DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVENCU» vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide »DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za čelo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenea" ga dobivajo zastonj. - Spisi 111 dopisi naj se pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBA» Ljubljana Trnovo; naročnina in inserati pa opravništvu v setneniSKtn tUicah M. 4. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se _ttskadvakrat,in IJi kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje. fctev. 15. V Ljubljani, 1. avgusta 1889. JLetnik II. Kaj je novega po svetu? Cesar avstrijski šel bo z Dunaja proti Be-rolinu dn(5 10. avgusta. V Draždanih bo 11. avgusta obiskal kralja in se odpeljal naprej popoludne, v Berolin dojde ob 4. uri popoludne in se bo mudil do 15. avgusta. — Polegli so se po avstrijskih deželah valovi volilnega gibanja, poslanci so izvoljeni, jeseni bodo sklicani deželni zbori in tam bodo pokazali, kako da hočejo zastopati svoje volilce. Pri nas na Kranjskem kliče zdaj vse: Mir, mir! Lepi so taki klici in blaga je misel, a mir bo med nami le tedaj, kedar bomo zopet vsi katoliški Slovenci ne ie po imenu, marveč tudi po delovanju. — Na Češkem jo razpor med Staro- in Mladočehi vedno hujši, liberalni Nemci se jim posmehujejo, češ, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. — Ogri so se upijanili od dobrot, ki jih vživajo pod avstrijskim vladarjem, zato romajo po svetu okrog ter se klanjajo ljudem, ki z nogami teptajo postavno oblast; šli so v Turin, kjer so s silnim navdušenjem pozdravljali in proslavljali starega puntarja Košuta; toda to jim ni bilo dovolj, šli so tudi v Pariz, da so ondi poveličevali stoletni spomin francoske prekucije. — Na Nemškem vlada pri vsaki priliki, kjer le more, pokaže, kako malo spoštuje pravice katoliške cerkve. V Miinstru že davno nimajo škofa, a vlada neče nobenega potrditi, katerega predlagajo stolni kano- niki; najraje bi imela kakega vladnega kimovca, ki bi zvesto trobil v njen rog. — Spomladi se bo vršil na Švicarskem shod z nalogo, kako delavcem zbolj-' šati stanje; povabljene so vse vlade k shodu, a Ruska] in Nemška se ne bodete vdeležili. — Na Laškem\ se vedno bolj množe skrivne družbe, ki delajo na| to, da bi se Trst in Trident odtrgala od Avstrije in' se sklenila kakor pravijo s svojo materjo. Orispi sicer očitno prepoveduje taka društva, a ker dru-štveniki ved6, da Crispi skrivaj ravno tako misli, zato pa skrivaj toliko hujše rujejo. — Na Francoskem so sklenili postavo, po kateri bodo tudi duhovniki vojaki, kakor vsi drugi državljani. Kedar bodo vsako leto vojaške vaje, morali bodo do 45. leta vsi potrjeni duhovniki pustiti fare in za nekaj tednov iti k vojakom. To postavo so sklenili samo iz sovraštva do katoliške cerkve. Taka vlada se pač ne more dolgo vzdržati. — Srbski prejšnji kralj Milan je te dni prišel v Belgrad; nekateri pravijo, da hoče zopet sam prevzeti vlado, drugi pa trdijo, da si hoče žepe napolniti z denarjem in potem iti zopet po svetu; mogoče je oboje, ker Milan je bil vedno zelo lahkomišljen. — Na otoku Kreti se ljudstvo brani davke plačevati Turkom in upori se po vsej deželi vedno bolj množe; otok hoče biti prost in sam za-se; najbrže da Angleži delajo kake spletke. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. V Zagorju so delavci v premo-govih jamah ustavili delo; zahtevajo namreč, da se jim poviša plačilo. Vodje se vedno dogovarjajo z delavci. Ne \6 se še sedaj, kak bode vspeh tem do- govorom. Delavci tirjajo, da se jim delo skrči od 12 na 8 ur, zraven tega pa kopačem zviša plača od 1 gld. na 1 gld. 50 kr., drugim delavcem pa od 80 kr. na 1 gld. 20 kr. in od 50 kr. na 80 kr. Pravijo celo, da bo družba delo popolno ustavila, ako se ne poravnajo sedanje razmere. Gotovo je, da je v primeri s težkim delom dnevna plača zelo majhna in pravica tirja, da so ubogim trpinom plačilo primerno poviša. Vojakov že od 1. 1866 ni bilo toliko v Zagorju, kakor jih je sedaj; posla nimajo veliko, ker so delavci mirni. — Pri sv. J oš tu pri Kranju je bila dne 15. julija prelepa vesela slovesnost, ko so prišli prevzv. knezo-škof na goro delit zakrament sv. birme. Birmanih je bilo 52 otrok. Pristavimo, da poprej že dolgo ni bilo birme pri sv. Joštu. Leta 1752 je škof Atems pri sv. Joštu blagoslovil „svete stopnjice" in pri tej priliki delil tudi zakrament sv. birme. — Dne 19. t. m. je na Preba-č e v e m pri Kranju posestniku J. Čebašku pogorela kolarnica z bližnjim hlevom; poleg tega je ogenj uničil hišo iu gospodarsko poslopje K. Staretu. Oba posestnika sta bila zavarovana. — V Radečah na Gorenjskem je dne 24. julija strela udarila v zvonik farne cerkve ter napravila veliko škodo; razdrobila je orgije in altar. C. g. župnik je bil med tem v zvoniku, a se mu ni nič žalega zgodilo. — Na Vrhniki je 23. julija po noči treščilo v Šur-cov kozolec, ki je pogorel z žitom vred, drugič pa proti jutru v Vrbičev hlev na Sapem. Gasilci so bili kmalu na pogorišču in zabranili, da se ni ogenj razširil. Na hlevu sta ležala dva hlapca; enega je strela omamila, drugemu se ni nič hudega zgodilo. — V Hrušici pod Ljubljano so dobili dne 1. junija novo poštno postajo. Čudno se nam zdi le to, Listek. Sreča v nesreči. Med lepimi kraji slovenske zemlje je dandanes gotovo na najboljšem glasu gorenjski Bled s krasnim svojim jezerom, z otokom, kjer stoji božjepotna cerkev Matere božje in s prelepo svojo okolico, ki privablja leto za letom vedno več tujcev, ki se umikajo hudi poletni vročini in pogosto tudi težkim skrbem vsakdanjega življenja. — Priprosto, pobožno ljudstvo vabi v ta kraj posebno cerkev Matere božje na otoku ; in različne so tudi pripovesti in pravljice, ki pojasnjujejo, kako se je začela ta cerkev na otoku. Različne so si po svojem obsegu, kakor je različna domišljija pripovedovalcev, a zrno vseh je