, da sin išče nekaj drugega, nadome- stnega očeta, ki bo sina pregnetel in oblikoval in tudi mahnil, ne pa le božal in tolažil. Film lahko razumemo v še eni prispodobi. Namreč v tej, da sodobna družba ne trpi povprečnežev ali sposobnih. Ceni le nenaravno nadarjene in pridne, za katere besedici 'dovolj dobro' ne obstajata. Vedno je treba riniti naprej, naprej, naprej, naprej, nikoli ni dovolj dobro in nikoli, nikoli ni dovolj. Dokler se ne zgrudiš in ko se zbudiš, se ženeš naprej, naprej, naprej. Čeprav film tega izrazito ne pove, so korelacije z uničevalnim kapitalizmom precej nelagodne. Whiplash Igrajo: Miles Teller, J.K. Simmons, Melissa Benoist, Paul Reiser, Austin Stowell, Nate Lang, Max Kasch, Damon Gupton Režija: Damien Chazelle Scenarij: Damien Chazelle Žanr: drama Dolžina: 107 minut Leto: 2014 Država: ZDA Kakorkoli že, čeprav bi po vsebinski plati film težko označili za karkoli izvirnega, pa si vse hvale zasluži za izjemno igro obeh igralcev, spodobno režijo in naravnost fenomenalno montažo, ki pravzaprav naredi celoten film in prikaže ves ritem norosti, zlasti v zadnji, kar devet minut dolgi bobnarski solaži, kjer popolnost v hipnem pogledu vendarle združi protagonista filma in maske padejo. Predvsem pa gre filmu hvala, ker natanko ve, kdaj je idealen trenutek, da se konča. Prikazana zgodba vsekakor ni edina ali pogosta pot do rojstva genija. Je prej izjema kot pravilo in film v tem pogledu podaja napačno sporočilo. Čeprav prevod naslova, Ritem norosti, izvrstno poda bistvo filma, pa ogled v kinu kazi neustrezen prevod, ki ima toliko napak, da bi prevajalca/ ko veljalo poslati nazaj v šolo. Matej Frece O O Počasi in vztrajno boste sledili zastavljenim ciljem. Pomembno bo, da boste znali opazovati. Osebna nasprotnega spola vam bo naklonjena in signali se bodo povečali. Valentinovo je priložnost za nova poznanstva. Z dodatno energijo vas bosta napolnila glasba in ples. Veselje bo balzam za dušo. VODNAR (21.1. -18.2.) Varovati se boste morali napačnih finančnih odločitev. Spremljal vas bo čustveni nemir. Teden, v katerem se boste učili diplomacije. Vsekakor bodo vrata sreče odpirali pogovori. Določene reči se bodo končale in svež veter vam bo dal elana motivacije za sprejemanje O m?>, ribi (19.2. - 20.3.) Pluli boste po valovitem morju čustvenosti. Na poslovnem področju se vam obetajo novosti. Našli boste svojo srečo in sledili skritim sanjam v osebnem razvoju. Največ časa boste namenili raziskovanju tistega, kar vas veseli. Samota vam ne bo tuja in vendarle vas bodo osvobodili pogovori. H R S K P petek • 30. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Ml / Jt \ ^ M iik ■ M % iCOšss "te: a -i « n 1 \ k Častni pokrovitelj 55. Kurentovanja Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije iFECCl iV^vSA^V v- I t 1- GO 111 i L-l—' LL > 39 H m i lil 11 m 2 co DC H < Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija 2.-17. februar 2015 Osrednji dogodki 7.-17. februar m^mwm Ponedeljek, 2. februar, 24.00 Budina pri Ptuju, domačija 2. princa karnevala Matevža Zokija Kurentov skok 2.-17. februar 3.FotoFest Natečaj za mlade fotografe - projekt »Mladi v ArtFest akciji«. Otvoritev razstave bo 4. marca 2015 v Furstovi hiši na Ptuju. 