Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin de!Ia Liberta (Ul. Cummerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna • Ur 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spodizione in atoli, postale I. gr. ŠT. 531 TRST, SREDA 13. JANUARJA 1965, GORICA LET. XIV. :>ttt'thvv /e hitiva, h n riti oVtnlt Skoraj ne mine dan, da bil ne našla v dnevnikih novice o strašni smrti kakega otroka alli celo več otrok hkrati, pet, osem, devet itd. Navadno otroci zgorijo v hišah ali v stanovanjih., v katere so jih zaklenili, ali pa uitonejo v kakem kanalu alli v mlaku-ži blizu doma, ker so ostali brez nadzorstva. Te novice nas pretresejo do dna, saj si je strašno predstavljati smrt majhnih otrok v ognju. Skoro vedno pa lahko ob takih priložnostih ugotovimo, da iso billi kri" vi brezvestni starši aliii tisti, komur je bilo zaupano nadzorstvo nad otroki. Mnogim staršem je več do zabave kakor pa skrb za otroke. Tako pustijo otroke same, če le morejo, in se gredo zabavat kam v soseščino aii pa tu# ikam daleč, v neopravičenem »upanju«, d.a bodo otroci med tem mimo spa'ii in da se jim ne bo nič zgodiillo. Navadno jim pred, odhodom še močno zakurijo, d-i bi ogenj »dalje držali« 'n da otroke ne bi zoblo ter bi ‘tako bolje -paM1, tako da ne bi opazili, da staršev ni doma. Večina strašnih nesreč otrok, o ka-tenih smo brali z?dniji čas, se je dogodila ‘ako. Nekje na štajerskem v Sloveniji sta se šla brezvestna, »ijači vdana zakonca za-bavat in sta prepi jančevala ter se prepiha',a vso noč, medtem pa so se doma v dimu zadušili njuni trije otroci, ker se -»e vnela od prerazgrete peči soba. Braliil smo tudi o podobnih strašnih dogodkih v Italiji, v Ameriki, v Nemoilji in drugod. Starši bi se morali zavedati svoje odgovornosti do otrok. Nerazumljivo je, kako more biti kaki materi več do zabave izven doma kakor do tega, da bi ostala domal ■Pri svojih otrocih, tudi če 'se ji zdi, da se mora s tem nečemu odpovedati. Toda »Ir .le ta »odpoved« ceneni, banalni zabavi, 'ki obstoji največ v alkoholu in morda še v Pozibavanju po plehkih ritmih, res tako težka? Tudi če je mož talko lahkomiseln, da si M na zabave, pa bi morala biti vsaj zena 'toliko vestna, d.a bi ga pustila samega M a in ostala rajši pri ot rocih, ne pa da smatra za svojo »dolžnost«, da gre z njim na zabavo, morda zato, da »pazi nanj«, na-da bi pazila na otroke. Otroke za- ei?c v ^P^lmco in jih izpostavi vsem mogočim slučajem in mnogolkrat strašni nevarnosti, ki jo je bilo mogoče tudi predvidevati. Nerazumljivo je. kako morejo misliti mnogi zakonski pari, da ne sme miniti no-ien 'Prazmik brez »zabave« zanje, in se zabavajo, ^ kakor da bi bili brez vsake odgovornosti. Ta pohlen po uživanju je prava kuga našega časa, in to tem hujša in tem nevarnejša, ker se je polastila tudi ženslk, (Nadallevanle na 3. strani) INDONEZIJA ■ NOVO ZARISCE VOJNE NEVARNOSTI V AZIJI Indonezijski predsednik Sulkarno jie prejšnji teden v javnem govoru v Džakarti dokončno povedal, da izstopa Indonezija iz Združenih narodov, ker se čuti užaljena in izzvana, namreč s tem, da je bila Malajska federacija izbrana za nestalno članico Varnostnega sveta. Pri tem je Sukamo v nesramnem in žaljivem tonu govoril o Združenih narodih ter žalil tudi njegove strokovnjake, ki so prišli pomagat indonezijskemu 'judstvu. Trdil je, da Indonezija ne potrebuje Združenih narodov, da bo bolje shajala brez njih in da povzročajo njihovi strokovnjaki, ki so prišli pomagat pri razvoju indonezijskega poljedelstva, samo škodo, ker »se ne spoznajo na indonezijsko kmetijstvo.« O Ma'aji je govoril v temle tonu: »Rečem ti, Malajsija, tebe ni, ker te ne priznamo!« Indonezija, ki obsega že zdaj o-gromno področje, veliko kakor vsa Evropa, zahteva namreč zase velik del malajskih ozeme’j, zlasti na Borneu. Tako Indonezijci kot Malajci pripadajo isti malajski rasi, toda prav zaradi te rasne sorodnosti je tež-iko potegniti pravo mejo med, obema državama, tembolj Iker niti v Malajsiji niti v Indoneziji ne gre za izoblikovane narode, ampalk za mešanico ljudstev, plemen in ras, od rumene do arabske in črne. Sukamo upa, da se bo lahko s silo polastil malajskih ozemelj, po katerih hlepi. To pa mu bo po njegovem mnenju lažje, če Indonezija ne bo več članica Združenih narodov, ker tako ne bo vezana na nikalke njihove sklepe ali posredovanja. Kdor je videl v nedeljo po televiziji tisti Sulkarnov nastop, je moral — če je dovolj star — nehote pomisliti na podobne prizore, v katerih je bil glavni igralec Hitler. Isti pump, enaka pestra scenarija, iste množice občudovavcev in bučno pritrjevanje, enak grozeči ton in nesramnost v žaljenju drugih. Na Hitlerja pa na žalost spominja še mnogo drugega v zvezi s Sukar-nom. Tudi Hitlerjeva Nemčija je izstopila . iz Društva narodov, da je imela bolj proste roke. Tudi Hitler je usmeril vse svoje hotenje samo v osvajanje ozemelj, o katerih je mislil, da ima Nemčija pravico na- 1 nja, pa je šel potem v tem še mnogo bolj daleč. Tudi njemu so druge sile v začetku popuščale, da bi ga s tem »pomirile/ in »zadovoljile«. Prepustile so mu Avstrijo in Češko, kakor so Združene države in Združeni narodi prepustili Sulkamu zahodno Gvinejo, čeprav živi tam rasa, ki1 nima z malajsko nič skupnega in je bilo pričakovati, da jo bodo Indonezijci skušali čimprei asimilirati ali iztrebiti. In tudi pri Sukarnu kakor prej pri Hitlerju se je pokazalo, da je to le še povečalo njegov osvojevalni apetit. Hitler je 9klenil pakt s Sovjetsko zve-1 I zo, ko se je pripravljal na napad, Sukamo I pa, ki je že v precej dobrih odnosih s So-1 vjeti, a je mislil, da mu bodo zamerili izstop iz Združenih nardodov, se je sporazumel rajši še s Mao Tse Tungovo Kitajsko in si. zagotovil njeno pokroviteljstvo in morebitno pomoč v orožju in drugem. Seveda pa Sukarno vseeno ni Hitler. Manjka mu fanatične ideologije, s katero bi mogel prežeti svoje ljudstvo, in manjka mu tudi učinkovit in moderen vojni stroj. Baha se sicer kot nekdaj Mussolini (na katerega spominja po svoji gizdavosti) z ^desetinami milijonov svojih »bajonetov«, toda zgodovina je že dokazala, kaj talki bajoneti zaležejo, kadar gre zares. Najbolj se verjetno zanaša na gverilce, toda ti ne kažejo prevelike bojevitosti, in kadar jih enkrat izkrcajo na kaki malajski obali, je njihova glavna skrb, da se skrijejo v močvirje in žde tam ter pazijo, da jih ne odkrijejo. To pa je tudi najbolj pametno, saj zakaj pa naj bi se bojevalo to sicer tako simpatično in miroljubno ljudstvo? Za Sukarnove sanje o lastni veličini itn lastnem imperiju? Domovine indonezijskega ljudstva nihče ne ogroža in za prometna sredstva, s katerimi razpolaga, je ta že zdaj vse prevelika. Indonezijsko gospodarstvo pa gotovo tudi ni tako cvetoče, kakor meni Sukarno, in indonezijski gospodarski, socialni in prosvetni problemi so najbrž le bolj odvisni od pomoči Združenjih narodov, kot pa bi se dalo sklepati iz tega, da je ukazal Sukarnov zunanji minister Suban-drio predstavniku Združenih narodov v Džakarti, Jugoslovanu Pavičiču, naj pri priči zapre vse njihove urade. Sukarno se je spustil v nevarno igro in stopil na pot, iki ne more voditi drugam kalkor v propast. Toda mogoče je v tem vendarle tudi nekaj krivde Združenih narodov in zahodnih sil ter Sovjetske zveze. Kajti take diktatorske »osvajače« je treba pravočasno kreniti po prstih, pa bi bilo svetu marsikaj prihranjeno. Popolnoma anahronistično je, da bi skušale danes države z orožjem reševati svoje spore o ozemljih in manjšinah. To bi vrglo svet nazaj v leta pred drugo svetovno vojno1. V Malaji čaka zdaj 50.000 britanskih vojakov na Indonezijce, če bodo res napadli. V Singapur je priplula tudi angfeška letalonosilka »Eagle«. Poročajo, da je padlo doslej že okrog tristo indonezijskih gverilcev. Iz Bruslja poročajo, da bo kraljica Fa-biola poleti končno le dobila otroka. Tudi ginekologi so tokrat baje optimisti. RADIO TRST A • NEDELJA, 17. januarja, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 900 Kmetijska oddaja; 9.30 Zborovske skladbe Rada Simonitija; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Winnetuo«, roman Karla Maya za radio, dramatiziral Jožko Lu-keš. Drugi del: »Rešil bom VVinnetoua«. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Ceme; 15.00 Znani pevci: Cliff Richard; 15.30 »Gospa z morja«. Drama v petih dejanjih (Henrik Ibsen), prevedel Vojeslav Mole. Igrajo člani RO., režira Jože Peterlin; 18.30 Kino, včeraj in danes., pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico januarja«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Klasična simfonija. Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 33 v B-duru. • PONEDELJEK, 18. januarja, ob: 11.45 Italijanski orkestri in pevci; 12.15 Iz slovenske folklore -Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico januarja«; 17.25 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravila Vilma Kobal; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.15 Plošče za vas; 20.35 Giuseppe Verdi: »Aida«, opera v štirih dejanjih. • TOREK, 19. januarja, ob: 11.45 Naš juk_-box; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.25 Italijanščina po ,radiu; 18.30 Sodobna simfonična glasba. Hans VVerner Henze: Suita iz baleta »Undine«; 19.15 Radijska univerza - Tone Penko: Kraška flora; 20.35 Kulturni odmevi: dejstva in ljudje v deželi; 22.00 Slovenske novele 19. stoletja - Janko Kersnik mlajši: »Starec«; 22.20 Solistični instrumenti v času od sedemnajstega do devetnajstega stoletja; 22.35 Plešite z nami. • SREDA, 20. JANUARJA, ob: 11. 