vedno trdno to, da je zaupanje do Marije vsled njenih milosti že tudi tukaj zgradilo svetišče „nebes kraljici". Izmed raznih pripovedk pove naj „I)omoljub" svojim bralcem to-le: Miren in brez skrbi sem se vozil po blejskem jezeru; — tako začenja pripovedovalec — veselil da v Čisto slovenskih krajih imajo poštni pečati samo nemška imena. To je brezozimost, ki je graje vredna ter naj se odpravi. — Iz Žužemberka se poroča, da je o zadnjem viharji vdovi Rešetarjevi strela ubila na Jami nad Dvorom dvojo živinčet. — V Leskove« je strela udarila; najprej je pri po-družnici sv. Ane okoli cerkve zemljo razorala, potem pa udarila v zvonik farne cerkve, odbila židovje na najvišjem vogalu in strelovod pretrgala na treh krajih. Dne 21. julija so se tukaj vojaki-topničarji stepli % domačimi in eden vojak je bil tako hudo ranjen, da so ga odpeljali v Gradec v bolnišnico. — V Š m ar t nem pri Litiji je povodenj napravila veliko škode, ker se je razlila po polji in travnikih čez rodno zemljo; prišla je tako hitro, da so komaj otroke in živino rešili iz nekaterih poslopij. — Knako škodo so nalivi napravili v Borovnici, ker so trgali zemljo z njiv, odnašali seboj šoto in uničili setev, posebno oves in proso. Tudi je treščilo v neki hlev. a ljudje so še o pravem času zadušili ogenj; pastirja, ki je gnal živino domu, je voda potegnila seboj, da je utonil. — V Planini, kjer že skoraj navadno voda vsako leto nastopa in kvar donaša. je voda v 24 urah poplavila vso planinsko kotlino, ki je bila podobna nepreglednemu jezeru. Voda je odnesla na tisoče stotov sena. poblatila travnike in zalila njive in uničila poljske pridelke. Posebno hudo so zadete vasi: Laze, Jazovica, Liplje in Grčarjevee. ker imajo z večine polje v dolini. I bogi, pomoči potrebni ljudje! — V Želi m I j a h so prevzv. knezo- sem se prijetno vožnje po jezeru, občudoval nenavadno tihoto, ki je viadala na tem kraju in igraje se z jezerskimi valčki veslal s čolnom vedno naprej. Ko zavijem krog otoka, zagledam drug čoln. — bilo je priprosto izdolbeno deblo — ua katerem je veslala mlada žena, poleg nje pa je na kupcu suhega sena počival deček kake tri, štiri leta star; bil je miren, videlo se je, da spi, le vetrič se je igral z njegovimi dolgimi zlatimi lasci. „Dobro jutro, žena, kam tako hitro?" vprašam veslarico. „Na otok h kapeli Matere božje; obljubo imam sveto, da dokler živim, vsako leto priveslam na ta sveti kraj in tukaj s šopkom ozaljšam podobo Matere božje v hvaležni spomin, da mi je ravno na ta dan pred leti skazala dvojno posebno milost." — Kmalu sva bila s čolnoma pri otoku. Urnih korakov stopi žena z detetom in šopkom v naročji na suho ter hiti po bregu navzgor proti kapelici M. B. Tudi jaz sem prišel počasi za njo in jo opazoval, kako pobožno je klečala pred Marijino podobo, kako goreče je tukaj molila in kako prisrčno se zahvaljevala nebeški svoji Dobrotnici. škof posvetili novo cerkev, katero je po velikem trudu in po mnogih skrbeh sezidal domači gosp. župnik s pomočjo faranov in drugih dobrotnikov. Cerkev je prav okusno zidana, ima lop iz cementa narejen veliki altar in dva stranska lesena. —V Trnovem na Notranjskem so lani uboge šolske sestre pričele dekliško šolo s prvim razredom. Sploh hvalijo sta-riši šolo in učiteljice, ki tako nesebično delujejo iz ljubezni do Boga za lepo vzgojo ženske mladine. Prihodnje šolsko leto začnejo z drugim razredom in bodo tudi nekaj deklic sprejele v ustav v popolno oskrbovanje in vzgojo. Iz Škofje Loke, 21. julija. Pretekli ponedeljek pokopali smo na starološkem pokopališči prečast. g. župnika BI. Sokliča, umrlega v krepki dobi petdesetih let. Pokojnik bil je vzor gorečnika za čast Božjo in kot tak je zaslužil, da mu napišemo v spomin malo vrstic. Odkar je bil pri nas — in tega je nad 11 let — ni miroval nikdar; vedno je kaj naprav-Ijal in popravljal pri cerkvah tu ali tam. Da je naša župna cerkev sedaj tako lična in kolikor je bilo to mogoče jednotua v jednem slogu — gotiškem —, to je njegova zasluga. Prenovil jo jo zunaj iu znotraj, napravil ji novo streho nov tlak, novo zakristijo, en nov oltar, nov božji grob, lepo belo nebo iu premnogo manjših reči. Zadnja njegova naprava bila je dragocena mašna obleka, katero je sam imel oblečeno le enkrat. V načrtu je imel dalje najprej prepotrebne nove orgije, — no, zvršiti ga ni mogel. Prav tako skrbel jo tudi za podružnice: pri treh je napravil Kadoveden sem bil, kaj vsako leto vabi to pobožno ženo isti dan na otok, zato jo počakam na tratini zunaj kapelice, da pride iz svetišča. „Ali bi smel vedeti", vprašam jo, „vzrok, zakaj vi vsako leto ta dan šopek donašate na otok nebeški Kraljici?" »Ako vas to zanima, prav rada povem, saj s tem le izpolnim svojo dolžnost in širim čast One, kateri se imam toliko zahvaliti. — Tam-le pod onim hribcem — začne pripovedovati žena ter mi pokaže na belo hišico na drugi strani jezera — stoji moja rojstna hišica. Pred leti ni bila tako lepa, in bila je raztrgana na pol porušena koča. Moj oče je bil mož-poštenjak, bil je priprost delavec in brodnik. Dokler je bil zdrav, je pošteno preživil sebe, mene in mojo mater, a dolga bolezen pobrala nam je vse, kar jo oče prihranil in prisilila nas, da smo tudi na svojo hišico napravili dolga toliko, da smo se rešili iz najhujše zadrege; žal, da smo se zadolžili pri človeku brez srca, kateremu bog je bil denar. Ko je namreč ta človek videl, da oče, četudi je okreval vendar vsled bolehnosti ni za delo, da nam gre vedno slabeje, jel se je bati, da bi ne prišel ob svoj de- nove zvonove, pri treh nove in prenovljene oltarje več novih bander in obilo druzega. »Gospod, ljubil sem lepoto tvoje hiše in bivališče tvojega veličastva", molil je vsak dan s polnim pravom. Ista gorečnost kazala se je v njegovih jedrnatih pridigah. Praznih besed ni mlatil nikdar; kar je rekel, bilo je jedro, — in to je nekaj! Pa dasi mu je bila časih