4. februar - 4. marec Razstavišče FO.VI 2 v Mestnem gledališču Ptuj in galerija Magistrat Mednarodni slikarski in fotografski ex-tempore Ptuj Karneval 2015 7. tradicionalna likovna nagrada, ki jo organizirajo KUD Art Stays, Mestna občina Ptuj in Javne službe Ptuj ter ostali sponzorji. Mednarodni slikarski ex-tempore je med 2003 in 2014 privabil na Ptuj že skoraj 600 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Tematika je ponovno karnevalsko obarvana, slikarjem pa je prepuščena tudi prosta tema. Sreda, 4. februar, od 9.00 Tradicionalno srečanje kulturne dediščine Slovenije na ptujskem gradu Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev - strokovno posvetovanje in razstava sodelujočih fotografov v galeriji Magistrat Novinarji in fotografi bodo predstavili, kako dojemajo in oblikujejo posamezne kulturne prvine ali problematiko kulturne dediščine v celoti. V okviru srečanja bo tudi javna obravnava predloga odloka o razglasitvi obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena. Galerija Magistrat, Mestni trg 1, ob 17.30 Otvoritev fotografske razstave v sklopu 4. srečanja kulturne dediščine Slovenije in mednarodnega slikarskega ex-tempora Ptuj Karneval 2015. Razstavljajo: Primož Hieng, Stojan Kerbler, Andrej Furlan, Branko Lenart, Boris Farič in Anton Mlakar. Petek, 6. februar Grad Turnišče, ob 17. uri Tradicionalni 7. prinčev pohod z baklami Pohod pod vodstvom desetega princa karnevala Stanka Vegana, Vegana Turniškega, plemenitega Turn in Valsassinna, za vse ljubitelje zgodovine in etnologije. Zbor pohodnikov bo ob 17. uri na dvorišču gradu Turnišče z zaključkom pri Grand Hotelu Primus. Grand hotel Primus, Gemina, ob 19. uri Večer sveta prin-cevkarnevala "/fr/M Sobota, 7. februar, 11.00 Otvoritvena slovesnost s predajo oblasti Princu karnevala, mednarodno FECC EtnoFest srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask -povorka Sobota, 7. februar, Vinarski trg, od 10.00 l^^^f^^aibarjada Lions kluba Ptuj 8.-16. februar Mestna tržnica in Mestni trg, 17.00-18.00 Prikazi avtohtonih tradicionalnih pustnih likov in obredij ptujskega območja ter nastopi otrok ptujskih vrtcev in šol 8.-16. februar Mestna tržnica 18.00-19.00 EtnoPopRockFest Petek, 13. februar, 19.00 Novo! Večerna tematska pustna povorka Sobota, 14. februar, 11.00 Mestn^pustni korzo Sobota, 14. februar, 20.00 Veliki karnevalski bal Nedelja, 15. februar, 13.00 Mednarodni FECC KarnevalFest -55. Mednarodna pustna in,karnevalska povojna Ponedeljek, 16. februar, 10.00 Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev - povorka Ponedeljek, 16. februar, 16.00 Velika otroška maškarada Društva prijateljev'mladine in CID Ptuj Torek, 17. februar, 17.00 Pokop pusta Večerne zabave v karnevalski dvorani na Vičavi (PP Gostinstvo - zasebni partner za karnevalsko dvorano) Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Mestno gledališče Ptuj, CID Ptuj, Furstova hiša, Glasbena šola Karol Pahor, Grand hotel Primus, Hotel Mitra, MuziKafe, Kavarna Bodi, Restavracija Amfora, Kavarna Evropa, Bar Divino, Gostilna Ribič, Gostilna PP, Don Caffe, Pomaranča. www.kurentovanje.net MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj ^ruzalem Ormož ^»vinske gorice Štajerski TEDNIK CRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. januarja 2015 TAPETEDECOR if harmonija (acjodja^^ TAPETE {najugodnejše cene) NAJVEČJA IZBIRA PRI NASl ► ZAVESE IN KARNISE ogromna izbira - izdelava po naročilu SENČILA več kot 300 vzorcev - izdelava po naročilu ► LAMINATI (velika izbira - dobre cene) ► INDIVIDUALNO SVETOVANJE na vašem domu ali poslovnem prostoru ATELJE TAPETEDECOR (RUMENA VILA zraven Olandie) Ormoška 5, Ptuj T: 059 088 622 G: 051 818 338 WWW.TAPETEDEKOR.Sl JDi Po konkurenčnih cenah vam nudimo: • kompletne prenove stanovanj, stanovanjskih hiš, prenove poslovnih prostorov vključno z vsemi instalacijami (elektro, vodovod, ogrevanje, klimatizacija) • prezračevalni in klima sistemi • komplet obnove kopalnic • notranje pleskanje • izdelava fasad • oblaganje tal in sten z različnimi materiali • vgradnja