35 Radio za šole (za I. tečaj ljudskih šol) Domače živali: 1. »G psu; 11.55 Neapeljski motivi; 12.15 V Trstu pred sto leti; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev; 17.25 Radio za šole (za I. tečaj ljudskih šol). Domače živali: 1. »O psu«; 18.30 Iz programske glasbe, pripravil Gojmir Demšar; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 S!mofnični koncert Orkestra mestnega glasbenega liceja »Jacopo Tomadini« v Vidmu. Vodi Aladar Janes. V odmoru (približno ob 21.10) Knjižne novosti - Vinko Beličič: »Peta knjiga Zgodovine slovenskega slovstva v izdaji Slovenske Matice«; 22.00 Orkester »Mira/mar«; 23.00 Črnske duhovne pesmi. • ČETRTEK, 21. januarja, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 17.25 Italijanščina po radiu; 17.40 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Sosy Run; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Prešernovi soneti nesreče« ; 20.35 »Poslednje zatočišče«, radijska drama, (Lister Sinclair), prevedla Desa Kraševec. Igra RO., režira Jože Peterlin. Delo se je udeležilo natečaja »Promio Italia 1962«. • PETEK, 22. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (za II. tečaj ljudskih šol) Naši kraji in ljudje: 1. »I.z1 f-i v Goriška Brda«; 11.55 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.25 Radio za šole (za II. tečaj ljudskih šol) Naši kraji in ljudje: 1. »Izlet v Goriška Brda«; 18.30 Jugoslovanski solisti; 19.15 Rezistenca v italijanskem pripovedništvu - Giorgio Pullini: 1. »Predzgodovina«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Umberto Urbani: »Pesnik Ivan Mažuranic«. • SOBOTA, 23. januarja, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Kulturni odmevi: dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 Panorama tujih simfoničnih orkestrov; 15.55 Pesmi in plesi z vsega sveta; 17.00 Pevski zbori Furlaini-je-Julijske krajine: Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta, ki ga vodi Lucio Gagliardi; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentraji; 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Kras.ulja Simoniti; 19.00 Moderni slovenski samospevi; 19.15 Družinski obzornik. Urednik: Ivan Theucrschuh; 20.35 Teden v Italiji: 20.45 Zbor Slovenske Filharmonije, ki ga vodi Jože Hanc; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477 Huda nesreča v V rudniku Ušče pri Kraljeva so se vneli podzemeljski plini. Eksplozija je povzročil podore v rovih in je zaprla izhode 14 rudarjem. Delavci se nahajajo že več dni živi pokopani skoraj tisoč metrov podi MEŠANA KOMISIJA V ponedeljek se je zbrala v Ljubljani na posvet mešana italijansko - jugoslovanska komisija za udejstvitev videmskega sporazuma. Komisija razpravlja o poenotenju obmejnih prap astnic ter o razširitvi obmejnega pasu, dostopnega z njimi. Na dinevnem redu je tud' razgovor o avtomobilskih in morskih progah. Prebivalci na obeh straneh si najbolj žele, da bi se obmejni pas razširil in da bi se tudi valutno vprašanje zadovoljivo rešilo. ITALIJANSKA MANJŠINA Jugoslovanski državni predsednik Tito je sprejel v torek na Brionih odposlanstvo Ilalijanske unije za Reko in Istro. Delegacijo manjšinske zveze, ki obhaja 20-letnico ustanovitve, je vodil njen predsednik prof. Antonio Borme. Zastopniki so predsedniku obrazložili ku'turno delovanje italijanske manjšinske zveze v Jugoslaviji. Govorili so tud.i o šolskem stanju, katero je bilo pred nedavnim urejeno z dogovori KONFERENCA PRAVOSLAVNIH CERKVA ODGODENA Splošno konferenco pravoslavnih Cerkva, ki naj bi se sestala na pobudo cesarja Hai-le Selassieja v Add.is Abebi, so odgodili na nedoločen čas, ker deset od 16 povabljenih Cerkva slovanskih vej ne more poslati svojih zastopnikov. Kljub temu bodo pa od 14. do 18. februarja zborovali v Addis Abebi voditelji monofizitskih Cerkva. Prišli bodo predstavniki' egiptovske koptske Cerkve, sirske, armenske, sirske Cerkve v Indiji in etiopske Cerkve. ZASTOJ POLITIČNIH VED V RUSIJI Sovjetski ekonomist F. Burlatsky je objavili v ned,e'jo v Pravdi članek, v katerem poziva ruske voditelje, naj dovolijo intelektualcem, da pokažejo, kako bi bilo treba po njihovi presoji učinkoviteje upravljati državo. Omenjeni ekonomist se pritožuje nad dejstvom, da so v preteklosti, pod Stalinom in Hruščovom, vse preveč prezirali mnenje intelektualcev, ter vzpodbuja k obnovitvi študija političnih ved, katerega so komunistični birokrati v splošnem smatrali za vmešavanje v svoje področje. Burlatsky protestira proti temu, da so v Rusiji zanemarjali politične vede, in pravi: »Je možno smatrati to za normalno, da nobena veja družbenih ved ne študira na resnično globok način vprašanja uprave? Ali ni morda v določenih mejah pripisati pomanjkljivosti, ki so se kazale v odločitvah za izboljšanje strukture in metod dejavnosti državnega aparata, ravno temu?«. TEDEmKI KOLEDARČEK 17. januaria, nedelja: Anton, Zvonimir 18. januarja, ponedeljek: Vera, Sv. Petra stol 19. januarja, torek: Marij, Mara 20 januarja, sreda: Fabijan, Zjvojin 21. januarja, četrtek: Neža, Janja 22. januarja, petek: Viktor, Vincencij 23. januarja, sobota: Rajko, Rajmund srbskem rudniku zemljo. Reševalci so se skušali prebili do njih, toda v rovih kar bruhajo proti izhodom gosti oblaki dima in strupenih plinov. Reševane skupine so se morale vrniti, čeprav so nekatere prodrle že v do slo metrov v bližino zasutega rova. Nekatere reševalce so morali v zastrupljenem stanju prepeljati v bo'nišnico. V premogovnem rovu je kopalo 18 rudarjev. Ko so se vžgali plini, so se štirje rešili, ostalim je pa zaprlo pot trideset metrov ruševin. Pred,-včerajšnjim je rudniško vodstvo že izgubi-'o upanje, da bi bili ponesrečenci še pri življenju. Doslej so odkopali 11 mrtvih. Od vsepovsod V Južnem Vietnamu je padlo od, začetka leta 1961 do 4. t. m. 356 Američanov, 1546 je bilo ranjenih in 19 je pogrešanih. Skoraj tri četrtine padlih Američanov so ubili gverilci Vietkonga, drugi so bili ubiti pri raznih 'e tal s k h nesrečah itd. v zvezi z vojaškimi operacijami v Južnem Vietnamu. 1-- 29-letn i ameriški letalec Robert Glenn Thompson je dajal šest let nekemu sovjetskemu vohunu tajne podatke, za kar je dobiva' po — pet dolarjev na teden. Grozi mu smrtna kazen, a ni izključeno, da bo lončal — v norišnici. —I-- Novi ravnate'j tržaške zvezdoslovskc o-pazovalnice je — ženska, še mlada gospa Marghsrita Hack, doma iz Firenc in -poročena z nekim pisateljem. Ravnateljsko mesto je dobila po razpisu. Nova ravnateljica že mfsM na gradnjo podružnice tržaške zvezdarne na Krasu, kjer jr zrak bolj čist. Francija zahteva, da bi poenotili v okviru Skupnega evrooskera trga tudi ceno mleka. V Franciji je mleko preveč poceni, ker država kmetom ne poravna razlike v ceni, kakor se to dogaja v nekaterih drugih državah Skupnega trga, v Nemčiji in Ho-'andiji. Vprašanje ni tako preprosto, kakor bi se dalo sklepati po — mleku, ampak bo zahtevalo dolgih in zapletenih pogajanj, preden bo rešeno. •-- S »'ovitega mostu »Gulden Gale«, ki pelje preko morskega zaliva v San Franciscu v višini 65 metrov, je padel (ali skočil; to ni še čisto jasno) v torek 16-letni Tom Tavvzer in — ostal živ. Za to se ima zahvaliti tudi dejstvu, da je plul v bližini neki st razni čoln, ki ga je takoj nezavestnega rešil iz morja. Ima z'omljeno eno rebro in notranje poškodbe. Skoraj čudež je, d.ai ostane kdo živ po padcu v vodo iz take višine. •-- Turški ministrski predsednik Ismel Tno-nu in predsednik Gursel sta sprejela povabilo, da uradno obiščeta Sovjetsko zvezo. To je naznanil eden novih ruskih veljakov, Niko'aj Podigorny, ki vodi sovjetsko parlamentarno delegacijo, ki je zdaj na obisku', v Turčiji. Sovjeti bi sc radi sprijaznili s Turčijo in so baje pripravljeni v ta namen obrniti hrbet Makariosu. Makarios spet začenja s svojimi političnimi vragolijami na Cipru, odkoder zadnje dni vedno pogosteje poročajo o eksplozijah bomb pred hišami turških politikov in pred mošejami1. Zmeda v Kongu se nadaljuje MILAN IMA PRVENSTVO V TATVINAH AVTOMOBILOV Položaj v Kongu, ki ni bil nilkdar do konti' razčiščen, odkar je ta nekdanja velika bc gijska kolonija postala »neodvisna držita«, se sipet zap’eta. Čete osrednje vlade so ob odločilni pomoči belih najemnikov in pod njihovim vodstvom sicer porazile upornike v »Vzhodni pokrajini« in zavzele najvažnejša središča v njej, vendar pa ne morejo vzpostaviti reda in miru. Uporniška voditelja Gbenyya in »generali« Soumaliot sla se umaknila čez mejo v Sudan im zdaj prirejata tam in drugje tiskovne konference, na katerih stavljata Čombejevi vladi pogoje kot zmagovavca in obtožujeta njegove čete nasi'nih dejanj in okrutnosti, in kot se zdi na žalost dokazano, ne čisto neosno-vano. »New York Times« je prinesel te d.ni poročilo, da so postrelile osrednje kongovske čete — a'i morda nekdo, ki si je z njihovo pomočjo in pod njihovim okriljem vzel to oblast — okrog 500 ljudi, med njimi tudi otroke in ženske. Pripadnike uporniškega gibanja so prignali v stadion »Pa-trice Lumumba« v Stan'elviilleu in če jih je množica v njem sprejela z veselim vzklikanjem ali s ploskanjem, so jih izpustili; če pa je začela kričati in jim groziti, so jih odpeljali v neko stransko ulico in jih postrelili is strojnicami. Ne poročajo, kdo je sestavljal tisto »ljudsko sodišče«. Lahko pa si predstavljamo, da običajna krvoločna sodrga, ki se ob takih priložnostih zmeraj znajde na kraju neredov. Taka množica je n. pr. ploskala, ko XV# h It r* t n Ibuln c* Al A / n V /e ,'mi'iti n/>r>It (Nadaljevanje s 1. strani) ki jih že zaposlenost izven doma sama odvrača od družine, uživaška miselnost pa jiiih napravlja nevarne za njihove lastne otroke. Ne da bi se zavzemali za policijske metode, se nam vendar zdi, da bi moral ob-s loj ati v vseh civiliziranih državah zakon, ki bi prepovedoval puščati otroke same, iiin kdor bi ga prekršil, bi moral biti strogo kaznovan. Navadno je svet nagnjen k temu, da s takimi starši, ki so zaradi lastne 'ihkomiiselnosti uničili svoje otroke, še 'sočustvuje, češ dovolj su kaznovani, isaj niso hoteliii, vest jih že dovolj muči itd. Toda tudi življenja otrok, uničena tako nesmiselno, tako lahkomiselno, so dragocena, prav tako ali še bolj dragocena kakor življenja mnogih odraslih, ki so jih že zapravili ali omadeževali, medtem ko so otroška življenja še čista in stikana iz upanja. Zato bi morala bilti strogo maščevana, tudi na njihovih starših, če so krivi njihove smrti. In take kazni bi služite tudi za svarilni vzgjled. Dejstvo pa je, da se tudi sosedje premalo brigajo za usodo takih otrok, iki jih starši zaklenejo v stanovanje. Včasih jiiim to morda res ni znano, toda če vedo, da se je to že večkrat zgodilo, bi mora'i tudi oni ali opozoriti na to pristojne organe, ali pa sami pravočasno poseči vmes, da se ne zgodi nesreča:. Tudi brezbrižnost je v takih primerih zločin, brezbrižnost, ki izvira iz komod,nosti in mrzlega odnosa do soljudi. Pa tudi vsa družba in v prvi vrsti oblasti, je dolžnla vse storiti, da zavaruje otroke. so v Budimpešti, po nedolžnem obsodili na smrt Rajka in ko so še prej sodili Mind-szentya — da navedemo samo dva primera iz nepreoddaljene soseščine ... Usmrtitve upornikov, »osumljencev.