beseda trda — govoril je odkritosrčno, — poslušalo ga je ljudstvo z izrednim zanimanjem. Pokojnik bil je mož resnega lica, — imel pa je v zalogi vedno obilo čilega dovtipa in pereče satire; a pod nekoliko trdo vnanjostjo bila je skrita nežno čuteča duša. (Že oporoka njegova priča o tem, ki odmerja dve tretjini njegovega premoženja cerkvam, revežem in raznim verskim ustanovam.) In takega moža spoštuje, kdor ga je poznal — tembolj, ker ga marsikdo napačno umeva in sodil Da so ga duhovniki-tovariši čislali in ljubili, svedoči njegov veličastni pogreb; 41 gospodov se težko kedaj snide na deželi. Vsem tem častitim deležnikom, pevcem, darovalcem krasnih vencev, gasilcem, čitalnici, vsem srčna hvala za poslednjo čast, skazano pokojnemu župniku! »V večnem spominu bo pravični, ne bo se mu bati zlobnega govorjenja." (Ps. 111, 7.) »Dan." Celje. Nekoliko dnij po prazniku sv. Cirila in Metoda se je med svet raznesla novica, da je gosposka dovolila ustanoviti »Spodnje-štajarsko hranilnico" v Oelji. Hranilnica ali »šparkasa" v Mariboru noče vsprejemati slovenskih dopisov, ona v Celji, sicer slovenski denar ljubi, a ne slovenske besede. nar ter nam je napovedal, da mu moramo do določenega dne gotovo izplačati denar, sicer nas izroči gosposki. Seveda tega oče niso mogli storiti in zato smo s strahom pričakovali dneva, ko nam bodo vse prodali in nas zapodili iz rojstne hiše v neznani svet od nemila do nedraga. Prišel je zadnji dan; oj, ko bi vi vedeli, kako smo bili vsi potrti, kako goreče smo molili, kako prosili pomoči, a videti je bilo, da nas je vse zapustilo. Jaz grem isti dan nabrat suhljadi, da bi pristavila borno kosilce, kar zagledam gosposko oblečenega človeka, ki se je iz gozdiča približeval proti jezeru. »Dobor dan, dekle," pravi tuji človek, »ali bi mi vedla povedati, kje bi dobil kakega čolnarja, da bi me vozil po jezeru?" »Gospod," pravim mu, „moj oče vas kaj radi peljejo in jaz jim bom pomagala." A povem vam po pravici, bala sem se silno tega gosposkega človeka; tako temno mu je bilo obličje in tako srpo ter odurno je pogledaval na okrog; vendar misel, da bodo oče zaslužili par krajcarjev, me je potrdila, da sem ga spremila k jezeru, kjer smo imeli privezan čolnič, ter poklicala očeta. 16* In dosedanje zoperslovensko obnašanje „neraških" hranilnic sploh je rodoljubno gospode napotilo, da so za slovenski denar omislili slovensko hranilnico. Tota za vloge daje po 4, za posojila pa jemlje 5 odstotkov. D» se v denarstvenem obziru slovensko ljudstvo postavlja na lastne noge, to skrb je prevzel in vodi vrli gospod M. Vošnjak, deželni in državni poslanec. Slava mu! Galicija pri Calji. Ovokrajno šolsko poslopje, v katerem je pisalec teh vrstic ..študirati" začel, postavili so leta 1856. Isto nameravajo predelati tako, da bodo dobili dve šolski sobi. In nedavno so blizo šolskega poslopja vložili temeljni kamen za novo stavbo, da bodeta tam bivala dva učitelja. Ker je pa danes čez 200 za šolo ugodnih otrok, in torej upati, da bodo v kratkem še tretji razred morali ustanoviti, vsled tega nekateri poznalci šolskih razmer sodijo, da bi pač bilo najbolje, ako bi te zadeve imeli pred očmi že sedaj, ko se je občina lotila dela. — Podružnica šolske „Družbe sv. Cirila in Metoda" je praznik apostolov slovanskih slavila po zmožnosti svečano. V petek dne 5. julija so velečast. gosp. župnik M a to h popev&li slovesno sv. mašo, pridigali so pa velečast. gospod župnik Voh. A v predvečer praznika žarili so se kresi. Isti so mnogoštevilno goreli ob Savinji, potem v Rožni dolini, pri Novicerkvi, na Vrankoljem, itd. Nekdo, ki se je tisti večer vozil iz Celja skoz Pragarsko in Ptuj proti Ogerskemu, je pripovedoval, da so potniki ves pot opazovali švigajoči plamen kresji. A—r. Prijetna ta vožnja ni bila; očetu se je videlo, kako hude skrbi jim polnijo srce, seveda tudi jaz nisem mogla vesela biti, a najbolj otožen zdel se mi je naš tujec, ki je bil z nama v čolnu. Nobeden ni besedice izpregovoril, čudna tišina je vladala okrog nas, le valovi jezera so žuboreli, ko so se s silo zaganjali ob plavajoči čolnič. V tem prileti povodna ptica mimo čolna, se spusti k vodi in prinese v kljunu ribico iz jezera. Sedaj se zakrohota tujec odurno in mrmra sam s seboj: „Tudi tukaj sama vojska in samo preganjanje.* Kmalu nato vpraša očeta: .Ali je to jezero globoko?" „To je različno;" odgovore oče „tam-le ob onem robu je, kakor pravijo, najglobeje." »Tje torej veslajte!" zaukaže tuji gospod. „Precej, precej," reče na to oče in globoko vzdihne. »Kaj pa vam je, mož, da tako vzdihujete," vpraša tujec in zdelo se mi je, da je bil njegov glas bolj prijazen in domač, „ali vas mori kaka skrb?" .Oh, gospod, tega ni tako lahko povedati in posebno tako bogati, srečni ljudje, kakor ste vi, se Poljčane. V Crešnjevcu so .liberalni" občinski predstojnik in trije svetovalci na Dunaj v državni zbor odposlali pismo z občinskim pečatom prevideno, s katerim grdijo konservativnega g. Ludovika Kres-nika. Pred sodnikom, kamor so jih poklicali, so iz-rekli, da jim je pismo zložil znan .nemški" doktor v Celji. Obrekovalcem so sedaj prisodili vsakemu po 10 dnij zapora ali pa po 50 gld. plateža, skupaj 200 gld. v prid ubožnej blagajnici občinskej. Gosp. Kresnik je bil prišel na sled, da je v Crešnjevcu nekam zginilo iz šolske blagajnice 750 gl., iz občinske pa 1690 gl. In odtod se razliva .liberalsa" jeza. Nauk. .Ravna pot je najboljša pot." Od Pohorja. Kmetski mladenič dopisniku naznanja, da nekemu ekstranemškemu Nemcu ni bilo všeč, ker so domoljubni fantje žgali krese pred praznikom sv. Cirila in Metoda. Ne pomaga nič! Vse nezadovoljne nemško-liberalce zamore potolažiti le krščanski duh, krščanska potrpežljivost, pravičnost do slovenskega noseda-domačina. Slovencu še gotovo nobenemu ni prišlo na um, da bi bo na Nemce jezil zavoljo tega, če sv. Bonifacija častijo Neinri kot svojega apostola, ker