stavbnega pohištva • suhomontažna dela in spuščeni stropi • keramičarska dela • izvedba tlakov • ureditev okolice SKOVIK - RMB d.o.o., zaključna gradbena dela, Ormoška c. 81a, Ptuj Možen nakup materialov vključno z vgradnjo na obroke preko Mercator pika kartico, do 24 obrokov. Za vse informacije pokličite na gsm 040 982 170. AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdošs 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 nsmmzna m msiwm^ cmilm™ I McTaI :U5MBM O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc 0PR. BARVA AUDI A4 AVAlff 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.490 1.LAST..0DUČEN VEČ BARV BMW 316D TOURING NOV MODEL 2013 23.490 1.LAST., TOP OPREMA SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFHCENCY DYN. 2011 13.490 1,LAST.,0DUCEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA IN MODRA BMW 320D LIMUZINA 2003 3.890 2.LAST. SREBRNA BMW 3200 TOURING USNJE XENON 2010 12.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV CITROEN 04 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.490 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6TDCI 2009 6.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV MERCEDES C 220 CDINAVI XENON 2005 7.490 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA NISSAN PRIMERA 1.9 Da 2004 2.690 2.LAST. KOV. MODRA OPEL INSIGNIATOURER 2.0 CDTI COSMO 2010 10.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.790 2.LAST. KOV. ZLATA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.790 1.LAST., KOT NOV BELA VW PASSAT 2.0 TDI DSG 2012 15.490 1.LAST, TOP OPREMA KOV. ČRNA VWTRANSP0R1ER 1.9 TDI KRPAN 2006 8.490 1.LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Mestni kino Ptuj Petek, 30., sobota, 31. januar, in nedelja, 1. februar: 16:00 Amazoni-ja; 18:00 Višja sila; 20:00 Neuklonljiv. ZIMSKPRETER radia PTUJ M t*—O V nedeljo, 1. 2. 2015, ob 18. uri V klubu Gemina XIII. v Termah Ptuj Gost zimskega glasbenega večera Radia Ptuj bo ALFI NIPIČ! Zimski veter, ki bo tokrat pihal iz Štajerske, prinaša v Gemino tudi posebne cene, med drugim slastni krof za 0,80 evra, Haloško gibanico za 2,80 evra in Lukulusov krožnik za 4,00 evre. Nedeljsko druženje z Alfijem se bo nadaljevalo tudi po koncu oddaje! Vstop prost! Grand [ Iotel Primus tekme f hi Štajerski' BELA CENTRALNA KURJAVA VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE ahy£ avtohlsa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan. horvat@ah pa .si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D 07/2010 m BELA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERV ISN A KU IIGA HM CM 1,6 HCl 05/2011 9.900 T. MODRA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERV ISN AH JIGA AUDIA4AVANT2,01 06/2009 11.999 T. MODRA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERV HA BMW 116 D 07/2012 15.499 T. MODRA 1.1AST, NAVI, NAR. SERVIS, SERV. KI illGA C[UC42,m 02/2007 4.499 RDEČA 1.LAST, NAR. SERVIS, SERV KNJIG RMM161J 06/2012 11999 BELA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERV KNJIG MERCEDES E220 05/2010 18.999 T. MODRA 1.1AST, NAR. SERVIS, SERV KNJIG PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 HDI 04/2011 10.999 BELA 1.1AST, NAR, SERVIS, SERV KNJIG TOYOTA VERS01,4 TDI 03/2011 9.399 SV. MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV KNJIG PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI 09/2011 9.999 ČRNA 1.1AST, NAR, SERVIS, SERV KNJIG VW PASSAT SW 2,01 06/2011 11.999 ČRNA 1.1AST, NAR. SERVIS, SERV KNJIG VWPASSATSW2,0TDI 05/2011 13.299 SREBRNA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERV KNJIG RENAULTCU0OT EXPRESSION CONF. 01/2006 