« in celo njihovih žen in otrok sc trajale v Stanleyvi,!leu pol septembra in še v december, dokler ni prevzel poveljstva v mestu nek pametnejši kongovski častnik. Zadnje dni poročajo iz Konga, da se vladne čete umfikajo iiz manjših središč v Vzhodni pokrajini, ker jih zaradi prevelikih daljav ne morejo držati. Uporniki se tako spet lahko brezsk: bneje zbirajo in so že začeli celo z napadi na predmestja Stan-leyvil,'ea. Nekatere afriške države, zlasti Egipt, Sudan, Alžerija in Gana, so jim obljubile pomoč v orožju in vojaštvu. Verjetno jih podpira tudi komunistična Kitajska kot dokazuje najdeno kitajsko orožje. Na vidiku 'so tako nova krvoprelitja v Kongu. Tudi politična zmeda traja naprej. Bivši predsednik vlade Adoula je dal za neki tunizijski ljist izjave, da bi morali prirediti konferenco kongovskih voditeljev, a brez Čomlbeja, in doseči sporazum za skupn > v'ado Jasno pa je, da bi to le še povečalo zmedo in da bi talki »ministri« samo rovarili drug proti drugemu in uprizarjali državne udare s svojimi pristaši. Vedno bolj se razkriva .dejstvo, da Kongo ni bil zrel za neodvisnost, ker nima za to ne gospodarskih, ne kulturnih in tudi ne etničnih pogojev. Mora'i bi ga postavili za določeno vrsto let pod, upravo Združenih narodov, dokler bi ne prišlo iz šol dovolj izobraženih Kongovcev, da bi lahko prevzeli upravo v svoje roke, ali pa Kongo razdeliti v manjše, bolj pregledne in etnično enotnejše države ter zajamčiti mir med njimi. Druge rešitve ni videtii, ker sicer ta ogromna dežela medtem vedno bolj nazaduje in zapada nazaj v popolno banbarstvo, prebivavstvo pa je izpostavljeno terorju m pomanjkanju. SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU sporoča, da se zaradi nepredvidenih tehničnih ovir tradicionalni dobrodelr' ples letos ne priredi. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE ?rimož Kozak DIALOGI Igor Torkar ŠTUDENTOVSKA DOBA Saša Vuga BERNARDEK Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIČ V četrtek 14. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red \ in B) — v petek 15. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red C in D) — v soboto 16. januarja 1965 )b 20.30 — v nedeljo 17. januarja 1965 ob 16.00 (abonma 1. popoldanski) — v sredo 20. januarja ob 20.30 — v četrtek, 21. januarja ob 20.30 — v nedeljo 31 januarja 1965 ob 16.00 uri (abonma II. popoldanski). Prodaja vstopnic vsak dan od II. do 14. are ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Ktillurnena doma. Me^to Milan se lahko ponaša z nič kaj zavidljivim prvenstvom. Na prvem mestu je namreč g’ede tattfin avtomobilov. Vsak dan jih ukradejo približno dvajset. Policija jih izsledi nekako polovico, a vozila najde navadno v takšnem stanju, da sploh niše več za rabo. Največ tatvin se zgodi ponoči, ker stoje avti kar pred hišami. Policijsko varstvo je pa prav neznatno. Medlem ko se pojavi mož postave na parkirnih prostorih vsakih deset minut, da »pri-epu kako globo, pa vozi policijski avto lam mimo morda le enkrat na noč. Značilno je tudi, da kradejo po večini avte domačih znamk. Avte razložijo tatovi na sestavne dele, katere potem dosti lažje prodajo. POLITIKA IN LJUBEZEN Rihard Stanley, 44-letni poslanec konservativne stranke v Londonu, se je pred nekaj tedni zaročil z ljubko in razumno Suzano. Določila sta že dan poroke, toda strankino tajništvo jima je prepovedalo poročiti se pred, koncem januarja. Kot razlog je stranka navedla, da mora biti Stanley navzoč pri vsaki parlamentarni seji, kar bi pa najbrž ne bilo mogoče v medenih mesecih. Pisma uredništvu Cenjeno uredništvo, naj opozorim na razmere na naši pošli na Opčinah. Predvsem bode nas openske Slovence v jči dejstvo, da, kol se zdi, zdaj ni na openski Došti nobenega slovenskega nameščenca. Prej je Mila v službi starejša in vestna ter ustrežljiva poštna uradnica, ki je znala slovensko, a je bila menda že upokojena. Od tedaj se zdi, da med tradniki na pošti nihče več ne razume slovenske >esede. Mislimo, da bi se spodobilo, da bi name-tili v kraju, kjer velilk del ljudi govori Slovenko, tudi kakega slovenskega poštnega uradnika li uradnico. Zdaj se dogaja to, da sploh ne moramo poslati na pošto otrok, ki še ne znajo tobro italijansko, ker se ne moirejo sporazumeti, djub tem.u, da bi sicer čisto lahko opravili naro-ilo. Tako moramo za vsako malenkost odrasli sani na pošlo, s čimer izgubljamo čas. Na to za-evo opozarjamo tudi naše slovenske politične lrcdstavnike. Druga stvar je vljudnost na naši pošti. Pred ralkim se je zgodilo, da je poslal neki p ošini ■radnik stranko, ki je hotela oddati priporočeno knj go, v kakšno trgovino tehtat pošiljko, češ da ■'imaio tehlirce, ker ise je pokvarila (!) Mislim, da ie v takem primeru dolžnost pošte, da si preskrbi novo tehtnico, ali pa da gre uradnik sam 'hi;vt pošiljke drugam, ne pa da pošilja tja stranjo )neko gospo). Tako tudi kljub temu ne more 'črno vedeti, koliko te’ ta nošiljka, zlasti ker v 'igovinah nimajo tako p'eciznih tehtnic. H. Spoštovano uredništvo, mogoče nima mnogo pomena, da vam to pišem. Rad pa bi izrazil svoje razočaranje nad tem, kako mnogo nepoštenih ljudi živi v našem mestu. Trikrat v zadnjem letu sem izgubil sam ali člani moje družine dragocene predmete ali zavoj važnih pisem, ki pa so bile (trgovsko) važine samo zame in za nikogar drugega. A nobene teh stvari nisem dobil nazaj, četudi je bil na trgovskih pismih naslov. O nepoštenosti mnogih Tržačanov sem se imel tudi že drugače priložnost prepričati, n. pr., ko sem bil v neki slaščičarni v eni izmed ulic blizu kolodvora in plačal kupljena darilca z novim bankovcem, a so zahtevali plačilo še enkrat. Ko sem •ahteval, naj pogledajo v regislr. blagajno, ker T - — ,'-••• nrikie na vrhu moj novi bankovec, so se branili to storiti. Tako sem raijši oddal darilca, namenjena otrokom, kakor da bi ga še enkrat plačal. A. T. /1 pr/n POLITIČNI RAZGOVORI ŠE NISO i ZAKLJUČENI Predstavniki strank sredinske levice in Slovenske skupnosti so v ponedeljek zvečer zaključili dela za sestavo besedila splošnega političnega sporazuma, ki bo omogočil začetek pogajanj za sestavo pokrajinskega odbora v Trstu in za sestavo odbora v de-vinsko-nabrežinski občini, če bodo omenjeno besedilo odobrila vodstva prizadetih političnih skupin. Iz uradne izjave Sveta Slovenske skupnosti med drugim izhaja, da je ta slovenska politična grupacija zahtevala od strank sredinske levice, naj najprej sprejmejo vrsto predlogov, ki se tičejo rešitve perečih slovenskih vprašanj, kar naj hi bil pogoj za dejanski pričetek pogajanj za sestavo skupnih večin v okviru pokrajinske uprave in naibrežinske občine. Med, zahtevami je na primer vprašanje dejanske uzakonitve manjšinskih pravic, vprašanje umetnega ispreminjanja narodnostnega značaja slovenskih krajev, vključitev slovenskih predstavnikov v razne javne ustanove ter komisije itd. Svet Slov. skupnosti se bo moral sedaj izreči, ali besedilo že omenjenega političnega sporazuma v zadovoljivi meri u-•streza postavljenim zahtevam. Vse pa kaže, da se to ne bo zgodilo pred nedeljo, 17. t. m. Toda tudi v primeru, da bi vodstva političnih organizacij besedilo političnega sporazuma odobrila, ostane še vedno odprto vprašanje sestave občinskega odbora v Nabrežini in v okviru pokrajine ter vprašanje upravnih programov. Kot znano, Slov. skupnost odločno vztraja pri zahtevi, naj bo župan v Nabrežini Slovenec in naj bodo Slovenci tudi polnoštevilno zastopani v odboru. Slov. skupnost nadalje vztraja, naj v odbor vstopijo predstavniki vseh skupin, ki bi tvorile morebitno večino, se pravi tudi socialisti. Slovenska skupnost končno zahteva, naj upravni program novega odbora upošteva duh in besedilo zlasti tistih točk njenega volilnega programa, ki zadevajo koristi in pravice slovenskih občanov. To velja tudi za upravni program pokrajinskega odbora. Ker se na dosedanjih razgovorih o teh zadevah še ni globlje razpravljalo, je jasno, da rešitev še ni tako |blizu in je pravzaprav še vedno problematična. VAŽNA NOVOST NA RADIU TRST A V sredo, 20. januarja t. 1. bo Radio Trst A začel oddajati novo rubriko »Radio za šole«, ki je namenjena vsem razredom ljudskih šol. Rubriko sestavljala dive tedenski oddaji po dvajset minut. Oddaje ob sredah so namenjene učencem Prvega tečaja, to je tistim, ki obiskujejo I. in II. razred ljudskih šol, oddaje v petkih učencem Drugega tečaja, to je tistim, ki obiskujejo ostale razrede ljudskih šol. Urnik oddaj je v s~e-do in v petek ob 11.35 za razrede, ki imajo pouk zjutraj, s ponovitvijo ob 17.35 za razrede, ki imajo pouk popoldne. Oddaje rubrike »Radio za šole« bodo obsegale dva dela: vzorno šolsko lekcijo, ka teri ho sledil krajši del z zborovskim petjem, šolsko pošto, recitacijami in morebitnimi dramskimi prizori. Prepričani pa smo, da se bodo predstavniki Slov. skupnosti odločili za tisto reši- J tev, ki je najbolj koristna za naše 'ljudstvo in tudi najbolj koristna za njegov socialni ter politični napredek. Naj se zavedajo, da j v teh dineh uživajo simpatijo in solidarnost ne samo vseh svojih volivcev, temveč tudi širokih plasti našega ljudstva v Italiji. Ta ■ zavest naj jim bo v podporo, zlasti glede na napade političnih nasprotnikov. Nabrežina: ZBOROVANJE SLOV. SKUPNOSTI V sredo je bilo v Nabrežini zborovanje svetovavcev, kandidatov in somišljenikov liste Slovenske skupnosti. Na zborovanju, kateremu je predsedoval in ga vodil bivši nabrežinski župan Josip Terčon, sta deželni svetovavec dr. Škrk in pokrajinski sve-tovavec D. Legiša obširno poročala o poteku