je ta svetnik učil in krstil Nemce. Istotako Irci častijo sv. Patricija, Britanci sv. Avguština, Belgijanci sv. Vilibrorda, Indijanci sv. Frančiška, itd. Pač pa na celem svetu ne bodemo našli pravicolj ubnega kristijans, naj že je Nemec ali Madjar ali Francoz ali kdo drugi, da bi se hu-doval zavoljo tega, ako Slovani svoje veselje in hvaležnost na posebni način razodevajo svetima bra- za reveža in njegove nezgode malo menite. Bolan sem bil, dolgo sem bil bolan in tudi še sedaj nisem zdrav, zato sem se zadolžil, da nisem lakote poginil s svojimi, a jutri mi bodo prodali mojo kočo, ker nimam, da bi svoj dolg plačal in sedaj na stara leta treba bo iti po svetu, kdo kam —!" .Torej zaradi par sto goldinarjev sto nesrečni?" pravi tujec porogljivo. „Ko bi hujše nesreče ne bilo, kakor pomanjkanje denarja." .Saj sem vedel," pravi oče, .bogati ljudje tega ne razumete." Tuji gospod nič ne odgovori ter le srpo in neprestano zre v vodo. .Tukaj je jezero najbolj globoko," reče voznik tujcu, a čudi se, ko vidi, da je tuji gospod vzel iz žepa uro in denarnico. .Kaj me gledate," pravi tujec, .ura in denar: vse naj bo vaše, kadar bom jaz mrtev." .Mrtev? ... Vi vendar ne mislite skočiti — ?" .Zakaj pa ne? Kdo mi more to zabraniti?" Te besede so bile zopet resne in oblastne. S strahom sem pogledovala zdaj očeta, zdaj tujca ter rekla boječe: .Gospod, ali nimate nič vere?" toma, ki sta nas učila krščanski nauk ter brati in pisati v razumljivem jeziku slovenskem, v sladki besedi materinski. Letos je v občini svetilo deset kresov; drugo leto bodi jih še več, naj se »liberalnim" nasprotnikom zakresi v duši vsaj spoznanje, da se sovraštvo do katoliškega in cesarju vedno zvestega Slovenca ne sklada z — omiko, na katero se »liberalci" tako radi sklicujejo. Iz Št. Lamberta. V kljub temu, da smo visoko v hribih, vendar nam jo znano, koliko zaslug imata za nas katoliško Slovence apostola slovanska sv. Ciril in Metod, zato smo nju letošnji praznik prav slovesno obhajali. Na čast svetnikoma smo dne 4. julija zvečer prižgali lepe kresove ; naslednjo nedeljo 7. julija pa je bila slovesna služba božja, pri kateri so z vneto besedo v obilnem številu zbranim poslušalcem domači gospod župnik pojasnjevali zaslugo sv. Cirila in Metoda za razširjanje katoliške vere med Slovenci. Slovesnost pri službi božji je povzdigovalo prelepo petje, za kar gre hvala g. J. Lozeju, ki podpiran po gospodu župniku goji v naši fari lopo petje. Ako še omenim, da k nam razen drugih listov dohaja tudi »Domoljub" v več iztisih, da imamo sedaj pri nas redno pošto, da ljudje pridno prebirajo slovenske knjige in časnike, razvideti je, da tudi pri nas napredujemo. —n—k. Štajarsko. V Mariboru so zakrament sv. reda ali mašniškega posvečevanja letos delili mil. gosp. dr. Kalin, knezoškof v Celovcu. — Na gimnaziji ali v »latinski šoli" v Mariboru je v letošnjem šolskem »Vere . . ponavljal je tujec za menoj, »bili so tudi za me srečni časi . . . ha. ha. kdo bi še bolj grenil nesrečno življenje s srečnimi spomini!" »Ali ne veste, gospod, da je treba precej po smrti stopiti pred sodbo božjo in da si obsodbo sam podpiše, kdor konča šiloma svoje življenje?" Bridek smeh se zazna na obrazu tujčevem pri teh besedah. »Dekle srečno, drži se krepko te svoje vere — za me je prepozno!--Tudi jaz sem bil nekdaj veren in pobožen; imel sem dobro mater; obljubil na njeni smrtni postelji, da vsaki dan izmolim vsaj eno »Ceščena Marija". In ne vem kako, prišel sem ob vero v Boga in ljudi, in vendar sem obljubo spolnoval, ne zaradi vernosti, ampak zaradi matere, seveda le iz navade." „To jo lepo od vas, gospod, in bodite prepričani, Bog' tega ni pozabil." »Bog! Ha, ha! Saj ni Boga!" — zakriči tujec in čoln se nevarno zaziblje, tujca pa so v tem tre-notku zagrnili valovi jezera. -- »Primi za oboje veslo, dekle, in stopi na ono stran," reče mi oče, vrže naglo suknjo od sebe in skoči v jezero. letu bilo med učenci 146 Slovencev in 113 Nemcev, t. j. takih, ki so se dali za Nemce zapisati, 2 Čeho-slovana in 1 Taljan. Nauki so se vsi razlagali samo v nemškem jeziku. Minister je zaukazal, da se s prihodnjim šolskim letom morajo Slovencem nekateri nauki razlagati v slovenskem jeziku. Tako je prav! — V vinogradu sadjarske in vinarske šole zvunaj Maribora so zasledili trtno ušico. Ta zavod je lastnina dežele, če kateri kmetski mladenič ima voljo obiskovati toto kmetijsko šolo, lahko poprosi za štipendij, ravno sedaj jih je razpisano osem. Star mora biti vsaj 16 let in spričati, da je dovršil malo ali »ljudsko" šolo. Prošnjo mora osebno prinesti ravnatelju do konči dne 15. avgusta. — V Jablanah na Dravskem polji je pogorelo 20 hiš, škode je 40.000 gl. — Za solčavskimi planinami in za Pohorjem je na slovenskem Štajaru najvišji hrib Boč blizo Slatine. Na istem in po okolici so pred praznikom sv. Cirila in Metoda žgali krese. Z Boča in z bližnje Donačke gore je razgled po velikem delu spodnjega in srednjega Štajarskega, potem na Hrvatsko, tudi na Oger-jsko v tiste kraje, kjer je bival slovenski knez Kocelj, ki je bil osebni prijatelj svetima bratoma Cirilu in Metodu. Če gledaš čez vinorodne griče proti severovzhodu, lahko si oživiš spomin, daje ob vznožji slovenskih goric v Strigovi blizo Ljutomera luč sveta leta 331 zagledal sloveči razlagalec sv. pisma, namreč sv. Hijeronini. Na praznik tega svetnika, dne 30 septembra, so v letu 1880 sv. Oče Leon XIII. vsem škofom razposlali pismo, s katerim zapovedu- »Oče, oh oče, kam?" upila sem vsa iz sebe, a bilo je že prepozno. V upu in strahu čakala sem težko, kdaj zagledam očeta nad vodo; upala sem, da se reši, ker sem ga poznala kot srčnega veslarja, a bala sem se, da ga tujec ne potegne za seboj v valove. — Slednjič se vendar prikaže glava iz vode — bil je oče, ki je s trudom plava! z desnico proti čolnu, z levico pa držal tujca. »Zaveslaj k robu, toda varno, da se vsi ne