3.600 SREBRNA 2M,NAR. SERVIS, SER1I KNJIG VWPOL01.4 08/2009 7.999 SREBRNA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERV KNJIG VWTOURAN 1.6TTDI 01/2011 10.999 ČRNA 1.1AST, NAR. SERVIS, SERV KNJIG GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenfl Oprema Barva renaulttwingo 1.2trend 2010 4.990,00 { prvi ust. rumena peugeot 2071.4 viisw outdoor 2009 5.990,00 € prvi ust. kov. t. zelena citroen berling01.6 hdi mult1space 2010 7.600,00 { serv. knjiga kov. peščena mazda 6 2.0 d limuzina 2003 2.990,00 { avt. klima rdeča citroen xsara picass01.616v xclusive 2006 4.290,00 f serv. knjiga kov. siva renault megane1.616v dynamique cc 2011 9.990,00 f avt. delj. klima kov. bela opel zafira1.9 cdti eny0j 2006 6.700,00 e 86.000 prev. kov. Črna seat ibiza 1.2 stella 2004 2.450,00 e serv0v0un kov. modra peugeot 2071.416v swtrendy 2008 5.990,00 f prvi ust. kov. Črna ford focus c-max 1.8tixitrend 2005 4.850,00 f serv. knjiga kov. t. modra nissan qashqai 2.016vtekna 2009 8.990,00 f prvi ust. kov. srebrna chevrolet lacetti 1.416v star+ 2008 3.300,00 e serv. knjiga kov. črna sk0da 0ctavia1.416v ambiente 2009 7.850,00 e prvi ust. bela renault clio 1.216v avt. elan 2009 5.390,00 e 58.000 prev. kov. b0rd0 renault espace 2.2 dci privilege avt. 2006 5.900,00 e serv. knjiga kov. Črna opel meriva1.7 cdti eny0j 2007 4.950,00 e klima bela ford s-max 2.0tdci trend 2006 7.700,00 £ prvi ust. kov. Črna citroen c5 iii 2.0 hdi tedence 2011 10.900,00 £ serv. knjiga kov. srebrna citroen exclu. 7 sed. c4 picass01.6 hdi avt. grand 2009 8.900,00 £ prvi ust. kov. zlata seat altea1.9 tdi reference 2009 8.625,00 £ serv. knjiga kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 08:00 Gorlšnioa - Iz naSih krajev 10:00 Oddaja Iz preteklosti 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Gorlšnioa 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV SIP 08:00 Otroški program 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Pozdrav sosedu 2. del 13:00 Zimska opravila na Polenšaku 15:00 Gorlšnloa - Iz naših krajev 17:00 Pozdrav sosedu 1. del 1B:30 Glasbena oddaja 20:00 Starše-Turl stično kulturni Koncert 23:00 Vldeo slrani 06:00 Godemo v Korantovl deželi 09:30 Uživajmo 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Seja sveta Lenart - posnetek 10:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 18:00 Glasbena oddaja 13:45 Ptujska Kronika 20:00 Dan OŠ Benedikt 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.slptv.si 02 754 00 30; lnfo@siptv.sl Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Ljudski pevci v Lanoovi vasi 09:25 ŠKL 09:50 Polka In majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Pozdrav sosedu 2. del 20:00 Dan OŠ Benedikt 21:30 Oddaja iz občine Markovoi 23:00 Video strani www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 6. februarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. SVEŽA bukova drva z našo dostavo prodamo po ugodni ceni. Pokličite na telefon 031 444 154. Mariotrans, j. d. o. o., Novi Bošnjani 24, Križevci. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroinštalacij, peletnih gorilnikov, prodaja pe-letov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. amnoseK Boštjan ZEMLJAKs.p. KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54 c, Videm in PE Lancova vas 2 b. Informacije: 031 584 965, kamnosestvo.zemljak@ gmail.com. NUDIMO RAČUNOVODSTVO za d. o. o. in s. p. po zelo ugodni ceni. Tel. 041 987 935, Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. VUZEM,,, Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. U"» roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZA NAROČILA DO 30.1.2015 GOTOVINSKI POPUST dO -25% KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. www.tednik.si UGODNO prodam pulzirajočo magnetno terapijo - BNM + firme Body care - blazina je bila malo rabljena, stara 1 leto. Informacije na tel. 031 303 466. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.: HRASTOVI fosni, deske, naravno sušeni, ugodno prodam. Tel. 041 226 204. KORUZO, suho, luščeno, prodam, možna dostava. Tel. 041 226 204. KUPIM traktor, lahko tudi s priključki, in motokultivator ali traktor Tomo Vin-kovič. Informacije 041 680 684. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRAŠIČE mesnate pasme, težke do 140 kg, ugodno prodajo, po dogovoru jih tudi očistijo. Tel. 031 743 951. PRODAM 1,80 ha njive v Pacinju. Tel. 031 798 251, po 16. uri. PRODAM 250-kilogramskega, domače rejenega, prašiča. Telefon 031 663 672. PRODAM dva prašiča domače reje, težka od 150 do 180 kg. Tel. 761 01 03. PRODAM prašiča, 160 kg. Tel. 041 316 368. PRODAM prašiče domače reje, težke 120, 150 in 330 kg. Cena ugodna. Tel. 041 986 390. PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,70 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766 Ptuj. PRODAM seno in slamo. Za večjo količino možna dostava. Tel. 031 451 540. PRODAM telico limuzin v devetem mesecu brejosti. Tel. 031 788 502. SILOS za žito ali krmila, 15 kubični, na treh nogah, prodam. Tel. 070 826 526. DOM-STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, centralno ogrevano, takoj vse-ljivo, v centru Ptuja, v izmeri 49 m2, oddam v najem za 11 mesecev (od 1.2. do 31.12.2015). Cena po dogovoru. Informacije na tel. št. 041 958 615. NEPREMIČNINE V NAJEM damo garažo v garažni hiši na Ptuju za obdobje do enega leta v velikost 13 m2. Tel. 041 797 733. RAZNO UGODNO prodam štedilnik (2 plin in 2 elektrika), hladilnik in pralni stroj Körting. Tel. 041 594 993. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Koncert ob jubileju Rajko Djordjevič. Mojih prvih 60, nastopajo: skupina AVE, ans. Vitamin, Helena Blagne, Alen Islamovič, Slovenski oktet, Andrej Šifrer, ans. Krajcarji, skupina Bum, Rudarski oktet. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Komunalno podjetje Ptuj d.d. tel. št. 02/787-51-11 e-pošta: info@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si OBVESTILO Komunalno podjetje Ptuj, d. d., obvešča uporabnike pitne vode ter storitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju mestne občine Ptuj, da mu je bila podeljena koncesija za izvajanje navedenih gospodarskih javnih služb v mestni občini Ptuj. Uporabniki v mestni občini Ptuju bodo tako račune za dobavljeno pitno vodo in druge storitve za mesec januar 2015 prejeli od Komunalnega podjetja Ptuj, d. d. Vsi uporabniki, ki plačujejo storitve preko direktnih obremenitev SEPA, bodo v prihodnjih dneh prejeli posebno obvestilo v zvezi z možnostjo plačila preko direktnih obremenitev SEPA. Plačilo mesečnih položnic za navedene storitve bo še naprej možno na mestni blagajni na sedežu podjetja Javne službe Ptuj d.o.o. Za vaše razumevanje se zahvaljujemo! Ptuj; 28.1.2015 Direktor: mag. Janko Sirec Mrežni podjetniški inkubator Ormož, d. o. o., razpisuje prosto delovno mesto direktorja družbe Kandidat/-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: • ima najmanj VII. stopnjo izobrazbe ekonomske, pravne, organizacijske ali tehnične smeri, • obvladuje vsaj en svetovni jezik, • ima najmanj 5 let poslovodnih oziroma vodstvenih izkušenj iz gospodarstva, • ima izkušnje na področju podjetniškega svetovanja, • obvlada poznavanje osnovnih računalniških orodij, • je državljan Republike Slovenije, • ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ni