po'itičnih razgovorov med predstavniki Slov. skupnosti in zastopniki strank levega centra. Po živahni razpravi, ki so se je u-deležili mnogi zborovavci, je bilo soglasno odobreno dosedanje de’o vdstva Slov. skup-nsti in zlasti njena stvarna prizadevanja v korist slovenske manjšine. Glede sestave nabrežinskega Občinskega odbora so zborovavci potrdili stališče da mora biti novi župan v vsakem primeru slovenske narodnosti in da mora tudi ustava celotnega odbora odražati, kolikor je mogoče, razmerje med Slovenci in Italijani v občini. Zborovanje, ki se je zaključilo malo pred polnočjo, je kljub kočljivosti obravnavanih problemov potekalo v vedrem in zares optimističnem vzdušju, kar je vsekakor dokaz politične zrelosti ne samo vseh prisotnih, temveč tudi vseh volivcev liste Slov. skupnosti v občini Devin-Nabrežina. Dolina: ŠKODLJIVO ZAVLAČEVANJE Kot znano, bo gradnja naftovoda še najbolj prizadela dolinsko občino, saj je znano, da bo njegovo izhodišče prav na področju med Domjom, Boljuncem in Ricma-nji. Pričakovali smo zato, da se bo dosedanja večina podvizala s sklicanjem seje novega občinskega sveta, ki mora med drugim zavzeti stališče do naftovoda, in sicer tako, kot ustreza koristim vsega prebivalstva v občini. Toda dosedanji občinski od,-bor še ni iz nam povsem nerazumljivih razlogov še ni sklenil sklicati prve seje občinskega sveta, čeprav je bil z več strani, in zlasti s strani petorice svetovavcev Slov. skupnosti opozorjen, naj vendar ne odlaša s svojim sklepom. Namesto da se sedanji upravni odbor — tako sodijo mnogi naši občani — ukvarja z vprašanji, ki se ga prav nič ne tičejo (glej zadnji žaljiv nappd na Slov. skupnost, objavljenem v sloven ’:em tržaškem dnevniku), naj raje naredi svojo dolžnost in omogoči redno de'ovanje novi občinski u-pravi. Vsako zavlačevanje utegne namreč postati zelo škodljivo. N. K. Zgonik: ZAČNITE Z RESNIM DELOM! Kmalu bosta potekla dva meseca od občinskih volitev, a nova občinska uprava še ni pričela s svojim rednim delom. Dosedanji župan Pirc, ki tokrat sploh ni kandidi- ral, se za občinske zadeve več ne zanima, : kar je popolnoma razumljivo, ker je njegov mandat potekel. Sedaj opravlja le tiste ] dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon. Tud.i občinski odbor se ne sestaja, 'tako da je občinska uprava popolnoma paralizirana. Mnogi vo'ivci in občani, pa naj pripadajo tej ali oni politični skupini, ne morejo kratkomalo razumeti, zakaj se še ni sestal novi občinski svet in pričel s svojim rednim delom. Volivcem je dobro znano, da je socialkomunistična lista poslala v občinski svet 12 svetovalcev, S'ov. Skupnost pa 3 svetovalce. Večina je torej odgovorna za današnje stanje. V zvezi s sestavo novega odbora se slišijo čudni glasovi. Med KPI in PSI je baje nastal hud spor, ker hočeta obe stranki imeti župana. Med. voli'no kampanjo se je govorilo, da je kandidat za župalnla zgoniški gostilničar in trgovec na debelo Josip Gruden, zastopnik komunistične partije. Zdaj se pa širijo glasovi o nekakšnem barantanju med, komunisti in socialisti za mesta v občinskem odboru. Vo'ivci pa čakajo samo nekaj: naj se začne čimiprej' z resnim de’om! H (ittov&hu Št. Lenart: NISO PRAVI V marsikateri furlanski in vzhodno-bene-ški občini nastajajo vedno nove težave pri sestavi občinskih odborov in svetov. Na vrsti je tudi šentlenartska občina, kjer so nekateri občani vložili priziv proti izvolit- vi dveh svetovalcev. Priziv, ki je že bil dostavljen županu, osporava veljavnost mandatov dveh socialnodemokratskih svetovalcev. Prvi je Ruggero Adami, ki vrši službo uradnika na davčni izterjevalnioi za občine Št. Lenart, S trenj e, Grmek in Dre-ko; obenem je ludi izvoljen za deželnega svetnika. Drugi je pa Vincenc Crisetig, izvoljen na isti listi, ki je bil v času izvo-'ilve odbornik občinske podporne ustanovo ECA. Če bi višja oblast sprejela priziv, se utegne spremeniti razmerje političnih strank v občinskem svetu. Ponteba: NOVA POSTAJA Na tovorni postaji v Ponlebi so že v teku obširna dela za /gradnjo potrebnih stavb in prog nove tovorne in carinske postaje. Vprašanje, kje in kako razširiti ali na novo zgradi že'ezniško postajo, ki bi ustrezala na mednarodni progi vedno bolj naraščajočemu prometu, se je vleklo /e več kot dvajset let. Večkrat se je zgodilo, da so se tovori in do'gi vlaki živine tako zagozdili na premajhni pontebski postaji, da je nastajala velikanska škoda za izvoz-ničarje in za železniško upravo, ki je bila prisiljena ustavljati tovorne vagone vzdolž vse proge do Vidma. Nekaj časa je nameravala železniška uprava razširiti za mednarodni tovorni promet postajo v Zabnicah. Načrt je pa propadel zaradi slabih vremenskih prilik in zimskih snežnih zametov. Isto je bilo z načrtom, da bi uporabili v ta namen postajo v Trbižu. Zdaj je pa obveljal predlog za Pontebo. Prvi del gradnje v znesku ene milijarde lir je že v teku. Vsa dela in moderne naprave pa bodo stale pet milijard lir. Z novo postajo in skladišči bo mnogo pridobilo tudi mesto samo. SLEPA POLITIKA Pokrajinska zveza krščanske demokracije ie dala na'epiti velike rumene lepake po mestnih vogalih, po javnih lokalih so pa razdeljevali manjše letake z isto vsebino. Oboji nosijo naslov »Meščani morajo vedeti«. Marsikdo je radoveden, kaj je takega, da je dolžan vedeti. Na tistih lepakih in letakih se bere o urbanističnem načrtu, ki predvieva razla-ščevanje dobre kmečke zemlje pri Podturnu in še več v Štand.režu. Organizacija, ki je izdala omenjeni poziv, vztraja na svojem stališču, da je načrt silno koristen za Gorico in da kdor ga odklanja, ravna tako zgolj iz malenkostnih političnih in volivnih nagibov. V lepakih začenja napotek meščanom s pripombo, da »so sklenili liberalci s komunisti, socialdemokrati s Slovenci in socialisti čudno zvezo, da bi ustavili od občinskega sveta dne 13. 10. 1964 sprejeti načrt za zidanje hiš, šol, socialnih ustanov, cest itd. za goriške občane in da bi tako zavrli ekonomski in socialni razvoj mesta, pod pritiskom revnih volivnih računov-.-Nadalje pravi krščanska demokracija, da čuti za svojo d.olžnost opozoriti javno mne- - ftunalbka fi ali n rt Brdo: POZDRAV IZSELJENCEM V prejšnjem tedna so se zbrali v prostorih domače zadruge izseljenci iz Brda in iz Mikotov, ki so doma 'preživeli božične 'n :ovoletne počitnice in se zdaj vračajo zopet v tujino. Med rojaki iz tujine sta bi’a navzoča tud' dva z? k otira, ki sta prišla po tridesetih letih iz Francije v domači kraj. Vse navzoče so pozdravile krajevne oV >-s ti. V govorih so povzdigovali dejavnost naših izseljencev v tujini in so .^:h pozivali, naj ne pozabijo rodnih krajev. V vesalem razpoloženj n, v katero je kanila tudi brii-ka kap'ja slovesa, so se domačini poslovili od rojakov, katere čaka zopet pot v tujino (Podobne poslovilne sdstanike so imelli'. tudi po drugih naših vaseh. Živahen poslovilni večer za izseljence s'> imeli tudi v Čedadu v prostorih diruštva »Ivam Trinko.<. Spored sestanka je bil prav živahen. Poleg predvajanja slovenskega filma so se menjavali pozdravni govori in godbene točke glasbenega krožka iz števerjana. žabnice: HUD POŽAR Prejšnji teden je izbruhni! v Žabinicah zelo hucl požar, kakršnega že več časa ne pomnimo. Zgorela je skoro do tal stanovanjska hiša delavca Antona Linossija, ki sloji en kilometer izven naselja. Ogenj je izbruhnil ponoči, ko je vsa družina trdo spala. Zublji so zajeli že prvo nadstropje, ko je prasketanje ognja zbudilo hišno gospodinjo. Brž je zbudila moža, ki je v zadnjem hipu rešil otroke in mater. Vsa družina je napol oblečena zbežala v zimsko noč, kjer je bilo 15 stopinj pod ničlo. H sreči je opazil požar tudi vojaški istraž-nilk pri bližnjem skladišču, ki je alarmiral gasilce in alpine^ da so prihiteli na pomoč. Rešili so nekaj pohištva in živine. Večino je pa uničil ogenj, škode je nad 10 milijonov lir, ki ni pokrita z zavarovalnino. Domačini so začeli nabirati prostovoljne prispevke za nesrečno družino. nje na tako »slepo politiko«, porojeno iz demagoških načrtov z desne in z leve; na ta način da se tudi ovira moderna funkcija mesta, postati most v Srednjo in Vzhodno Evropo. Na koncu je še pristavljeno vabilo občinstvu, naj pride k občinskim sejam, kjer bo urbanist prof. Piccinato razložil smernice za razširjenje mesta. K zgornji objavi, sestavljeni v precej pikrem slogu, nimamo kaj več dostaviti, kolikor smo že pisali in ksir je izzvalo silovit odpor v javnem mnenju. Urbanistični m-črt hoče koristiti mestnemu razvoju z uničevan jem kmetijstva in vrtnarstva, ki je temelj okoliškega gospodarstva. Kar pa j-’, za nas kot etnično skupino še huje, je dej-rtvo, da .