ponesrečimo." — Tam ob robu stopi oče na štrlečo skalo pod vodo in varno položi truplo tujčevo v čoln. „Dekle, hitro obrni domov; mraz mi sprele-tava ude, ne vem, kaj bo z menoj, kaj bo s tujcem." Kake pol ure je minulo od tedaj in bili smo v domači koči. Tujec, katerega sva že na potu oživljala. kmalu spregleda, a pogled mu je bil mrtev, nič se ne zave in blodi tuje neznane besede. Par ur pozneje pristopim k postelji ter rečem tujcu: »Gospod, ali je kaj bolje?" Tedaj me bolnik pogleda ter reče: »Zakaj ste me rešili: sedaj bi bil že davno prestal!" jejo, da naj sveta apostola slovanska častijo katoličani po vsem širnem svetu. Iz hvaležnosti za krasno pismo se je dne 5. julija 1881 pred sv. Očetom v Rimu zbralo malone 2000 katoliških Slovanov. Štiri dni, dokler so romarji bivali tam, se je vršila slovesna služba Božja v cerkvi sv. Klementa, kjer počiva truplo sv. Cirila, ki je v Rimu dne 14, februarija 869 v naročji svojega brata Metoda izdihnil blago dušo svojo. Tukaj so dne 6. julija romarji poslušali tudi slovensko pridigo, govorili so veleč, gosp. Matej Kožuh, dekau v Stari-Loki na Kranjskem; slovesno sv. mašo pa so služili prevzvišeui gospod Strossmayer, škof v Djakovu na Slavonskem, pa ne v latinskem jeziku, ampak v staroslo-venskem, kakor je to še sedaj v navadi po nekaterih katoliških škofijah, n. pr. na Hrvatskem, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini itd. Skoz tisoč let se je čast sv. Cirilu in Metodu razlegala samo po polovici Evrope, danes se do slavnega imena slovanskih bla-govestnikov za priprošnjo priporočajo katoličani p0 vseh delih sveta. Leon XIII. so pred desetletjem vrgli seme v vrt katoliške Cerkve, in kristijani naj skrbijo, da bo jim to seme rodilo obilo sadu 1 Cerkev in šola. Cerkev in njeni sovražniki. Slavno znane so celemu svetu, katolikom kakor tudi drngovereem, okrožnice Leona XIII., s katerimi pobija in zavrača zmote in krive nauke sedanjega časa in pojasnjuje pravi nauk kat. cerkve. Teh okrožnic se boje posebno sovražniki cerkveni, ker se ne morejo ustavljati resnici, ki se tako tehtno v njih razodeva in dokazuje. — Znamenita je bila posebno ona okrožnica, s katero je papež pokazal v luči resnice najhujše nasprotnike cerkvene, namreč prostozidarje. Kakor pes zacvili, ako mu stopiš na rep, tako so zaupili tudi prostozidarji po svojih časnikih zoper to okrožnico. In vendar sami priznajo, da je vse res, kar jim papež očitajo v onem pismu. Sami so namreč izjavili, da imajo prostozidarji te-le namene; 1. Spodkopavati in uničevati cerkveno veljavo. — »Vsak prostozidar ve, pravijo, zakaj mu je pred vsem in z vso odločnostjo delovati; skrbeti mora, da izpodkopava cerkveno veljavo posebno tam, kjer se kaže še pri vzgoji otrok." Zato so prostozidarji največji sovražniki verske šole, ker vedo, da. kdor ima mladino na svoji strani, njegova je prihodnjost. Zato prostozidarji in njih pomočniki vsako priliko porabijo, da vržejo kak kamen na cerkev in njene duhovnike. Ako so kak duhovnik kaj pregreši, precej obesijo vso stvar na veliki zvonec in upijejo; »Kaj prestal, še-le trpeti bi začeli, a to ni smelo biti; Marija, ki ste jo vsaki dan pozdravljali po zadnji volji materini, ni tega dovolila." »Res je, kar praviš, dekle, res Ona tega ni dovolila — spoznam, prepričan sem popolno o tem. — Kje pa imaš očeta, mojega rešnika?" »Za pečjo počivajo; mraz jih trese; bili so vroči, ko so v vodo skočili in voda je sedaj mrzla, a upam, da jim bode kmalu bolje, ko se do dobra izpote." »Ubogi mož, da mora zaradi mene toliko trpeti!" »Oče so vajeni trpeti," rečem, »ne skrbite; da te le vi kmalu pokrepčate." »Koliko morate plačati, da rešite hišo?" vpraša tujec kar nenadoma. »Dvesto goldinarjev," mu odgovorim. »Dobro: odpri denarnico in vzemi iz nje, kar potrebuješ, ter nesi upniku, da rešiš hišo; drugo, kar ostane, naj bo za vašo skrb in pomoč; uro pa naj ohranijo oče v spomin, da so mi oteli življenje, da so mi oteli vero v Boga in ljudi." Par dni pozneje se tujec poslovi od prijaznih, osrečenih ljudi: »Upam, da v kratkem kaj slišite o meni. Do takrat bodite zdravi in spominjajte se me nesrečnega v molitvah!" Nekaj tednov pozneje dobil je čolnar pismo od tujega gospoda, v katerem mu dopošlje tisoč goldinarjev v zahvalo za rešitev z naročilom, naj dokler bodo živeli, vsako leto ta dan s šopkom ozaljšajo podobo Matere božje na jezeru ter se prav iskreno zahvalijo, da je njega in nje rešila velike nevarnosti. Kmalu potem so pa podrli malo kapelo ter na njenem mestu na otoku postavili zalo cerkev in med prvimi dobrotniki, tako je ljudstvo govorilo, bil je tudi tuji gospod, ki je v valovih Marijinega jezera ohladil svoje strasti in našel mir svojemu srcu. Vsi ti naši znanci že davno počivajo v hladnem grobu, — a Kraljica nebeška na Jezeru še vedno deli Zemljanom svoje milosti; še vedno pobožnih romarjev polna »ladja giblje se in ziblje tje h Kraljici nebes", še vedno z otoka odmeva zvonov glas: A v e Marija! „ Glejte, taki so duhovniki!" Večinoma si pa tudi take napake izmišljujejo in jih z lažmi podtikajo. — Zato je po prostozidarskih, brezverskih listih toliko brati zoper papeža, zoper škofe, zoper duhovnike in sploh zoper verne katoličane. 