bil/-a obsojena/-a na nepogojno kazen zapora več kot 6 mesecev, • da ni bila zoper kandidata/-ko vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kandidat/-ka mora k vlogi priložiti: • življenjepis, v katerem je poleg ostalih podatkov opis delovnih izkušenj (ime in naslov delodajalca, funkcija, čas zaposlitve), • dokazilo o izpolnjevanju ustrezne izobrazbe, • dokazilo o znanju vsaj svetovnega jezika, • izjavo ali potrdilo kandidata, da je državljan Republike Slovenije, • izjavo ali potrdilo kandidata, da ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ni bil/-a obsojena/-a na nepogojno kazen zapora več kot 6 mesecev in ni bila zoper kandidata/-ko vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • izjavo ali potrdilo, da je državljan Slovenije, • program dela in razvoja družbe. Delovno mesto direktorja se razpisuje za dobo dveh let za polovični delovni čas. Prijavo skupaj z zahtevanimi prilogami je potrebno poslati do 13. 2. 2015 do 12. ure na naslov: Mrežni podjetniški inkubator Ormož, d. o. o., Vrazova ulica 9, 2270 Ormož, s pripisom Za razpis za direktorja - NE ODPIRAJ t ] Bolezen te je objela in poslednjo moč ti vzela. Bolečine težke si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal, a spomin na tebe bo ostal. V SPOMIN 30. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil Ivan Hebar IZ VIČANCEV Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate. Tvoji najdražji Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč. Le mir in pokoj mi dragi želite in mi prižgite lučko v spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in botre Marije Krajnčič IZ BUKOVCEV 108 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ji prišli poklonit in darovali cvetje, sveče in za sveče maše, jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebna zahvala je namenjena osebju Doma upokojencev Muretinci, Čebelarskemu društvu Markovci, odboru Društva upokojencev Markovci, ZUDV Dornava odd. A 5, Jeričinim bivšim sodelavkam, zastavonošema, nosilcu križa, govornicama za občutene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, g. župniku za opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Mir iz Vidma. Za vse iskrena hvala. Otroci: Janez, Jerica in Majda z družinami Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, si v mislih, besedah naših, da, celo v sanjah, le da se korak tvoj več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA V 81. letu je po kratkotrajni in hudi bolezni prenehalo biti srce dragemu možu, očetu, dediju, pradediju, bratu in svaku Janezu Vidoviču IZ VELIKE VARNICE 105 Hvala vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami: sorodnikom, sosedom, prijateljem, g. župniku E. Vajdu, patroma T. Kolenku, J. Ferležu, PGD Leskovec, DU Lesko-vec, govornikoma, nosilcem praporov in križev, pogrebnemu zavodu Mir, internemu oddelku J. P. Ptuj, pevcem za sočutno odpete pesmi ter za vse darovane maše, cvetje in sveče. Žalujoči: žena Zalika in otroci z družinami Hvala vama za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli z vama, v srcu bomo nosili del vaju vsi, ki smo vaju poznali in imeli radi. SPOMIN Minilo je deset let in minevata dve leti in pol, odkar sta nas zapustila naša draga Iztok Kaisersberger IZ KRAIGHERJEVE UL. 23 NA PTUJU Marija Flajšman, roj, Požegar IZ DOLIČA 34 PRI DESTRNIKU Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki se ju spominjate in z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prinašate sveče. Vsi vajini, ki vaju zelo pogrešajo Podravje • V treh mesecih 13 dimniških požarov Dimniškega požara se ne gasi z vodo Na spletnem portalu Uprave RS