‘.ega z razlastitvijo po zem'ji slovenskih kmečkih gospodarjev, ki jo že sto-'etja obdelujejo. Pravijo, da hoče biti Gorica most na Vzhod, torej tudi v Slovenijo, Jugoslavijo'. En steber tega mostu naj bi pa tfačil 'in stiska' prav tisto silovensko zemljo odkoder naj bi se ta most vzpenjal k so'sedni slovenski /emlji, če ni to s?epa politiki, kaj pa j.:? PEVMA Ob novem letu je pravilno, da si podamo obračun o življenju in gibanju v fari in vrsi. Rast prebivalstva je eden izmeri temeljnih pogojev tudi za obstanek naše etnične skupine Družine z enim otrokom n'i colo brez niih predstavljajo le slabe upe za našo bodočnost. Pa naj povedo številke, kako smo na-rastli a'i padli v lanskem letu. Rojistev je bilo lansko 'eto 14. Enako število izkazujejo pa tudi mrliške knjige; imeli smo v fari 14 pogrebov; nekaj tudi v bolnišnici. Poročilo pa se je v farni cerkvi devet parov. Tem s’ednjim voščimo, da bi pomagali z zdravim in poštenim naraščajem množiti našo skupnost! Omeniti moramo ie novo naselbino na našem pevskem polju. Ustanova Treh Be-nečij je sezidala nove stavbe za nove priseljence, a teh še ni od nikoder. Morda jim ne diši motika in plug in bi raje š'i v tovarne, katere nameravajo zidati na slovenski kmečki zemlji. Bridka so takšna razglabljanja. Bolj razveseljivo bo, če povemo, da se je naša mladina ma\ce razgibala v pro-1 vetni dejavnosti. V nedeljo popoldne o’> štirih bo priredilo kat. prosvetno društvo ».ložle Abram« pevsko'glasbeni nastop v ■dvorani Kat. doma. Ljubite'je petja in glasbe ter tudi naše mladine vabimo, da se prireditve udeleže v velikem številu. ŠOLSKO SPOROČILO Goriško šolsko skrbništvo nam pošilja v objavo razpis natečaja za 700 mesit šolskih s'ug na 'srednjih šo'ah. Natečaj je razpisan na podlagi naslovov. Rok za vlaganje prošenij poteče 60 dni po objavi v Uradnem listu (št. 32. str. 5664), ki je izšla 28. decembra 1964. SEMENSKI KROMPIR Kmetijsko nadzorništvo v Gorici sporoča, da bo na razpolago direktnim obdelovalcem semenski krompir, in sicer na vsakega po dva stota. Polovinarji pa bodo lahko prejeli po en stot krompirja za ceno tisoč lir. Prošnje za nakup je treba vložiti na kmetijsko nadzorništvo do 25. februarja. VEČERI OB SREDAH Po premoru za božič in novo leto se ku'-turni večeri ob sredah v klubu Simon Gregorčič nadaljujejo. Zadnje predavanje je ime’ prof. Bednarik iz domače zgodovine in arheologije, o starih gradovih. V novem letu se je pa odprla vrsta predavanj z zanimiv'm prikrzom o današn ji Alžiriji. Govoril je č?sn.k~r Drago Košmrij iz Trsta, ki je dalj časa živel kot dopisnih, v tej sveernoafriški republiki. ŠTEVERJAN Kat. prosvetno društvo v Števerjanu bo tudi v tem 'etu razvilo živahno kulturno dejavnost. Daines zvečer so bili vabljeni vsi vaščani na prvi letošnji kulturni večer. Na sporeda je bilo zanimivo predavanje prof. Bednarika v življenju Števerjancev ia Bricev v fevdalnih časih. Predavanje s skioptičnimi slikami je poživljal domači pevski zbor in recitatorska skupina SKPD Prosvetno društvo si tudi zelo prizad,ev\ da bi bil kmalu pod streho tudi domači kulturni dom. Prosvetno de1 o se bo moglo potem. pod lastno streho široko razmahniti, števerjan bo postal zopet to, kar je bil pred desetletji: prosvetna postojanka, ki bo visoko dvigala vrednote naše verske in p a re dne vrednote. PODGORA Starši, ki so prijavili svoje otroke z i otroški vrtec, še vedno čakajo, kdaj' bo odprt. Priprave so že pri kraju. Nazadnje se je pokazalo, da manjka še postrežnica. Želimo, da šo'ska uprava takoj izbere eno izmed prosilk, da bo vrtec vsaj prihodnji teden že odprt. MEDTEDENSKI POČITEK Združenje trgovcev obvešča svoje odje-mavce, da je podaljšan medtedenski počitek po' dneva do 31. marca. Ob ponedeljkih dopoldne bo torej zap.ta večina trgovin. Ob sredah popoldne pa vse, ki prodajajo živila in pijače ter drogerije V sobotah popoldne pa bodo zaprte vse trgovine na debelo in trgovine na drobno z železnino, lesnino, kurivom in kmetijskimi pet rebšč' nami, KMETIJSKA MEHANIZACIJA V zadnjih desetih letih se je po’jedelstvo na Go iškem zelo povzdignilo z uporabo kmetijskih strojev. Uporaba strojnega obdelovanja je seveda precej odvisna od pomanjkanja delovnih moči, pripisati jo je pa potreba tudi naprednemu stremljenju naših kmečkih gospodarjev. Kako so napredni, dokazujejo nekatere številke. Leta 1955. so imeli v naši poikra-'ini 302 traktorje Njih število je maraštlo d,o konca lanskega 'eta na 1125. Vseh drugih strojev za poljsko obdelovanje so pa našteli 2328. Poljska mehanizacija narašča od 9 do 20 odstotkov na 'eto. Če upoštevamo obseg mehanično obdelovane zemlje, izračunamo, d,a pride v naši pokrajini na vsakih 22 hektarjev po en motorni plug, dočim je srednja mera v državnem sklopa 49 hektarjev. Izmed naših slovenskih krajev se sodi, da je najbolj motoriziran štamdrež; in prav na tem vzornem poljedelskem okolišu hočejo »mesto urbanizir -ti 1« IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kaj pravi Pav Pavle Merku je doživel zadnje čase celo vrsto prvih izvedb svojih skladb, tako v Ljubljani kot tudi v Trstu, zadnjič na slavnostnem koncertu, pri odprtju Kulturnega doma. V zvezi s tem smo ga zaprosili za intervju: Kako ste prišli na idejo, da uglasbite Kosovelovo besedilo? Čutite v njem nekaj sorodnega? Kosovela čutim močneje in bolj neposredno od katerega koli drugega pesnika: protresljivosl njegove izpovedne lirike in pekoča aktualnost njegovega pesniškega razmišljanja me privlačujeta, odkar sem začel ustvarjati. In če sem doslej uglasbil kakih trideset njegovih besedil, sem jih veliko izbral, da jih še uglasbim. ENO BESEDO sc mi je zdela posebno primerna za otvoritveni koncert našega Kulturnega doma zaradi klica ljubezni, s katerim se ta sicer mračna pesnitev zaključi. Zdi se nam, da predstavljate v slovenski glasbi neko ekstremno strujo. Je to resnično? Vsak ekstremizem je tuj moji veri v umetnost in v človeka. Kolikor morem sam presojati o svojem delu, menim, da predstavlja moja novejša glasba milejšo in uravnovešeno pot sredi današnje slovenske in neslovenske glasbe. Kam naj bi po vašem peljala — ali pripeljala — ta struja? Ne pripadam nobeni struji. Kritika me seveda lahko opredeli po sredstvih, ki jih rabim, po j vsebini del, po govorici ali po kateri koli drugi \ značilnosti. Sam si pa prizadevam biti predvsem I jaz. Kam naj to in sorodna prizadevanja peljejo? Nedvomno: naprej, v nova iskanja, v nove dosežke, v nove izraze. Saj se ni umetnost nikoli ustavila. Se bo pela o človeku in za človeka. Kaj pomeni po vašem sodobna slovenska glasba? Pomeni resno umetniško prizadevanje in u stvarjanje, ki se je pred nekaj desetletji iznebilo čitalniškega navdušenjaštva in manjvrednostnih kompleksov ter hodi danes vštric s priz d> vanji in dosežki vsega sveta; povprečno velja: od sto del je pet zanimivih, eno pa dobro. Če naj citiram vsaj Primoža Ramovša, Alojza Srebotnja ka, Milana Stibilja in Iva Petriča — pa bi lahko nadaljeval — je to že jamstvo, da je sodobna slovenska glasba dosegla izredne vrhunec. Kaj vas je ob izvedbi kantate »ENO BESEDO« najbolj presenetilo? Presenetilo me je najmanj troje: najprej storitev pevskega zbora PD Prosek-Kontovel; nato odziv občinstva; končno molk slovenskega tiska. Zelo me je presenetila vnema, s katero se je »moj« pevski zbor lotil dela in vživel v glasbo, ki je bila vsem pevcem, vajenim samo starejše glasbe, v začetku vsaj zagonetna, če že ne odvratna. Obiskal sem jih pri vajah, povedal sem jim, kaj sem s tem delom hotel, in našel v njih prijateljsko naklonjenost in čudovito voljo. Boljšega sodelavca in interpreta pri otvoritvenem koncertu si ne bi mogel želeti. Pri našem občinstvu sem pričakoval prej negativen kot pozitiven sprejem. Spet me je presenetil dober del občinstva in to so predvsem preprosti, glasbeno neuki ljudje, ki st glasbo poslušali brez predsodkov in tabujev. Da so naši kulturni ljudje povečini to glasbo odklonili, je razumljivo, saj gre pri večini za muzejsko kulturo, ne pa za živo, tvorno kulturo. Končno: naš tisk. Tako tržaški kot matični slovenski časopisi so kvečjemu omenli kaitato in to celo z napačnim naslovom. Niti ene kritike, niti enega osebnega vtisa. Zaključek? Ali ni bila ta izvedba pri otvoritvi novega Kulturnega dema kulturni dogodek, ali je za vse te časopise kultura deveta briga? Edina kritika, za katero sem izvedel, je Viozzijeva za oddaje Radia Trst 1. Pavle Merku iKulturne novice V Novi Gorici so odprli razstavo mode.-.)' i italijanskih knjig. Priredila jo je državna knjižnica v Gorici v sodelovanju z novogoriško knjižnico. Pokroviteljstvo nad razstavo ima it 1 jan k pr -svetno ministrstvo. Razstavljenih js na l 300 del z raznih kulturnih področij. Razstava bo odprta do 15. januarja. Egiptovska vlada je ponudila ;imeriški vladi drugo zgradbo kot odškodnino za sedež amer-ške knjižnice »John Fitzgerald Kennedy«, ki so ga demonstranti 26. novembra zažgali. Ameriška vlada je ponudbo sprejela. Nova stavba stoji ob obrežju reke Nil v Kairu. Predsednik Nasser bo tudi nakupil, kot je obljubil, tisoč knj'g za novo ameriško knjižnico. Stara je bila namreč uničena. Rešenih je le 4 tisoč knjig, ki so bile v hipu, ko so demonstranti zažgali zgradbo, izposojene. Po dolgi in hudi bolezni je umrl Jozse Sz. bo, eden najbolj znanih madžarskih jazz - pianistov. Star je bil 83 let. Newjorški filmski kritiki so proglasi z- najboljši film letošnjega leta film »My fair lady«, filmsko verzijo znane komedije. Rcx I-Iarrison pa je bil proglašen za najbojšega igralca zaradi svoje vloge v tem filmu. Za najboljšo igralko so proglasili Kirn Staplev za njeno vlogo v britanskem filmu »Spiri.tiistično zasedanje v deževnem popoldnevu«. Kot najboljši režiser je bil nagrajen od nevvjorških krtikov Stanley Kubriok za film »Doktor Stranamore«. Najboljši tuji film je po mnenju kritiko/ v New Yorku »Mož iz Ria«, v katerem igra glavne vlogo Jean Paul Belmondo. V Wiesbadenti je umrl znani nemški pisatelj Bernard von Brentano. Star je bil 63 let. Umrl je poldrugi mesec za bratom Heinrichom, k: je bil prvi zunanji minister povojne nemške države. Zahodna Nemčija je po številu televizorjev druga država v Evropi. Prva je Anglija. V Z hodni Nemčiji so zadnji dan lantk-ga 'leta vpsali desetmilijonsko televizijsko naročnino. To je 72-letna gospa Erna Stephau v Berlinu. V da*- je prejela od nemške televizije vozno karto za zastonjsko potovanje v Združene države. Knjige za sleherno slovensko družino Nastop ameriškega črnskega ansambla »Black Nativity«, ki zaključuje uspešno turnejo po Ameriki in Evropi, je vzbudil v ponedeljek zvečer veliko zanimanje pri tržaškem občinstvu, ki je napolnilo Verdijevo gledališče. Predstavo so morali ponoviti še v torek zvečer. Marion Williams in Brother Joe Day sta zbrala v dve skupini, — »The Starš of Faith« in »The Jubi-lation Singers« — izredne pevce in pevke iz cerkvenih zborov ameriških črnskih cerkva in pripravila spored božičnih pesmi V njih pripovedujejo o Kristusovem rojstvu v Betlehemu, o trpljenju in veselju ter o upanju v odrešenje. Iz njih odseva črnska duša, ki prav v pesmi in mimiki najbolje izraža svoja čustva. Nič scenarije, nič kostumov, samo v ritmu ubrani glasovi in zgovorna mimika, ki priteguje vsakega gledalca, saj je občinstvo na spodbudo pevcev v ritmu tolklo z rokami in ustvarilo prijeten stik med odrom in dvorano. Nastope pevcev in dveh plesalcev-mimov je v prvem delu predstave povezovala vezalka z besedami iz svetega pisma. Drugi del pa je seboval poveličevanje svetopisemske besede s