2. Namen prostozidarjev je pa tudi podkopavati in uničevati veljavo posvetne oblasti; seveda tega ne povedo ti sovražniki društvenega reda, ker bi jih sicer gosposka vtaknila v ječo. Toda vsakdo ve, da, kdor nima spoštovanja do božje cerkvene oblasti, kdor se ne meni ne za Boga in ne za cerkev, tak je tudi le zaradi sile pokoren, le zato, ker mora biti, ali pa, ker mu dobiček kaže. Verni človek pa je posvetni gosposki pokoren zaradi Boga in zato je tak tudi najzvestejši podložnik svojemu vladarju. Zato vidimo povsod, da sovražnik najprej skuša cerkveno oblast pripraviti ob veljavo, potem pa pride posvetna na vrsto; to se je prav očitno pokazalo pred sto leti na Francoskem. V tem času je eden kolovodja te prekucije, namreč zloglasni Diderot, naravnost naznanil namen, ki ga ima družba brezbožnežev z besedami: Dejmo, in s če vam i zadnjega duhovnika zadavimo zadnjega kralja. To so sicer grozne besede, a vendar bi skoro ne mogli najti bolj primernih, ki bi bolj natanko, jasno in določno kazale, kam da merijo bogatajci. V teh besedah je naznanjen načrt, po katerem nasprotniki delujejo vedno iu povsod. Ko namreč uničijo veljavo cerkvene oblasti, potem so jim tudi vladarji na potu, in precej pravijo: Ljudstvo ima edino oblast vladati, ljudstvo, ako hoče, to vlado izroči svojemu izvoljencu, pa mu jo tudi lahko vzame, kadar hoče. Torej vladarji ne vladajo po milosti božji, ampak po milosti ljudstva. To nam spričujejo zadnja leta. Ali je nam že iz spomina, da so streljali na zdaj že pokojnega nemškega cesarja, italijanskega kralja, na angleško kraljico, na srbskega kralja? Ali smo že pozabili na grozno smrt silnega ruskega caraAle-ksandra, ki je padel v svojem prostolnem mestu, umorjen od brezvernih in brezvestnih svojih podložni ko v?— To so najbolj jasni dokazi za resnico, da, kdor ne prizna božje in cerkvene oblasti, tudi posvetne oblasti ne priznava; le vnanji sili se klanja, a ko se čuti dovolj močnega, tedaj se vzdigne proti tej sili in nered je gotov. — Bodi torej vsakemu sveta veljava cerkvene in svetne oblasti, ker vsaka oblast je od Boga. (Dalje prih.) Gospodarske in obrtnijske stvari. Opravila kmetovalca, sadjarja in čebelarja v posameznih mcsecili. Veliki srpan ali avgust. Na dvoru. Za ozimno setev naj se pripravlja seme. Novo omlačeno žito naj se večkrat premeče. Na polji. Žetev se dovršuje. Zimska repica se seje, polje za drugo zimsko setev se pripravlja. Semenska detelja naj se zvozi domov. Košnja otave se prične. V drevesnici in na vrtu. Zgodnje sadje zori in se odtrguje. Še se lahko cepi na speče oko. Seme vrtnarskih rastlin naj se nabira. Spinača, zimska in poletna čebula za rabo v spomladi naj se poseje. Druge rastline naj se okopavajo. Metulji naj se pokončujejo. V čebelnjaku (z a a v g u s t i n s e p t e m b e r). Okoli Velikega Šmarna se začenja paša na ajdovem cvetu, ki trpi do Malega Šmarna. Ce je vreme pri tem cvetu dobro, čebelo prav obile strdi nabero. Ko je ta paša pri kraji, čebelarji navadno svoje panje podirajo ali pa jih medarjem prodajajo. Ko paša pojenjuje, naredi pred čebelnjak senco, da ne bode strd preveč dišala in roparic vabila. Pospravi tudi sedaj podklade in naklade, ki si jih med ajdovim cvetom panjem dal. Proti koncu tega meseca se vedno manj zalege nastavlja, torej je še čas satovje pobirati. Slabe panje sedaj lahko združiš, toda preje jih moraš pokropiti s kafrno vodo, da imajo vse čebele jednak duh in se ne koljejo med seboj. Ravno tako stori, ako kak panj hočeš podreti in čebele v drug panj dejati, kateri ima dosti strdi, pa malo čebel. Ogrci ali črvi, kakor jih ljudje večinoma imenujejo, delajo letos po nekaterih krajih strašansko škodo. Nedavno videl sem celo njivo fižola, ki je kar od kraja začel rumeneti. Gospodinja pride do njive in izdere jeden šop orumenelega fižola, in glej, na koreninah visi 15 črvov ali ogrcev. Solze se udero ubogi kmetici po licih pri tem žalostnem pogledu. — Kraj, kjer se črvi v veliki množini za-rede, pozna se po tem, da jamejo rastline naenkrat rumeneti in usihati, ker so korenine oglodane in objedene. Tu pa tam rabijo proti temu mrčesu z dobrim vspehom močno gnojnico, s katero se jih mnogo pokonča. Še bolje pa je čreslo, katerega se nasuje v čevelj globoke in toliko široke jamice. Razni mrčesi, zlasti pa ogrci se naselijo v te luknje. Mesto čreslovine dene se lahko v luknje tudi koreninic in drevesnega lubja, ostankov od rastlin in so- čivja in druzih stvarij, s katerimi se ogrci rede. Od časa do časa se te luknje pregledajo, mrčes venkaj vzame in pokonča. Vsako leto se dene novih tvarin v luknjo, kjer se sicer preveč razkroje in ne služijo več v zgornji namen. Tako naj bi se ravnalo zlasti po vrtih. Po polji in travnikih pa to delo najbolje opravlja krt. katerega je Bog vstvaril za najhujšega pokončevalca črvov in ogrcev. Razne vesti. (Levstikov spomenik.) Dne 16. novembra 1887 je umrl Fr. Levstik, pesnik, jezikoslovec in mož jeklenega značaja, ki je posebno o svoji bolehnosti kazal, da se tudi učenemu možu ni sramovati, ako po veri živi. ko je dan za dnevom hodil v cerkev, prejemal večkrat sv. zakramente in se vdeleževal cerkvenih procesij, tako se je prelepo pripravil za srečno smrt. Temu možu bodo dne 11. avgusta postavili v njegovem rojstnem kraju lep spomenik. Odbor vabi Slovence, naj se obilno vdeleže te slovesnosti ter pričajo, kako naš narod spoštuje svoje dobrotnike in učenjake. (Nove maše v Ljubljani.) Dne 22. julija je obhajal svojo novo mašo g. Fr. Košir na Rožniku; slovesnost se je vršila pri najlepšem vremenu in vpričo obilo zbranega ljudstva. — 28. jul. je isto slovesnost obhajal g. A. Plečnik v uršuliuski cerkvi. — Dne 4. avgusta, prihodnjo nedeljo, bodeta dve novi maši, in sicer pri sv. Jakobu (g. L. Sifrer) in pri sv. Petru (g. Fr. Birk); 11. avgusta bo zopet pri sv. Petru obhajal novo mašo gosp. Jan. Šiška. V pastirstvo vstopi letos čez 20 mladomašnikov; kjer nimajo duh. pomočnikov, jih gotovo težko in z veseljem pričakujejo. (V ljubljansko semenišče) se je do sedaj oglasilo okoli 40 mladeničev-dijakov. (Družba sv. Cirila in Metoda) ima svoj redni občni zbor letos na Bledu dne 8. avgusta. Vodstvo si je izbralo za zborovanje Bled zato, ker upa, da bo tudi lepi kraj privabil mnogo Slovencev ta dan k shodu. — Ker nam je pri sedanjih naših šolskih razmerah ta družba zelo koristna, zato je želeti in upati, da razumniki slovenski pripomorejo, da se tudi ta občni zbor konča za družbo in za Slovence častno, kakor so se končali prejšnji. (Umrl je) v Ratečah pri Škoiji Loki župnik g. Stanko Šranc; zadel ga je mrtvoud 