za zaščito in reševanje (SPIN) je bilo na območju Podravja od oktobra 2014 do 15. januarja 2015 zabeleženih 13 dimniških požarov. »Do požara v dimniku pride zaradi vžiga gorljivih snovi v dimniku. Vzrok za to so skoraj vedno slabo vzdrževanje, dotrajanost dimnika, slaba vleka ali celo napačna gradnja dimnika,« je povedal Dragomir Murko z Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot je dejal Murko, je najboljša preventiva pravilno kurjenje in vzdrževanje dimnika. In kakšno je pravilno kurjenje? »Lo-puta v dimniku naj bo odprta toliko, da zagotavlja dobro vleko in dovolj zraka za dobro izgorevanje. Ne nalagajte v kurišče prekomerne količine goriva, ker s tem pri dobri vleki lahko povzročite požar. To se v praksi dogaja, ko ljudje zapuščajo dom in ne želijo, da bi ogenj v kurišču ugasnil. Prav tako kurjenje orehovih lupin, luščin stročnic ali suhih koruznih storžev ipd. sprošča zelo visoke temperature, ki lahko v slabo očiščenem dimniku povzročijo požar,« je opozoril Murko. Tem nevšečnostim in nevarnostim se da izogniti s čiščenjem dimnika, ki ga je pri trdih gorivih (npr. les) treba opraviti vsaj dvakrat letno. »Prav tako je dobra preventiva, da se odprtin dimnika ne zalaga z gorljivimi materiali, s pohištvom, stenskimi oblogami, tapetam,« je dodal Murko. Sicer pa so znaki dimniškega požara prasketanje v dimniku (bobneč zvok, ki je podoben zvoku tovornega vlaka ali nizko letečega letala), ki postaja vse močnejše, črn dim iz dimnika, leteče iskre ali celo plameni iz dimnika, izgorevanje, smrad, je naštel Murko. Ob tem pa pozval: »Če nastane dimniški požar, najprej pokličite na 112 in o požaru takoj obvestite sosede. Vsi stanovalci, tudi živali, naj nemudoma zapustijo stanovanje ali hišo, saj je nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega oksida zelo velika. Prepričanje, da lahko dimnik zgori brez nadzora gasilcev, je zgrešeno in zelo nevarno!« Dragomir Murko je še opozoril, da se ognja v dimniku nikoli ne gasi z vodo. Voda se ob razbeljenih stenah dimnika upari in poveča svojo prostornino, kar lahko privede do eksplozije, je pojasnil. Pred ponovno uporabo kurilne naprave, tako pravi Murko, mora dimnik pregledati dimnikar, saj je velika verjetnost, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika. Mojca Vtič V Največkrat je vzrok slabo VlV v ■■ ■ ■ očiščen dimnik Člani PGD Majšperk so bili v tem letu že dvakrat poklicani na pomoč zaradi dimniškega požara. »Ko pridemo na kraj intervencije, najprej ugotovimo stanje. Če gre zgolj za dimniški požar, gorenje nadzorujemo in opazujemo ter smo v pripravljenosti za gašenje s prahom ali CO2. Če pa se je ogenj že razširil na ostrešje, kot smo imeli letos tudi primer, začnemo gasiti objekt,« je pojasnil poveljnik PGD Majšperk Andrej Vrabič. O vzrokih za letošnja požara pa je dejal: »Letošnje leto je nekoliko specifično. Najprej so bile visoke temperature, nato pa so se hipoma spustile in ljudje so začeli intenzivno kuriti. Kot pa smo s policisti ugotovili, je razlog predvsem nekakovostno opravljeno čiščenje dimnika.« Foto: PGD Poljčane »Do požara v dimniku pride zaradi vžiga gorljivih snovi v dimniku. Vzrok za to so skoraj vedno slabo vzdrževanje, dotrajanost dimnika, slaba vleka ali celo napačna gradnja dimnika,« je povedal Dragomir Murko z Uprave RS za zaščito in reševanje. Dimniškega požara se nikoli ne sme gasiti z vodo. (Fotografija je simbolična.) Lovrenc na Dravskem polju • Ob 100. obletnici prve svetovne vojne Komemoracija ob spomeniku padlim Ob stoti obletnici prve svetovne vojne in avstro-ogrskega taborišča Sternthal je Zgodovinsko društvo Kidričevo v nedeljo v Lovrencu na Dravskem