pesmijo. •* M.M. Velike slovenske knjižne družbe, kakor sta npr. celjska Mohorjeva družba in Prešernova družba s tradicionalno obliko letnega koledarja in zbirke i pet do šest knjig, kakor smo Slovenci tega že nad sto let vajeni prejemati ob novem letu, kajpada občutijo spremembe v socialni strukturi, katerim je podvržen slovenski narod. Slovenci živimo v treh j zelo industrializiranih pokrajinah: v republiki Sloveniji, v avstrijski deželi Koroški m italjanski deželi Furlaniji-Julijski krajini. V vseh teh tr.i d^..h bežijo ljudje s kmetov. A prav na kmečkih braveih so temeljile dosedaj velike knjižne slovenske družbe, predvsem pa celjska Mohorjeva družba, ki je daleč ipred vsemi drugimi: pred Prešernovo družbo, ki ima nekaj nad polovico udov v primeri s cc j-sko Mohorjevo, daleč pred goriško in celovško Mo horjevo, ki imata vsaka po nekaj tisoč, in še bolj daleč pred bravci Koroškega koledarja in Jadran skega koledarja, ki dajeta na voljo naročnikom svojih koledarjev še zbirki knjig Prešernove družbe. Ljudje po stolpnicah industrijskih središč v Sloveniji ne bi vedeli kam z določeno tradicionalno vsebino letnih koledarjev knjižnih družb in tudi ne z marsikatero vsebino knjig, ki spremljajo koledar Odkar je zapuščanje vasi postalo množično, n;ma poverjenik kje nabirati udov, da bi brali povesti o kmečkem življenju. Pa ne gre samo za to. Saj bi bilo razumljivo, da bi Mohorjev poverjenik tod naletel na gluha ušesa, toda še manj sreče so imeli poverjenih Prešernove družbe, pa čeprav je le-ta izdajala knjige, ki so bile vse prej za druge vrste bravcev, kot pa za kmečke ljudi. Celjska Mo- j herjeva družba je kar trdoživa in izgublja zadnji j dve leti le po nekaj tisoč udov, medtem ko je Pre-| šernova družba obstala na ravni okoli 40 tiseč čla-I nov. članarina je znašala doslej za obe družbi nekaj pod tisoč dinarjev in bo z vsemi podražitvami papirja le 1.200 dinarjev za 6 knjig Prešernove družbe in še eno stensko sliko povrhu, a lJlOO dinarjev za štiri mohorjevke. Za dohodke, ki jih prejema povprečni človek v Sloveniji in med zamejskimi Slovenci, res izredno nizka cena. Ne gre torej za denar. Albert Rejec •---- V kaščah gradu Husum v Schlesvvig-Hoilsteinu v Severni Nemčiji so odkrili študentje številne dragocene slike iz časa holandske renesanse. Slike je nekdo v prejšnjih časih uporabil za to, da je z njimi zamašil špranje v grajslki strehi, in tako ni čudno, da so hudo poškodovane. Dve sliki sta 'z šele, ki jo je vodil v Atnvverpenu slavni slikar Josse De Momper, ki je živel od leta 1564 do leta 1635. Slike so zdaj restavrirali in jih razstavili v vel ki dvorani gradu Husum. •---- V nekem moskovskem gledališču so uprizorili v ruščini ameriško glasbeno ftom.vjro »Mv fair lady«. Igralci in pevci so se /o Ja Ru i Uprizoritev je točen posnetek ameriške uprizoritve, razen manjših sprememb v popevkah. Komedija je bila pri ruskem občinstvu zelo dobro sprejeta. Ameriški producenti pa so protestirali, kc- Rusi nočejo plačati avtorskih pravic. GOSPODARSTVO Zdravilna svojstva vina Za pametne in, nenervozne ljudi je pravda glede koristnosti ali škodljivosti vina zaključena: pristno in pravilno negovano v mo — seveda zaužito v zmernih količinah — je skoraj za sleherno človeško telo zdravilna in zato priporočljiva pijača. Slabo vino pa je vedno škodljivo. Pristno in pravimo negovano vino je škodljivo samo v slučaju, da se zaužije prevelika količina in ne o pravem času. — Niso pa vsi ljudje enaki: Nekaterim že mala količina vina, popiita zvečer, odvzame spanec za dolge jre; drugi, pa zaspijo kot čoki. Zato pa velja: Med vini in vini iso velikanske razlike, med ljudmi — v odnosu do vina — pa tudi. Poglejmo kako vplivajo na človeški organizem razne sestavine vina: 1. Alkohol. V naravnem vinu je lahko do 18°/o alkohola. Dokler niso bile znane selekcionirane kvasnice - kipelne glivice, ni bilo mogoče dobiti v naravi vin s tako visokim odstotkom alkohola. Alkohol je namreč razkužilo, ki deluje proti kvasnicam, iinj tudi proti kvasnicam v moštu, oziroma v vinu. Med kipenjem mošta, to se pravi med razkrajanjem grozdnega sladkorja v alkohol in oglikov dvokis, se dviga odstotek alkohola in niža odstotek sladkorja. 2e pri najnižjem-odstotku alkohola v moštu prenehajo nekatere kvasnice s svojim delovanjem. čimbolj se odstotek alkohola viša, tem več je takih skupin kvasnic, ki prenehajo delovati. V vinu z 10%> alkohola je še prav malo kvasnic, ki so še sposobne razkrajati sladkor. Še manj jih je, če se je alkohol v novem vinu dvignil na 13, 15 ali celo 17 stopinj. V vinu s 17 stopinjami alkohola delujejo še samo redke kvasnice, katerih selekcija se je posrečila komaj v tem stoletju. S temi kvasnicami lahko dobimo vina, ki imajo do 18 odstotkov alkohola. — Taka močna vina skoraj niso pitna. Zdravilna svojstva vin ilahko iščemo samo v vinih, ki imajo od 8 do 12°/o, izjemoma do 14n/o alkohola. Morajo pa biti istočasno popolnoma pristna in zdrava, brez hib im bolezni. Taka vina vplivajo v ustih na obilnejše izločanje sline, v želodcu pa /višajo dejavnost želodčne sluznice, vsled. česar se napravi več sluza, več želodčnega soka. Vinski alkohol pospešuje raztapljanje maščob. Ker vpliva tudi razkužilno, zmanjšuje število in dejavnost bolezenskih kvasnic v črevesju. Nadalje pospešuje in olajšuje odvajanje izločilnih snovi. — Sluznica pa tudi sama vsrka alkohol, ki preide od tam v kri in s svojo preosnovo zviša število in moč srčnih utripov, vsled česar se nekoliko pospeši dihanje. Tudi telesna toplota se nekoliko zviša. 2. Kisline se nahajajo v vinu delno v' prostem stanju, še več jih je vezanih na rudnine in s temi tvorijo soli'. — Kislin je v vinu cela vrsta in vsaka ima gotovo nalogo. — V vsakem vinu se nahaja kisova kislina, katero navadno gledamo po strani, 'ker nam spreminja dobro vino v malo vreden kis. V manjši količim pa je ocetna kislina v vinu celo nujno potrebna, ker bi drugače vina ne bila okusna, osvežujoča. Navadno je v zdravem in dobrem vinu po- lovica toliko tisočink ocetne kisline, kot vsebuje vino odstotkov alkohola. Če ima n. pr. vino 12% alkohola, bo tako dobro vino vsebovalo 6 tisočink ocetne kisline. Če bi vsebovalo manj ocetne kisline, bi bilo vino zahko, brez okusa. — Navadno pa vi-na nimajo premalo ocetne kisline, marveč preveč. Italijanski vinsiki zalkon dovoljuje prodajo samo takih vin, ki niso prekisla, V tem ozira je določena meja, in sicer: ne dovoljuje se prodaja vin, ki bi vsebovan la v tisočinkah več ocetne kisline, kot vsebuje dotično vino odstotkov alkohola. Praktično se to pravi, da sme vsebovati vino z 10°/o alkohola največ 10 tisočink ocetne kis'ine. Če vsebuje vino več ocetne kisline, se lahko pije doma v družini ali pa ga je potrebno prodati tovarnam kisa. Doma izdelani kis se v Italiji na drobno ne sme prodajati.Vinarska tehnika še ni odkrila praktičnega postopka, kako bi popravili vina, ki vsebujejo preveč ocetne kisline. Vse ostale kisline lahko izvlečemo iz vina, ocetne pa ne. — Zgoraj srno rekli, da mora v sr ko vino vsebovati malo količino ocetne kisline. Ta ima v prehrani zelo važno vlogo, ker pospešuje raztapljanje beljakovin in Vlaknin. Poleg ocetne kisline se nahajajo v vinu še naslednje najbolj znane kisline: grozdna, vinska, taminova ali čreslovina, jabolčna in še kup drugih. — Grozdne kisline ne bi smelo biti mnogo v vinu, ker bi morali stiskati vino saom iz dozorelih jagod brez grozdovine. Ta kislina naredi vino surovo, manj okusno. Zato najraje to kislino izločimo že iz mošta z dodatkom apnenega karbonata. To je posebno važno v letih, ko vsled slabega vremena grozdje ni dobro dozorelo. Vinska kislina vp'iva ražkuževalno na vse prebavilne organe in pospešuje izločanje blata. V vinu samem se nahaja vezana v nekaterih soleh. — Taninova 'kislina ali čreslovina povzroča v mladem vinu sicer zagatni okus, kar pa se med zorenjem izgubi. Vpliva pa taninova kislina na zdravje vina, ki ostane bolj trpežno, in deluje proti razširjanju bolezenskih glivic v črevesju. — Ne vemo še ‘kakšna je specifična naloga drugih kilsTin, kot je jabolčna, ki se med zorenjem vina spreminja v mlečno, n. pr. pri teranu. 3. Važne so v vinu spojine različnih kislin v soli. Taka je spojina z železom, ki zvišuje v krvi števi’o rdečih krvnih telesp. — Velevažni in v zdravstvu zelo koristmi sc fosfati, ki služijo kot važen gradbeni materijal za kosti in ovirajo razvoj kostnih boleznih, kot je angleška bolezen in zmeh-čanje okostja pri ženah, ki so imele mnogo otrok. Zato pa zdravniki vedno češče v takih slučajih predpisujejo določene količine vina, zlasti črnega, ki vsebuje več tanina, kot belo. Kemija je vino že zelo razčlenila, preiskala, analizirala, a bo najbrž še zelo dolgo trajalo, predno bo človeštvo proučilo vino v vseh podrobnostih in ugotovilo čemu služijo posamezne sestavine, katerih je na stotine. Gotovo so vse sestavine koristne, ker je vino blagoslovljena pijača. Prijatelji vina so tudi lahko prepričani, d,a ga bodo kakšno kapljo imeli tiidi v raju, če bodo imeli srečo, da pridejo tja. Tam je vino, saj je sam Zveličar rekel pri zadr- li ji večerji, da ga ne bo več pil, dokler ne bo novega pil pri svojem Očetu. Torej bo v raju tudi vino... SREDNJA MOLZNOST V NEKATERIH DRŽAVAH Številka poleg imena posamezne države nam naznačuje srednjo molznost krav v dotični državi. Torej pomeni št. 2.405 poleg Avstrije, da dajo krave v Avstriji letno v srednjem 2.405 kg mleka. Seveda dajo mnoge precej več in tudi več kol 6.000 kg, zato pa dajo d.ruge mnogo manj; sredn ja proizvodnja pa je navedena. Anglija 3.907, Avstrija 2.405, Avstralija 1.890, Belgija 3.760, Danska 3.670, Finska 2.897, Francija 2.180, Irska 2.200, Kalnada 2.645, Nemčija 3.300, Nizozemska 4.193 Norveška 2.630, Poljska 2.053, Švedska 2.976, Švica 3.243, ZDA 3.043, Nova Zelanda 2.743. Iz navadenih številk je razvidno, da imajo najbolj mlečne krave na Nizozemskem, potem pa v Belgiji in na Danskem. ITALIJANSKA OVČJEREJA V KRIZI V letu 1950 so našteli v Italiji 10,295.000 ovc, zadnje štetje pa je javilo številko 7,908.000, torej skoraj 2.4 milijona manj. V zadnjih 4 letih se je število ovc znižalo za skoraj 400.000 glav. Poznavalci razmer pravijo, da tiči glavna vzrok padanja števila ovc v dejstvu, da ljudje jedo zelo ma- lo ovčjega mesa in da je srednja potrošnja pred 10 leti znašala okoli 1 kg na osebo in se je do lani znižala na 800 gramov, torej je celo padla, dočim se je potrošnja mesa drugih virov v istem času zelo dvignila, in sicer: pri govedini od 9.1 na 18.2 kg, pri .perutnini od 1.8 na 5.1 kg. Zvišala se je | tudi potrošnja svinjine od 5.2 na 6.4 kg in j konjskega mesa od 0.6 na 0.9 kg na leto in osebo. — Zakaj se je v Italiji potrošnja ovčjega mesa znižala, dočim se v Franciji hitro dviga, v Ang'iji pa dosega celo 11 kg na osebo in leto? Zakaj je volna evropskih, j ovc cenejša kot avstralskih? Ovčjerejci upajo, da se bo v kratkem ov-j čjereja zopet dvignila in da bo mudila primeren zaslužek, ker se vedno bolj uveljav-Ija ovčje mleko, zlasti predelano v ovčji ; sir. V trgovskem prometu je danes letno j okoli 3.5 milij. hi ovčjega mleka, količina, : katero se da še precej zvišati. I LETNA POTROŠNJA MLEKA IN MLEČNIH | IZDELKOV V SET sveže mleko maslo sir Beigija-Luksenburg 100.6 6.9 5.8 Francija 105.8 6.5 9.2 Italija 64.7 1.4 7.5 Nemčija 111.1 7.1 7.2 Nizozemska 123.9 4.5 7.8 Zgornje številke predstavljajo toliko kg. Številke pravijo, da je italijanska potrošnja mleka na evropski ravni samo glede sira, glede porabe svežega mleka in masla pa globoko pod njo. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Ne to, kar ljudstvo hoče, temveč io. kar vlada hoče, se mora zgoditi. Deželni zastop je postal i'z svobodne zbornice našega ljudstva navaden vladni eksekutor. Deželni svet, ki ga bomo izvolili, bo navaden državni uradnik. Ko je v Rimu padla odločitev, da se go-riška dežela postavi pod oblast Vidma, tedaj je Mussolini potolažil Goričane z obljubo, da bo Gorica uživala kljub temu poseb- 141. Dr. E BESEDNJAK ne pravice in ugodnosti. Gorica ostane gospodarsko in politično središče dežele, vlada ji pojde močno na roko. Brž so goriški Italijani ustanovili odbor in začeli pisati spomenico, v kateri zahtevajo za mesto Gorico vrsto pravic in svoboščin. Od vlade terjajo, naj drži dano obljubo h pomaga mestu na noge. Spomenico so sestavljali skoro vsi laški javni delavci. Goriška dežela ima, kakor vemo, prav lepo in veliko premoženje. Ima celo vrsto poslopij, zemljišča svojih kmetijskih šol, ustanovila je hipotečni zavod, ki ima večmilijonski promet, ustvarila je deželno hranilnico, naložila je svoj kapital v zadrugo Julijskih elektraren, osnovala je deželno gluhonemnico h oskrbovalnico za revne starce in starke. Vse to premoženje se je nabralo in nakopičilo tekom desetletij iz deželnih davkov in, doklad, to se pravi iz denarja slovensko* furlanskega ljudstva. Celokupno premoženje deželne uprave je torej ljudsko premoženje. Kljub temu pojde vse to premoženje v Videm, kajti goriška dežela zgine v videmski pokrajini. Če gre dežela, gre seveda tudi denar rakom žvižgat. To veliko nevarnost so namah goriški Italijani spoznali. Zato zahtevajo od vlade, naj pusti vsaj goriško premoženje nedotaknjeno, če je že dežela morala propasti. Premoženje Goriške naj ostane ločeno od Vidma. Goričani naj svojo lastnino sami u-pravljajo in sami naj z njo gospodarijo. Zato se mora v Gorici usta loviti poseben deželni odbor, ki bo premoženje upravljal. Videm naj ima svoj lastni deželni odbor. Nad obema odboroma naj stoji skupni deželni zbor. Ker je deželni zakon starega kraljestva raztegnjen na naše kraje, prenehajo delovati stari deželni odbori in stopajo na njih mesto novi. Člani teh odborov so deloma voljeni, deloma so pa državni uradniki. Mesto deželnega glavarja zavzema prefekt. Odslej naprej se bodo obračala vsa županstva le na novi deželni odbor, in sicer ne naravnost, temveč potom podprefekture. V smislu 265. člena deželnega zakona morajo pošiljati županstva vse sklepe tekom osem dni prefektu v potrdilo. Dosedanji izredni deželni odbori bodo ' upravljali do nadaljnega deželno premoženje. Vlada je sprejela do nadaljnega zahtevo de-i želnih politikov. »GORIŠKA STRAŽA« IZGNANA IZ GORICE Medtem je »Goriška Straža« naletela na, velike neprilike. Kakor je bila njena dolžnost, je »Goriška Straža« v par člankih ožigosala krivice, ki se godijo slovenskemu ljudstvu na Goriškem. Par dni po objavi teh člankov nam je javil zastopnik Narodne tiskarne gospod Lu-kežič, da tiskarna ne bo več tiskala »Goriške Straže«. Na vprašanje, zakaj odpoveduje »Stražo«, je odgovoril, da na pritisk od zunaj. To smo naznanili fašistovskemu vodstvu in tam so las zagotovili, da oni uradno niso dalr nobenega tozadevnega ukaza. Obrnili smo se iznova na Narodno tiskarno in se pogajali o tiskanju lista. Ves naš trud je bil zaman. Položaj v Gorici je bil težaven, ker tedaj je bila v mestu vsega le ena slovenska tiskarna. Katoliška tiskarna na Placuti, v kateri se danes tiska poleg knjig Mohorjeve družbe Katoliški glas, takrat še ni obstajala. Vsa ostala podjetja v mestu so bila v italijanskih rokah in mi smo se zaman trudili, da bi katero hotelo podpisati pogodbe, s katero bi tiskalo »Goriško Stražo«. Izkazalo se je, da je bil zagovor fašistovskega vodstva lažniv in da so fašisti vsem tiskarnam v mestu prepovedali tiskati naš list. Jaz, ki sem bil medtem postal urednik »Goriške Straže«, sem bil brez tiskarne in ni mi preostajalo drugo, kakor da iščem pomoči v Trstu. Obrnil sem se na tiskarno Spazzal, ki je imela svoje prostore v ulici Martiri delIa Liberta, nedaleč od današnje uprave Novega lista. Hišna številka je 88. Spazzal je bil pogumen mož. Vedel je, da so goriški fašisti preprečili tiskanje »Goriške Straže«, a to ga ni ustrašilo. »List se bo tiskal pri meni, fašisti naj ukrenejo, kar hočejo!« To so bile njegove besede ob sprejemu pogodbe. Jaz, ki sem bil edini urednik »Goriške Straže«, zakaj Leopold Kemperle je bil v Gorici in se ni izplačalo trošiti denar za njegovo potovanje v Trst, sem se odločil iin šel s prvim jutranjim vlakom na delo. V Trst sem prihajal pred poldne, sedel v tiskarni do kosila in delal nato do večerje in pozneje globoko v noč do jutra. V Gorico sem se vračal s prvim jutranjim' vozom in večkrat sem bil tako utrujen i’r\ zaspan, da sem spal v vlaku. Zgodilo se |e, da sem prespal Gorico 'in se zbudil šele v Vidmu, od koder sem se polagoma vračal domov. Tako sem živel med Trstom in Gorico leto 1923. in do leta 1924., dokler se niso fašisti premislili in dovolili tiskanje »Straže« v Gorici. (Dalje) V prihodnjih Včasih so ljudje ugibaili, kakšno bo življenje čez sto let. Danes se pa vse tako naglo razvija in spreminja, da dobiva vse človekovo okolje že v desetih letih drugo podobo. Spremeni se ves lok življenja, celo mišljenje in čustvovanje se obrne v drugačno smer pod novimi zunanjimi, tehničnimi vplivi. Kakšne nove znanstvene in tehnične pridobitve bodo človeku na razpolago že v prihodnjih desetih letih, ugotavlja neki a-merišiki raziskovalni zavod. V tovarne iin v laboratorije je poslal svoje strokovnjake, ki so dlognali, katere zamisli v tehničnem napredku se bodo v prihodnjih desetih letih aresničile. Ugotovili so, da bomo doživeli velike spremembe v razvoju prometa, posebno avtomobilskega. Avti sicer ne bodo vozili' hitreje, pač pa dosti bolj varno kot doslej, ko zahteva avtomobilski promet več žrtev kot bolezni. Pogonski motorji bodo plinsike turbine. Pri preveliki brzini se bo motor kar sam izklopil in bo obvarovali neprevidnega vozača pred, nesrečo. Obroči na kolesih bodo izdelani iz posebne sintetične sno- vi ne več iz gume. Na poledenelih tleh bo onemogočeno spodrsovan je. Novi kolesni plašči pa bodo vzdržali do 150 tisoč kilo- desetih letih metrov vožnje. Poenostavljene bodo tudi vse premene, talko da bo vožnja z avtomobili cenejša, varnejša in bolj enostavna. V mestih bo ves avtomobilski promet ukinjen. Avle bo treba parkirati v prvem mestnem pasu. V sredino mest pa bodo vodili premikajoči se pločniki., brez vozovnic, da ne bo potrebno niti hoditi. Velikanske spremembe bodo prinesla leta tudi v televizijii. Iz stanovanj bodo izginili sedanji škatljasti sprejemniki. Nadomestili jih bodo drugačni v obliki stenskih slik. Sporedi oddaj bodo zelo spremenjeni; videli bomo tudi vse v barvah, kaikor je v resnici. Gradnja hiš bo tudi držala korak s tem. Uporabljali bodo sintetični stavbni material, posebno pa še barve za pleslkanje, ki bodo takorekoč večne. V stanovanjih ne bo potrebna več ne kurjava ne zračenje. Posebne termalne priprave v zvezi s talino vodo bodo skrbele za vedno enako temperaturo. Popolna revolucija bo tudi v kuhinjah. Vsa oprema bo avtomatična Izdelani so že kuhalniki na infrardeče žarke, ki bodo v par minutah sami skuhali, ocvrli in spekli vse, kar bo gospod; njn namenila za kosilo. Obenem bodo š- pomi'i in Obrisali posodo in odpadke sežgali. Pojmi kuhinja, domače ognjišče, v današnjem parnemu, ba-' do kar izginili iz govorice. Spremembe bo- 1 do nastale seveda tudi pri prehramii. Večino živil bo v bodočnosti daljalo morje, ne bosta pa seveda izginila krompir ali mesni zrezek. Napovedujejo tudi velike spremembe pri tkaninah za obleko Volna iin bombaž bosta izrinjena s svetovnih tržišč, oblačili nas bodo kemiikii s sintetičnim blagom. Omenjeni zavod (Research Institute) paj še ni dognal ati se bodo tudi cene človeku potrebnih dobrin znižale iin če bosta zna-noslt im tehnika tudii omogočila, da me bo treba več polovici človeštva živeti v lakoti kot danes. ODPRAVLJENA MATURA — NA ŠVEDSKEM Švedski parlament je sprejel zakoni o reformi gimnazij, ki bo stopil v veljavo leta 1969. Reforma odpravlja maturo, šolsika '■pričevala bodo pa redovali po novem, tako imenovanem »sorazmernem« sistemu1. V ospredju gimnazije novega sloga je »razvoj osebnosti/, nova gimnazija naj dijaka vzgoji h »kritičnemu samostojnemu opazovanju«. Tudi strokovne šole naj bi po tej reformi posredovale poglobljeno splošno izobrazbo. Š F O R TIS I ]P R K O L E P j Italijanska pivenstva v košarki, odbojki in ruobyu Italijanski košarkarji prve lige so v nedeljo odigrali sedmo