29. julija. Bil je pokojni Stanko vseskozi blaga duša, do pozne svoje starosti vedno mladeniško vnet in delaven za vero in domovino. Naj v miru počiva! (Zlato mašo) bo obhajal dne 4. avgusta čast. g. Martin S k u b i c, častni kanonik in dekan v Ribnici. Bog blagoslavljaj tudi v prihodnje blagega zla-tomašnika delovanje za vero in domovino. (Romarski vlak) v Marijino Celje se odpelje dne 5. avgusta ob 11. uri 40 minut predpoludnem čez Trbiž, Ljubno, Neuberg. Vozui listi se bodo dajali med vožnjo proti legitimacijam. Sprejme se vsakdo. V Ljubljani se lahko dobe vozni listi pri gosp. Paulinu na Marijinem trgu št. 1. V Trbižu se presedejo romarji na redni osobni vlak. Pazite, da ne zamudite! (Nove goldinarje) so dne 13. julija vendar-le razposlali v svet. Še nismo čuii, da bi bili komu všeč. Podoba s cesarjevo glavo ni čista. Barva se razmeli. ako se papirja dotakneš s vlažnim prstom, Ogerski ministri so pa tudi zdaj že drugokrat za-branili, da na denarju ni zapisana vrednost v vseh jezikih, ki se govore po Avstriji. Dozdanje goldinarje še bodo povsod sprejemali do dne 30. junija 1890, a leta 1893 bodo prišli popolnoma ob veljavo. (Strela udarila) je zvečer 23. julija pri sv. Martinu blizo Celja, poslopje je pogorelo; isti večer je iskra preiskovala tudi neko hišo na Klancu pri Dobrni ali užgala ni. (V celjske j okolici) so pri občinskih volitvah „nemški" liberalci glasove skupaj spravljali zoper-postavno in tako prišli do večine v občinskem odboru. Gosposka je zaukazala novo volitev. Ta se je vršila dne 23. julija; konservativci se dobili 48 glasov. liberalci pa 4ti glasov. Ker je tudi tretji razred izvolil same iskrene Slovence, bo občina v prihodnje imela slovenski mislečega župana. Naš dopisnik pravi, da so v obširnem okraji celjskem sedaj samo še trije občinski predstojniki, ki z »Nemci" držijo. (V Zagrebu) so praznik sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 7. julija slavili jako slavnostno. <»laso viti preiskovalec življenja in delovanja slovanskih apostolov, preč. gosp. opat dr. Rački je z mnogimi duhovniki obdan popeval slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Katarine. Ta devica-mučenica je sloveče može-modrijane, ki so jo spravljali ob kristijanstvo, s svojo učenostjo in krepkimi dokazi, daje kristijanska vera jedino prava, tako daleč spravila, da so se slednjič njeni nasprotniki sami dali krstiti in umirali mu-čeniške smrti. Podobno sta sveta apostola-brata z mečem učenosti preobladala vse svoje nasprotnike. V zgoraj omenjeni cerkvi pridigal je pa veleučeni gospod Primuš in razkazoval, kako da vsaki stan zamore dandanes nadaljevati veliko delo sv. apostolov slovanskih, Cirila in Metoda. In v krščanskem duhu vrejevani časnik „Obzor" dobro pravi, ker P>»e: „Ako bi Sirom naše domovine duhovniki in posvetni ljudje skrbeli, da se dostojno slavi praznik naših svetih apostolov, bi se njihova dediščina duhovna (to je: vera) in narodna (to je: jezik) pač bolje varovala, še več, oboje bi se lepo razširjalo." (V Sarajevu) bodo, kakor »Obzor" poroča, posvetili katoliško katedralo dne 14. septembra. Posvetil jo bode dunajski nuncij Galimberti, ki bode v ta nameu prišel v Sarajevo, med potjo pa obiskal katoliško gimnazijo v Travniku, kjer bodo letos odprli 8. razred in je bilo letos 132 dijakov. Nuncij se bode vrnil skozi Djakovo, kjer bode obiskal vladiko djakovskega. (Protestantov) je po nekem izkazu 9159 na Štajerskem, 17.521 na Koroškem, 509 na Kranjskem, 2167 na Primorskem, 77 v I)almaei|i. (Židje — adravniki.) Med raznimi stanovi danes najbolj pomanjkuje duhovnikov in zdravnikov. Ta okoliščina je posebno všeč židovskim časnikom, katere največ kupujejo in berejo brezverski liberalni kristijani in njihovi zapeljanci. Papeža, škofe, duhovnike, pridne katoličane obrekujejo in lagaje črnijo, pri tem pa Židom pomagajo na vrh. če bode šlo tako naprej, bode sčasoma po deželi lahko malone vsakemu župniku nasproti stal Žid, ki se bo naselil po farah kot zdravnik, vsaj po severnih krajih našega cesarstva kaže vse na to. Na visokej šoli na Dunaji je letos med vsakimi 100 mladeniči, ki se učijo za zdravnike, bilo 40 kristijanov in 60 Židov. Učencev, ki so doma s Češkega, bilo je na Dunaji 54, med temi 22 kristijanov in 32 Židov; z Morav-skega 49 učencev, med njimi 19 kristijanov in 30 Židov; iz Galicije 68 učencev, izmed njih 18 kristijanov in 50 Židov; a med 41 Rusi, bil je sam 1 kri-stijan, ostali 40 pa židovje. Na visokej šoli na Dunaji je 51 Židov kot profesorjev ali učiteljev. In če že na Dunaj pride »študirat" toliko Židov iz sosednjih dežel, koliko jih mora biti še-le na domačem vseučilišču: v Pragi na Češkem in v Levovu v Galiciji ? (Kako je vojak P. Kralik i« kremena skuhal dobro juho.) F. Kralik, dunajski radovoljec, vračal se je e nekaterimi vojaki iz vojske domu proti Dunaju. Trudni so prišli v Kagran, vas blizo Dunaja, ki je bila vsled vojske kakor pogorišče, le par bajtic je ostalo od lepe vasi. — Neki večer stopi Kralik s svojimi tovariši v eno teh hišic, vojaki vsi so bili utrujeni, lačni in žejni. »Mati, dober večer! tukaj imate nekaj raztrganih vojakov, ki so lačni in žejni, da se Bogu usmili; prosimo torej, dajte nam, kar imate jesti in piti, vse bomo pošteno plačali." — Gospodinja, ki je stala pri praznem ognjišču, se obrne nejevoljno k vojaku rekoč: »kaj vam bom reva dala, saj še sama z možem nisva že par dni skoro nič jedla; če vse narobe obrnete v hiši, ne bodete ničesar našli." »No" pravi Kralik, »bogati menda niste, kje v kakem kotu bi se pa vendar le še kaj dobilo, saj nismo zbirčni, kar je, vse bo dobro, kruh, meso, moka, vino ali žganje." »Saj sem vam že rekla, da nič nimam, nikari mo torej ne nadlegujte", pravi razdražena gospodinja. Že so mislili vojaki odriniti, kar pogleda Kralik v dimnik nad ognjiščem. Sedaj se mu razvedri obraz, viselo je ondi okusno pleče. »Uboga žena", začne