polju pripravilo komemoracijo ob spomeniku padlim v 1. svetovni vojni. V nedeljskem popoldnevu se je ob spomeniku padlim v 1. svetovni vojni zbralo blizu 100 udeležencev, da bi počastili spomin na padle krajane na bojiščih Galicije, soške fronte in Karpatov. Kot je v spominskem nagovoru poudaril predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo Radovan Pulko, se letos spominjajo tudi dogodkov, ki so zaznamovali naselje Kidričevo, saj so januarja 1915 avstro-ogrske oblasti v takratnem Sternthalu postavile taborišče za ruske vojne ujetnike, kasneje pa še rezervne vojaške bolnišnice. Številni ranjeni Foto: M. Ozmec Ob 100. obletnici prve svetovne vojne so v Lovrencu na Dravskem polju pripravili komemoracijo ob spomeniku padlim v 1. svetovni vojni. vojaki, ki so kljub zdravljenju v Sternthalu podlegli poškodbam, so bili pokopani na vojaškem pokopališču v današnjem Kidričevem. Ob tej priložnosti je župan občine Kidričevo Anton Lesko-var k spomeniku padlim v prvi svetovni vojni položil venec, krščanski obred in blagoslov umrlih je opravil lovrenški župnik Karel Pavlič, s kulturnim programom pa so spomin na žrtve počastili pevci MoPZ Talum Kidričevo in člani KGD Ptičica iz Prepolj na Dravskem polju. -OM Videm • Preiskava v teku Z videmsko »telefonijo« se ukvarjajo organi pregona Lani jeseni smo obširno poročali o domnevnih nepravilnostih pri vračanju sredstev za gradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja v občini Videm. Primer je obravnavala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Štajerski tednik je bil prvi, ki je ugotovitve iz poročila KPK objavil. V nadaljevanju so zgodbo o videmski telefoniji povzeli še drugi slovenski mediji. Ta teden smo neuradno izvedeli, da naj bi se s primerom ukvarjali organi pregona, kar so nam tako na policiji kot na tožilstvu potrdili. »Lahko potrdimo, da je v teku predkazenski postopek - zbiranje obvestil policije. Glede na to, da je zadeva v preverjanju, vam nadaljnjih informacij v tej zvezi, zaradi interesa postopka, ne moremo posredovati,« je povedala vodja ptujskega okrožnega tožilstva Diana Še-ruga Sagadin. Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor, je dodal: »V predmetni zadevi poteka predkazenski postopek, v katerem policija zbira obvestila, dokumentacijo in izvaja druge potrebne ukrepe.« Na tožilstvo in policijo smo med drugim naslovili vprašanja, ali je bila v zvezi s primerom podana kazenska ovadba ali so zadevo pričeli preiskovati samoiniciativno, na podlagi javno znanih in objavljenih informacij. Nadalje nas je zanimalo, kdaj se je preiskava začela in kdo je v preiskavi. Na ta vprašanja zaradi interesa postopka odgovorov nismo prejeli. MZ NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZIZID-OKNO A^/ ' O RS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80: mobi: 031 793 204: -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO Privoščite si 1 kozarec zdraha... dcl brezplačno Napoved vremena za Slovenijo Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. eur Vvseh Pomarančah... Danes dopoldne se bodo padavine krepile, deloma bo deževalo, deloma snežilo. Popoldne pa bo dež povsod v notranjosti države prešel v sneg. Popoldne bo zapihal severni veter, zvečer na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem od 4 do 6, najvišje dnevne od -1 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C. Obeti V noči na soboto bodo padavine ponehale, zjutraj se bo delno zjasnilo. Popoldne se bo pooblačilo, ponovno se bodo začele pojavljati rahle padavine, v notranjosti države povečini kot rahel sneg. V nedeljo bo oblačno, ponekod bo občasno rahlo snežilo.