tekmo državnega prvenstva. Najbolj pričakovani je bilo srečanje med do sedaj Se nepremaganima ekipama Simmenthaila iz Milana ter državnega prvaka Ignis iz Vareseja. Obe moštvi sta zmagali v vseh štirih tekmah in količnik košev je bil naslednji: Simmenthal 502 347, lgnis 432-344. Igravci iz Milana so povprečno zabili skoraj 84 košev. Srečanje je bilo zelo bojevito in zmagali so predstavniki Simmenthala z izidom 74-70 (31-29). Odlikovali so se: Vittori (20), Vianel-lo (119), Mašini (13), Pieri (8). Ongaro in Riminucci (7) za zmagovavce; Cescutti (24), Gavagn;n (14), Flaborea (12) in Buffalini (10) za poražence. Zasluga za zmago gre točnim prostim strelom: 30 na 38! Kot so strokovnjaki pričakovali, se boj za prvo mesto odvija med tema dvema ekipama, ker je Knorr iz Bologne letos nekoliko slab. Po treh tekmah je bil dvakrat poražen (Fonte Levissima 45-60 in Ali’Onesta 60-65)! Čaka ga zdaj spopad z lgni-som in s Simmenthalom, ki se bo verjetno končal s porazom igravcev iz Bologne. Dobro se držita Fonte Levissima in Fides (šti ri zmage in tri porazi); tudi alTOnesta, Reyer in goriška ekipa Goriziana se kar dobro bijep. S:b-ke ekipe so: Livorno, S tol la Azzurra in Biella; zad nja je Petrarca, glavni kandidat za ir-.pad. Zanimivo je, da so igravci iz Padove porazili močno ekipo Fonte Levissima s prepričljivim: 73-65! Najboljši strelci so: Lombardi (Knorr) 152, Spi-netti (Stella Azurra) in Gatti (All’Onesta) 140. Druga moška liga je razdeljena na štiri skupine. V .prvi skupini gospoduje močna ekipa For-tiludo iz Bologne (osem tekem in osem zmag!), drugi je Vigevano. V tretji skupini so kar štiri eki’->e od desetih nastopajočih na prvem mestu, in sicer: Cagliari, Carrara, Porluale in Fiamma Roma. V četrti skupini vodita FF. AA., Roma in Partenope. Zanima nas predvsem druga skuipina. kier nastopa tržaška ekipa Triestina. Tržačani igraio zelo dobro in trenutno so na drugem mestu. V prvi tekmi je Triestina premagala ekipo Novare z izidom 82-55, v drugi tekmi so šli igravci po zmai;o v Roseto (5243). Tretje srečanje je bilo v Trstu, kjer je Triestina izbojevala lepo zrnato proti do tedaj neporaženi ekipi Pesaro (68-60) in se usidrala prvo mesto (skuipno z Udinese). Četrto srečanie se je po podaljšku končalo slabo za Tržačane (izgubili so proti Raveni z izidom 40-44), čeprav so nasprotniki bili do tedaj vedno poraženi! V peti tekmi so igravci Trsta komaj premasrali ekipo La Torre (63-62), Kriza Tržačanov je prišla do viška s porazom proti ekipi Recoaro (44-52!). Po nekaj lednih odmora je Triestina premagala ekipo Salog (66-53) in moštvo Friuli (50-48). Na prvem mestu najdemo ekipo Pesaro. ki je no osmih tekmah bila sedemkrat zmagovita t’>r iznebila samo eno srečanje (tekmo proti Triestini), Triestina pa je druga z eno točko manj Zenska ekipa Triestine, ki i«rra v nrvi Ii Trstu ali kje drugje? SERENA Letos imamo na izbiro najrazličnejša krzna, od preprostega kunca do dragocene soboljevine (vi-sone), kajti krzneni plašči so vedno bolj moderni in skoro že potreben del ženske garderobe. Odločitev ni lahka, če so finančne možnosti omejene in bi rade kupile kaj lepega. Oglejmo si »cenene« krznene plašče: če vam je všeč nizka dlaka in se odločite za športni kroj, vam svetujem konjička; videla sem zelo mehko strojene kože, ki spominjajo na Breitschvvantza; cena: od 180 do 400 tisoč lir. Se vedno zelo moderen in trpežen je plašč iz Rat musqueja (180 do 220 tisoč lir). Topli in večni so krzneni plašči iz bobrovine (castorino), ki stanejo od 300 do 600 tisoč lir Tak plašč je primeren za vsako priložnost, vendar postavo nekoliko odebeli. Se ena možnost: vam je všeč perzijanec? Ta spada sicer k dragim krznom (do 800 tisoč lir), vendar sem videla lep plašč iz tačk, tako lepo izdelan, da bi ga razločilo le vešče oko. Cena takega plašča je precej nižja: od 130 do 160 tisoč lir. Kupite pa raje v Trstu, ker se za eventualna popravila lahko obrnete in zanesete na trgovca, ki vam je plašč prodal. Rada bi vedela, kako se napravijo sloviti češki (ali dunajski?) »buhtiji«. J. T. V napadu je doslej najbolj uspešna ekipa Partenope (117 točk), sledila Rovigo (89) in GBC Amatori (86), najšibkejšo obrambo pa ima Italsider (101). Najboljšo obrambo pa ima Roma <20 točk), najšibkejši napad pa Milano (45). SKAKALNI ŠPORT V SLOVENIJI V nedeljo je bila na smučarski skakalnici v Ljubljani mednarodna skakalna tekma, katere so se udeležili dobri skakalci iz Vzhodne Nemčije, Francozi, Poljaki, Italijani, Cehoslovaki in domačini. Zmagal je Italijan Aimoni, drugi je bil Oueck iz Vzhodne Nemčije, tretji Metelka (Češkoslovaška), četrti Glass (Vzhodna Nemčija) 5. Wegschei-der (Zahodna Nemčija). Prvi slovenski skakalec je bil na 9. mestu. To je b;l Oman. Drugi slovenski »kaikalec Giacomelli je pristal na 11. mestu, na 13. Nachtigal, na 14. Pečar in na 15. Zajc. Presenetil je slab uspeh slovenskih skakalcev. Temu je 'krivo po mnenju strokovnjakov in skakalcev samih dejstvo, da se Zajc, Oman in Eržen niso mogli hitro spet privaditi manjše skakalnice po svojih tumejih na velikankah v Nemčiji in Avstirijii, na 'kateri je bil Zaje kot znano, enkrat 4., ernkrat 6., v skupni oceni pa je dosegel 10. mesto. Zajc je tudi skakal 'z novimi smučmi, katerih še ni bili vajen, medtem ko je Pečar prvič skakal, odikar se je lani poškodoval, zato je bil previden. Lepo pa je skakal Italijan Aimoni, čeprav so bili vsi boljši skakalci zelo izenačeni Pač pa je v začetku tedna j.ma,;al Zajc na drugi skakalni tekmi blizu Maribor:,, na kateri so nastopili v glavnem isti skakalci razen Aimonija »TRIESTINI« NE GRE PA NE GRE »Triestina« gre v letošnjem tekmovat'|u v nogometni ligi »B« zelo rakovo p-'! V nedeljo je spet izgubila in sicer z Verono' 1-0 ter hudo razočarala vedno redkejše pristaše. Ti te sko/o obupujejo, da bi se mogla rešili pred izpadom iz lige, čeprav ima za to še teoretičvi«: možnosti. USPEH OBEH KOŠUTOV Tekmovalca tržaškega SZ »Bor« Boris in I-Ji Košuta, sta sodelovala pretekle cini na nekem I mednarodnem namiznoteniškem tekmovanju v Svi-j ci. Na tekmovainju sta se prav dobro izkazala. Boris Košuta je zasedel 4. mesto v prvi kategoriji, 1. mesto v drugi kategoriji in si osvojil 3. nagrado, skupaj s Crechiccijem, v tekmovanju parov. To je njegov najboljši dosedanji uspeh. Isto pa lahko rečemo tudi v Ediju Košuti, ki je zasedel 2. mesto III. kategorije. Recept za češke buhteljne je tale: naredi kvašeno testo in ga razvaljaj na deski za prst debelo. Potem ga razreži v štiri oglate ploščice; na vsako deni malo kakršnekoli marmelade (če je redlka, pomešaj malo drobtin). Zdaj stisni testo od obeh nasprotnih strani, potem ga zarij še navzkriž tako, da je stisnjena stran v sredi. Vsakega pomoči po eni strani v raztopljeno maslo ter deni na pločevino tako, da sloni drug na drugem. Potem jih postavi na toplo, da vzhajajo. Nato pomaži z mlokom, zmešanim z jajcem, ter počasi speci. Pečene stresi na desko, potresi s sladkorjem tor vloži na krožnik. (Kvašeno testo: Deni v lonček 4 žlice mleka, košček sladkorja in zdrobi vanj 2'/j - 4 dkg kvasa, V sikledo stresi 3/« kg moke, naredi v sredi luknjo, vlij v to zmešani kvas, kateremu primešaj malo moke, potem pusti da vzhaja. Žvrkljaj v lončku V* litra mlačnega mleka, 2-3 rumenjake, 2 žlici sladkorja in žlico presega masla. Vlij to v moko h kvasu, vse skupaj rahlo zmešaj, prideni dobre pol žlice soli, ter nastrgan olupek ene limone ter prav dobro vtepi. Postavi na topel prostor, pok.rij s prtičem in pusti, da vzhaja. Stara sem 18 let in sem nesrečna, ker imam nepravilno raščene zobe. Kaj naj storim? Se da to Se popraviti? Seveda se da popraviti. Zobozdravstvo trdi celo, dci se da zobe naravnati in jim premenjati lego vse življenje. Pri 18 letih je pa to še posebno lahko. Pojdi k zobozdravniku, ki ti bo napravil poseben aparat za naravnavanje zob, katerega boš nosila ponoči. Zdravljenje lahko traja nekaj -mesecev ali tudi več kot leto dni. Veliko bo odvisno tudi od tvoje vztrajnosti. MARTINA ŽENA m BOM Rmzgovor med nami ;••■• • • ” ::::>: •: ::x: S* lili! H 248. Zato je /e drugi dan po očetovem odhodu oblekla svojo rdečo obleko. Prav taka je bila, ikot na fotografiji, le lase je pustila razpletene, povezala jih je z rdečim trakom, iz stare revije je iztrgala sliko in jo pritrdila na zid poleg ogledala. Sedaj je s stisnjenimi ustnicami in namršenim čelom ogledovala pričesko na sliki. 250. McTaggart se je naslonil na vrata in presenečeno opazoval čudovit prizor. Sonce je poplavilo malo.sobo in prižgalo v svilenih mladenkinih laseh ognjene odbliske. Nepeesa se mu še nikoli ni zazdela tako lepa kot v lem trenutku, ko je s prestrašenimi očmi zrl vanj. Cez nekaj trenutkov siti se srečala s pogledi. 252. McTaggart se je približal za korak, za on sam korak. Baree je ležal na tleh kot kip, niti oglasil se ni, dokler se ni McTaggart premaknil. Tedaj ipa se je bliskovito dvignil in se postavil tpred Nepeeso. Prod njegovi! besnim renčanjem se je MacTaggant umaknil nazaj. Ko bi Nepeesa takrat le zaklicala, bi preprečila nesrečo! 247. Nepeesa je rada ostala doma. Pol v Lac Bain k McTag-gartu je ni mikala. Vesela je bila, da bu preživela nekaj dni sama. Saj je bilo toliko reči, o katerih bi rada premišljevala in sanjarila, pa v očetovi družbi tega ni mogla. Koliko lepih sanj ji je prinašalo prebujeno deklištvo! Najraje se jim je predajala v svoji lepi novi obleki. 249. Ko jc ovila lase v koder okrog prsta, so se odprla vrata in vstopil je McTaggart. Nepeesa je bila s hrbtom obrnjena proti vratom in se v prvem trenutku niti obrnila ni. Strah je prepodila z mislijo, da se je mogoče vrnil oče. Bareejevo renčanje pa ji je povedalo, da se je zmolila. Zato se je hitro obrnila proti vratom. Miki Muster V________________J 251. Nepeesa je v trenutku doumela vse. Spoznala je, kakšni nevarnosti je ušla pomladi na robu jezera, vedela je, kakšna nevarnost ji grozi v tem trenutku. Razumela je! To je bila prevara, McTaggartova prevara, Pierrota pa ni bilo doma! »Gospod!« je poskušala zajecljati. Glas ji je obtičal v grlu, ko je zaslišala rožljanje zapaha.