zopet Kralik mehko govoriti, »tedaj tudi vas preganja lakota", kakor nas; hudo je to, in pomagati mora, kdor zna, Torej poslušajte: »Jaz sem iz ciganske rodovine in v svojih mlajših letih sem se razumel tudi na co-prnijo; saj veste, ciganom se večkrat hudo godi in treba nam je bilo si umetno pomagati. Tako smo večkrat v sili iz kremena, kamna, napravili prav dobro in okusno juho. Kaj, če bi to tudi danes poskusili; rešili bomo sami sebe in tudi vas sitne lakote. »Juho iz kremena", pravi žena, »no ta bo okusna in dobra, ha ha!" »Nič smejati se, le ogenj mi pripravite, kotel z vodo in potem bote kmalu videli, kdo se bo nazadnje smejal." Kmalu je vse pri rokah. Kralik omije kamne, ter jih dene v kotel. »Sedaj mati", pravi Kralik, ko začne voda vreti, »sedaj je treba pest soli, sicer se kremen ne zmehča." »Ne vem, če je kaj dobim", pravi gospodinja in gre v hišo. Kralik pa potegne meč, mahne po plečetu, ki je viselo v dimniku, in smuk vrže ga v kotel, kamne pa iz kotla ter jih dene v mešiček in obesi v dimnik. Mati je pa tudi imela srce v dimniku, zato je precej pogledala, če se pleče še tam suši; ko vidi, da je vse v redu, se potolaži. „Malo zabele, kaj pa da bi bilo tudi dobro, a kaj, saj vem, da je nimate. Za kremenovo juho se bože dobila." In tako zvabi Kralik od žene tudi krompir in repo — in kmalu imajo na mizi okusno jed; dišala je po suhem mesu. Gospodinja je z veseljem jedla, vojaki pa še z večjim. »Bog Vam povrni", pravi Kralik, »da ste nam postregli." »Vam, vam, da ste tudi mene tako dobro jed kuhati naučili." — Vojaki so se smejali, ko so odšli, gospodinja pa tudi, _ Drugi dan je bila nedelja; žena pristavi stol, da bi iz dimnika vzela kos plečeta, toda kdo bi popisal nje jezo, ko zagleda namesto plečeta v dimniku meh, vzame ga iz dimnika, ga odveže, najde v njem kremenovo karane in spozna, kako so jo vojaki speljali na led. — Jeziti se začne, a potolaži se hitro, ko v mehu tudi dobi na dnu nekaj denarja. — »Ptiči so vojaki, rekla je, a ti so bili pošteni." k IV. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Hlodu četrtek (luč S. avgusta 1889. Vspored: I. Slovesua sv. maša v cerkvi Matere božje ua otoku Blejskega jezera ob 10. uri dopolnilne. II. Zborovanje „pri Petranu" ob 11. uri. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajuikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev*) jedue tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje dru/.bi-nega vodstva: dr. vitez Bleivveis pl. Trsteniški, Gregor Eiušpieler, Josip Žičkar in Anton Žlogar. 6. Volitev nadzorništva (o članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 24. julija 1889. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupnn. LuUn Svetec. *) lz § 16. gl. pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novič. Iz § 14. Velike skupščine se vdeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: .... b) pokrovitelji: c) udje družbinega vodstva; (l) udje družbinega nadzorništva in razsodništva; in c) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov cn zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti. Iz § 15. Podružničnim zastopnikom jc dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov. Prihodna številka 14. avgusta. ,DOMOLJUBA" izide dne LoterljNko Mi-«u*jlto. Trst 27. julija: 28, 4 ti, 30, 18, 46. Line -'7. julija: 77, 5, 21, 53, M. Gradec 2». julija; 5, 01, 61, 43, 64. Dunaj 20. julija; 84, 66, 13, 29, 66. Brno 24. julija: 75, 46, f, 45, 11. Pragu 31. julija: 27, 28, 61, 86, 66. ^'jt*'. ptO mt Ml Na najnovejši in najboljši način umetne ■iti ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — od stranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (16) Gosp. G. PICCOLI-ju, lekarnarja v fjnbljanl. v malo urah umreti; toda komaj je zav/.ila nekoliko kapljic esence, je že okrevala in čez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem. da je bila poprej več dni že skoraj na smrtni postelji. Ksenc-a se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje. Z odličnim spoštovanjem (7) Jurij Konig, župnik. Vinice na Dolenjskem, dne 12. jan. 18S9. Blagovolito mi poslati dvanajst steklenic Vaše o»«i»«o zn ieloclec. Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih 36 steklenic izvrstna. Bolniki raznih vrst so v/.ivali esenco z najboljšim vspe-hoin. Neka bolnica je bila že za smrt bolna, vsi so mislili, da mora Naznanilo in pi*i|>oi»oC*ilo. Usojam si p. 11. občinstvu naznanjati, da sem na tukaiNiiiciit trini, Kpital»ke ulice št. 6, otvoril prodajalnico maniifaktiirncga, kramarskega in modnega blaga. Večletno delovanje v tej stroki, pridobljeno skušnje in trnovsko zveze mi blioT n° fTg0Tal0;. I'11, bodern m°gel vsakojaka naročila točno in ceno izvi sevati ter tako ustrezati željam p. 11. občinstva. štovanjemmn°g0br0jCn ^ ^ ZiU1,,anjc 80 ^ovocam z najodličnejšim spo- Fr. Petrič. za vse stanove itd. itd. so sledeče stvari: blagajnicei varne proti ognju in vlomu, kaseto, gepli, mlatilnice in rezilnice krme, vinske in sadne stiskalnice, grozdni obirači, trijeri in čistilnice, ročni mlini in mlini za debelo moko, sesalke, plugi, kopirne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in za vrtanje, stroj za ropkanje turšice in stroji za rezanje repe, dalje šivalni stroji, otročji vozovi, perilni in ovijalni stroji (patent Stra-kosoh & Boner) itd. itd. in druge predmete najboljšega izdelka ima vedno po jako nizkih tovarniških cenah v največji izberi v zalogi L j * "" nasproti železnemu mostu, Stari trg št. 1. (8_4) BI ■J®'! k IT BI ^ se priporoča preč. duhovščini, dru-štvom, trgovce/11, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v v Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5 tiskarsko stroko spadajoča naročila. i1® s? v s C X c Si o a S A S V X s t •p* E 5O°/0 prihranitev goriva (jamčeno). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent Lerch & Hei